Posamezne Številke* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*50. izhaja v*ak dan, rarven nednl^e in praznikov, ob 18. uri a datumom nusledr.jc*a dne ter stan« *ne*etno po pošli D 10'—, xa ino-»emstvo f) 18’—, dostavljen na dota D 11*50, na ix.ka7.niae D 10*-% tnserati po dogovoru. Nmom ,e pr| opravi .TABORA*, MARlRfiP (tlvri^sva lllipa biMf K Posamezne Številke* Navadile Din —1'75, ob nedeljah Din 1*50.. UREDNIŠTVO .c ashaja » Mm*-boru, Jurčičeva uL St 4V L oad» at ropi e. Telefon Intarurb- it. 274. UPRAVA ae nahaja * JurSJefl oliei it- 1 pritličje, deuno- Tele* fon ž*. 24. —• SliS poatnoickov»< ra,c.nv £*»rv, IT.187- N« naročita brca denarja m •• «aira. — R<%'to\nm M n* w«£aio- Leto: 1^§j ^ Maribor, petek 16. marca 1S23. Številka; 61 ^r' *‘VS. Reisman: Primorci. t nenavadnih časih se pojavljajo kometi razni apostoli, o kateri'.! še j .era3 ni bilo ne duha ne sluha. In tako tudi v tem volilnem boju nenadoma ^ 1!a bojišče nek Gabršček, lastnik pa al-enverkelfrsbnreau-a« na Dunaju, ki P 8\ kljub temu lasti posebne očetovske ki Vi'CR uac* razn’ni' velezaslužnimi ooa-lUeV i pa na(* ^>r’moru‘- Mož pa j-3 tako >oH°^n° nas*°PU» da so ga mariborski na-]jn Q^aki s Primorci vred takoj obsodili, Va)^ je prišel snubit za nemško-radi->131 begunsko zbližanje. Potem je bob-j.j 113 neke svoje zasluge in v radikal-' 111 časopisju tudi po meni dolgo časa četi, kje pa sem bil pred 40 leti, to j,.^6 o.'\ deloval za Primorce in kako me-Negovo nevenljive primorske za-’ 8e. Mo? jo prišel sicer Sele dva tedna veličastni mariborski manifesta* *a i sapi in da bo distanca odgovarjala j . uSi> we oglašam tudi jaz šele čez 14 i 'Pozneje. . °dgovorim kratko: pred štiridese-I* leti sem še plaval v nevidnih viša-Slov. goric. Pozneje pa sem že začel toi’ ^>vc,l mesecem sem na manifesta-U,- m zboru v Narodnem domu od-» val tudi najnovejše narodno delo nc-hp>a ^a'DrSčcka in še drugega velezasluž-j. J*a Kospoda iz Ljubljane. Sodbo je iz-j,, 'a nad tisočglava množica ni arih or-u.y’ ^Keoslovcnov. In ta sodba je bila u-V^val««. yse stotere in tisočere še tako *ke narodne zasluge padajo v nič pri . m«r, ki so umaže le z euim narodno s'aialsi{im činom, t ^°cla mi mariborski demokrati se ni-, 0 spomnili z lepimi besedami Primor-!?r ^ le blovni sedaj pred volitvami po kaki po-u vrnitvi iz Dunaja ali od kod dru-C-«mpak -smo jih ljubili vedno ena-. • Tudi jaz. Iver pa ste me neznani go-^.j0fl Gabršček že toliko napadali po Va-»Novostih«, ne da bi me poznali in tem tako strahovito bobnali na svoje ^r°Ko primorsko srce, ki naj pripelje j e begunce v blaženo radikalijo, naj j^oduciram članek, ki sem ga napisal °o obletnici rapallske pogodbe, 20. no to raj v času, ko ni bilo ni ^ ih volitev pred durmi. Javnost naj in na kateri strani so samo besede Va i*e '*e resnica in s tem ob enem odgo-Bo1?3111 kopici člankov, ki so mi jih bla-^ile posvetiti »Jutranje Novosti«, lanek se je glasil: !f »TUJCI«. *HV) ^ecb'om smo beležili obletnico ^ aUske pogodbe, s katero nam je tuja za dolgo dobo odtrgala južne brato v ^ ‘ai°rju in Istri. Od nas, predvsem od • 6 Notranje sile jc odvisno, kako dolgo Vprašanje reških mej. — Italij i nam priznava pravico do Bayoša in Delte. Beograd, 15. marca. Včeraj se je po mestu razširila vest, da so bili vsi ministri brzojavno poklicani k seji ministrskega sveta, ki bi se imela vršiti tekom današnjega dne. V pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo glede določitve reških mej se je položaj nagloma izpremenil. Službeni krogi' upajo, da bo kmalu dosežen uspeh. Italijani so zahtevali, da bi se najprej rešilo vprašanje svobodne države Keka, ne da bi nam odrekli pravico do Baroša in Delte. Če vprašanje Baroša ht Delte ostane odprto, ima naša Iržava po italijanskem mnenj’i s«ad->sra<> jamstvo, da se bodo upoštevale r.s&i zaiit>*v-» glede reške razmejitve. Vials n: imela prilik«*, da bi pretresla italij predlog v pje- ostane naša p-MV'co do Ba?'oš.t :n DHtt nesporna, led .tj je bo’in, da se najprej reši reško vprašanje v veleli. Vesti o arbitraži, ki so sa razširile zadnje dni, so r.aosnovane, ker m d f.bema delegacijama paritetne Komisije ni tal.o močnih nasprotij, da bi bila arb traža potrebna. Zato je tudi neresnična vest, da bi arbitražo prsvzel predsednik Švicar ske reoubiike. — Dr. P/bar je dobil včeraj potrebne informacije, da lahko nadaljuje pogajanja na opatijski konferenci. Beograd, 15. marca. Danes se je v prometnem ministrstvu oglasila di puta-cija iz SuSaka in zahtevala takojšnjo ur reditev prometa med Sušakom in Peko, nUVDu ministrske«?}) svila, pač pa sta se ker jc ta promet važnega pomena za šn-ministrski preiscunik in zunanji minister Saško prebivalstvo. Prometni miiv.stor je posvetovala s poisamei i’’u elani reSkfc obljubil, do bo storil vse, kar je mosroče komisije in prišla do .zikljuiSV.i, da bi in je.izrazil upanje, da bo promet žo v kazalo sprejeti italijanski pce.llog. Če bližnjem času vzpostavljen. Konferenca v Mišu. Niš, 15. marca. Včeraj ni bilo sejo. Lazid jo odpotoval v Beograd, da dobi Eksperti obdelujejo gradivo v smislu definitivna navodila. . „, zadnjih sklopov. Predsednik komisije ŽeHezna pest v Pomhrjju. Stroge obsodbe. — Nove čete za zasedemo ozemlje.' — Konferenca v Parizu. — Angleško delavstvo in francoska akcija. — Nemci še niso stavili predlogov. Berlin, 14. marca, (tzv.) Glasom ve- konferenci ss bo razpravljalo in proučilo sti iz Dortmunda je bila danes izvršena doscJspje uspehe rekvizieij premoga ter v redakciji »DOrtVnuhder Zeitiing preiskava. Dva urednika so Francozi zaprli. Predsednik trgovskega društva v Wannl je bil od vojnega sodišča v Peekling-hausen obsojen na šest mesecev ječe in 1 milijon globe, ker ni hotel oddajati francoskim vojakom živil in drugega blaga. Mestni poglavar v NVanni je obsojen na tri leta ječe. ker ni hotel dobaviti francoskim četam premoga za kurjavo. V Dii-soldorfu so zaplenili državno blagajno z večjo vsoto denarja, ker občine, ni hotela plačati naložene, kazni radi mostu, ki so ga Nemci razdrli in uničili. Francozi hočejo za vsako cerio zatreti nemški odpor. ki vedno bolj pojema. Pariz. 14. marca. (Izv.) Vojni mini- to ja,1a'a 1<1 nasilna ločitev. Ravno tako Sen v vel'ki meri tudi obstoj juž-^aS a,10v Pod italijansko oblastjo od J 0 n°ti’anje konsolidacije. Bolj kot ma-na> bo potrebna moralna podpora ase strani. Bratje onstran se-morajo j-, ^ zavedati, da imajo v Jugoslavi ^ rate, ki stojijo kot en mož za njimi in Jt6> a,°; ker jih ljubijo brez sebičnosti, čutijo nasilje nad njimi kot svoje, W^--niora^0 radi tega otresti, ker je i 3e .^Ija onstran ravnotako naša, kot ta, smo rešili iz tujčevih spon. :%ro so te vezi sveže in močne. No pretresalo kOnčr.oveljavni načrt, na podlagi katerega bi se Nemčijo prisililo, da plača reparacije.in dobilo od nje dovolj-.ne garancije za, sigurnost Francije in Belgije pred novimi nemškimi napadi. London, 14. marca. (Izvirno). Parlamentarni poročevalec »Daily Telegrn-pha« poroča: Delavska stranka je sklenila, da pošlje v ruhrsko ozemlje in v Nemčijo svoje posebne delegate, ki se na licu mesta prepričajo o stvarnem položaju in na to poročajo eksekutivi delavske stranke. Na podlagi tega poročila bo nato vodstvo stranke sklepalo o nadaljnih ukre-kih v'tej zadevi. Pariz, 14. marca. (Izv.j Nemški po- ster je odredil vpoklic prve kategorije slanik v Parizu dr. Mayer je obvestil letnika 1923 za dne 10. maja. Napram novinarjem je vojni minister izjavil, da bo dne 31. maja odposlanih 15.000 mož v zasedeno mhrško ozemlje. Na ta način ho mogoče onim vojakom, ki so že od prvo zasedbe neprestano v službi, dovoliti primeren dopust. Pariz, 14. mavca. (Tzv.) Ministrski predsednik Theunts bo .prihodnji teden francosko vlado, da se žele nemški indu-strijci pogajati z francoskimi i;adi izmenjave premoga proti drugim, zlasti železnim rudam'. V noti, ki jo je izdalo francosko zunanje ministrstvo, povdarja zunanji minister, da zamore francoska vlada razpravljati samo o pismenih predlogih nemške vlade, ne pa o kakih kupčij-s-kih ponudbah nemških industrijcov. — prišel v Pariz, kjer se bo vršila nova Doslej nemška vlada še ni stavila nobe-francosko-belgijska konferenca. Na tej n ih predlogov. ^lit Pa’ Ce 'u na®e (*e*° za bra*'° oub^riln Vj ° z.aslu£a naše lastne notranjosti ali >ta, °njb bratov iz juga, ki so sc po pre-ali onega vzroka naselili Mat,- ?a®1* DeI° v vsej Jugosiovenskl ..1Cl bi govorilo za slednje. In io ni Stl’. ¥^vsam^» ki nismo neposredno na j tangirani, bi morali najkrep- Nadaljcvanje lausannske konferenco v Parizu. Pariz, H marca. (Izv.) »Matirt« poroča iz Carigrada: V britskili političnih krogih se govori, da se bo vršila prihodnja konferenca s Tujki v Parizu. Vilna pripade Poljski. Pariz, 14. marca. (Izv.) Glasom oii-eielnega komunikeja je veleposlaniška konferenca prisodila Vilno s celim okrožjem Poljski. Potrdila je tudi pogodbo, sklenjeno v Bigi glede ureditve mej med Poljsko in Rusijo. Podržavljenje železnic na Češkoslovaškem. P mini leznice dosežen' popoln sporazum. Podržavljenje stopi v veljavo s 1. januarjem 1933. Zagrebške vesti. Z a.g r e b, 15. marca. Včeraj se je vrnil iz Beograda namestnik dr. Ernest Ci -mič, ki je bil sprejet od kralja in mu je poročal o položaju na Hrvatskem. Zagreb, 15, marca. Včeraj je dospel v Zagreb novo imenovani načelnik ravnateljstva državnih železnic g. Babovič. doslej šef železniškega ravnateljstva v Sarajevu. BORZA. C ur ib, 15. marca. (Izv.) Sklepni tečaji: Pariz 32.85, Beograd 5.525. London 25.24, Berlin 0.0258, Praga 15.95, Italija vesti. Šele to bi dalo tudi narodu v ne-osvobojenih krajih ono pravo moralno oporo, ki črpa odporno silo iz samega sebe. Mi pa no zanemarjamo samo te svoje, skoro najvišje narodne dolžnosti, ampak celo grešimo iz gole malodušnosti, često iz sebičnosti in radi svojega ozkega ob*> zorja nad temi nesrečnimi brati. Koli i« kolikokrat smo v teh zadnjih letih slavnostno besedičili, kako nam je hudo radi izgube tega »najboljšega« dela našega nn-roda in koliko drugih prekrasnih in milo donečih lastnosti smo jim že nai»i* sali v tem minulem času po naših Ustila tildi v Mariboru. V življenju'pa: kolikokrat so že morali slišati in čutiti od nas samih ti, od krute usode iz juga iztisnjeni bratje, da so tukaj, na naših tleb. tora j na svoja lastni grudi vendar le — »tujci«. In to je bas tisti naš veliki greh, kf nas korak,za, korajtett razgalja, kako smo i?. vedno majhni, da ne rečem huj-r šega. Ne mi sami, drugi so nas rršili \r, tisočletnega suženjstva. Pa na to smo že-' davno pozabili, čeprav je bilo ge. komaj včeraj in že v svoji objestnosti s komolci odrivamo od domače sklede brate, za katere imamo v praznični obleki toliko lepih besed. Pa ravno mi obmejni Slovenci imamo za to najmanje povoda itf' upravičenosti. Ne zamerim nemškutarjem in drugim1 pred desetletji od severa privandranimf tujcem, če so jim trn v petj »tujci« z ju-i ga, ker jih s svojo južno žilavostjo, podjetnim duhom in veliko inteligenco izpodrivajo na vseh koncih in krajih z nenavadnim uspehom in tako vedno bolj pritiskajo ob zid. Če bo ta. razvoj tudi v bodoče tako hiter, bodo morali germanski privandrovci . prav kmalu zapustiti svoje sicer globoko in' dobro usidrano dobičkaririsne pozicije. Rav.umljiv je torej njih gnev in skoro težko jim je zameriti. če si hočejo svojo onemoglo jezico hladiti vsaj s tem, da zmerjajo brat« z juga vse vprek s čiči. Stoletna vzgoja je tern nadutežem vcepila njihovo prepotentno oblastnost v meso in' kri in teh ne morejo umeti, da so prišli v te kraje čez noč končno tudi njim gospodarski tekmeci. To jo ravno tisti veliki iri neocenljiv* plus, katerega so nam prinesli v obmejne kraje, posebno v Maribor, begunci, bratje iz juga. Zato mi je neumljivo, kako more tudi slovenski domačin' le za hip videti v našem Primorcu tujca. Kaj bi le bil šc danes Mairbor, če bi ne bilo tukaj beguncev, naših Primorcev! Gotovo bi imel še po večini nemško lice. In koliko solidnih obrti, trgovin in drugih podjetij so nam ustanovili ti tnditujd, katera so sedaj nhš ponos in bodo s časoma tudi našim ljudem dober vir dohodkov. Ta a n! možnost proti došlim Primorcem izvida večinoma iz gospodarske zavisti irf vendar uvidi vsako dete, da moramo ravno z gospodarskega vidika še posebej blagrovati naselitev Primorcev med nami. Kot preiskušeni narodni bojevniki pa so vplivali posebno blagodejno na naše nezavedno ljudstvo v narodnem oziru. Sicer opažamo v zadnjem času žal premalo njihovega delovanja, omenjani n. pr. »Jadran«, ki je skoro zaspal, tudi pri »Sokolu« je zelo pičlo število Primorcev itd., upamo pa, da je to le prehoden stadij. Jedro naših južnih bratov je zdravo in mi jim moramo biti le hvaležni za. njihovo delo med nami, kruha pa je menda v Jugoslaviji še za vse dovolj. Če so uveljavi zmbžnejši, pa najsibo to brat iz juga. je to edino prav in v korist celokupni stvari. Ako pa bomo poslušali že vsakega hipohondra, ki ne trpi poleg sebe konkurentu iz sosednje vasi, potem he bomo, smatrali za tnjca samo Primorca. Sih^K^ti prapor osvobojenja neodre-( ®ratov. Šele tedaj bi dokazali zre-; ferenci, ............._____________________ 6Xoje aasijojialjie ift državniške za-^ £o^ržavljepju zs&ebae rasa, 14. marca: (Izv.) Prometno 25.70. Newyork 5*7 sedem ostpmk, Dunaj j Ljubljančana, ampak kmalu tudi onega, strstvo objavlja, da je- bil na kon- 0.0074 pet osmink. žigosane krone O.OOm, , ki bo onšel te Sav.njske _ doline »h lei, na kateri se je razpravljalo o Budimpešta 0.17, .Varšava 0.0118, Sofij.: ; Pinjske?« po j... ■; 0 pa'•’* .. r :,.u ža.vljepju zmbn* -Uuši^ad^' iftv ^ i ^«uti, boao tud. nas .v Celju, Ljub- >T A B O RV. Maribor, '16. marca 1923. -M 'Bfaan 8. J *k. 'v ;"s v •- . liani, Zagrebu ali celo v Beogradu Smatrali, za tu.ice. In’ tako prehajam v novo poglavje, ki bi končalo še žalostnejše za pase abderitsko mišljenje. Ampak tako je: če je pri nas res mo-črto zakotvert separatizem, potem sloni edino na tistem našem malenkostnem vaškem pojmovanju iri precenjevanju lastne nemoči. To pa je gniloba v narodnem telesu, ki lahko postane končno tako obsežna in nevarna, da se bomo sami med seboj poklali, brez Hrvatov, in Srbov. To imejmo pred očmi ob obletnici nesrečnega Rapalla in začnimo tu, pri korenini z vzgojo Samega sebe. Če pa bi kdo mislil, da sem rekel o tem pojmovanju »tujcev« preostro besedo, naj zamisli nad tem: — ko smo dobili . pred kratkim novega vodjo v nekem' u-radu, sem slišal iz ust več inteligentov: »Že zopet Primorec; so že itak sami tujci tam1.« In neki slovenski list, ki gre v ti-J*očih eksemplarjev med ljudstvo, je še ta teden zaničljivo pisal o — čičih.... oqaxHxaoma □ □ amimm V nedeljo vsi proti radikalskt korupciji in terorizmu! Proti Izdajstvu nad našimi narodnimi Interesi! Vsi krogljice v prvo škrinjico ! Politične vesti. ^ * Češkoslovaška kot posredovalec med Francijo in Nemčijo? Berlinski listi so »e zadnje dni spomnili na češkostov. zunanjega ministra dra Beneša ih ga označili kot edinega državnika, ki bi' mogel posredovati med Nemčijo in Francijo; Njegov poskus bi najbrž ne bil zavrnjen1. Berlinska vlada se bo tozadevno obrnila , Mal dr. Beneša. — V Pragi ne vedo ničesar o češkoslovaškem posredovanju. V »lučaju, da bi Nemčija res zaprosila dr. Beneša, da intervenira v njeno korist, bi ibilo zelo negotovo, ali bi dr. Beneš z o-Zirom na Svojo reputacijo v Franciji »prejel to nehvaležno vlogo. Saj je znano,. da večina nemške javnosti nima do-bregti ‘ihrtenja o dr. Bencšu, ker je pač državnik Slovanske države, dočim je y, Frairteiji Splošno priljubljen'. i * Razkol v češki socialistični stranki, ki je nastal zaradi zakona o zaščiti? drži-"1 sre, je zadnje dni predmet živahnih razprav v češki politični javnosti. Proti zakonu o zaščiti države so glasovali štirje poslanci socialistične (stranke: dr. Bar-tošek, dr. Vrbensky, Drax in’ Štichova. Ker so s tem1 kršili strankino disciplino, •jih je glavni odbor izključil. Pri glasovanju o izključitvi so izjavili (solidarnost še štirje odborniki. Prvotno je bilo pričakovati, da bodo dr. Vrbettskemu, M je voditelj nove skupine, sledile tudi 'strankine organizacije. Ta up, na katerega so največ polagali Socialistični nial-konterfti, pa se ni uresničil, češka Socialistična'Stanka je ostala enotna kot'je bila prod eksodusom'. Listi povdarjajo, da se ’je z izključitvijo Vrbenskega itf Barto-ška celo očistila. Dr, Vrbensk v je bil pred ,vojno voditelj tzv. anarhistične ‘skupine. Po -prevratu se je združil S Klofačevo »ocialietično stranko, ki ga je poslala !V kabinet. Dokler je sedel na ministrskem stolčku, je ohranil stranki zveslo-$0, ko pa je delegirala druge zastopnike, • »e je vabudila v njem stara »anaVhisth črta« žilica-in je začel pakti rati s komu-hidti.- D asi je v glavnem odboru glasoval m zakon, je povodom' glasovanja v parlamentu izdal svojo Stranko in ša sedaj ■ t»fe' v) komunističnem »Rudem Pravu«. * 'Vi aprilu volitve Ha Bolgarskem. V Nedeljo je bilo bolgarsko sobranje razpuščeno. Nove volitve so razpisane na ’dan 15. aprila. Ministri prejšnjega režime, ki se nahajajo že delj časa v zaporu,'»o poslali parlamentu iif vladi oster protest, da jih ne zaslišijo, jih označujejo k°* veleizdajalce in preganjajo ša-!mo vsled tega, ker pripadajo stranki, katera je v opozicij L .* Rusija si želi stikov S Francijo. Or-, gan lil. internacijonale, moskovska »Iz-iVjestija« ostro napada Poincareja, ker jBoče priznati potrebe, da Francija naveže feHke . z Rusi jo. Kljub temu, da Rusija ^inpatizira z Nemčijo v vprašanju Porurja, bi ši Sovjetska vlada želela Uor-taalnih stikov š Francijo, ki bi koristili obema državama. , Volilno gibanje. NEMCI LOVIJO SLOVENSKE DUŠE! Najboljši dokaz, da so se Nemci povrnili k svoji predvojni politiki, ki je obstojala.v lovu na nezavedne slovenske duše, je letak, ki so ga te dni izdali v slovenskem jeziku. Ali bodo tudi sedaj še vedno trdili, da hočejo imeti le nemške glasove? Nemci se podajajo na nevarno pot in bridko se jim bo to maščevalo! Zadnji poziv organizacijam. Naval nasilniške kandidacije vladnega kandidata je imel manjši uspeh, nego je bilo pričakovati po uporabljenih sredstvih. Samostojna kmetijska stranka in narodni socijalci le še čakajo, da bode za njimi dan obsodbe napredne nesloge, ki istima prinese zasluženi poraz. Klerikalci napenjajo skrajne sile, da ne bi nazadovanje njih stranke, ki se drži le še v Sloveniji, bilo preočito. Edino v krogih napredne kmečko-obrtne zveze vlada mirno razpoloženje, ki odgovarja zavesti v polni meri storjene dolžnosti nasproti narodu. Zadnji trenutek in’ energija naših zaupnikov, da vzdrže borbeni duh do kraja, odločilo bode, ali dobimo 2 ali 3' mandate mesto dozdajnega 1. Za Nemce rokavico, za Slovence trdo pest. Zadnja »Straža« prinaša notico' »Nemška hujskanja v Ločah«. Notico smemo, prištevati med najbolj dostojne etrankarsko-politične vesti, ki So izšle v »Straži«. »Straža« pravi: »Naj Nemci rna-gari preštejejo svoje glasove iii tudi proti Possecku kot osebi nimamo ničesar..« H koncu sledi še vljudno svarilo, id1 nem-, ški grajščak Posseck je odpravljen, če se Spomnimo, kakšno »krvavo rikto« izvršuje »Straža« trikrat na teden Pad Slovenci, ki ne trobijo v klerikalni rog, s kako krščansko »dostojnostjo« udriha" po dr. Kukovcu in po drugih politikih napredne smeri, še moraJmo vprašati: iz kakega vzroka prijemlje »Straža« nemške kandidate z rokavicami? Odgovor je precej lahek, če poznamo, kako kotf-cilijantni eo tudi nemški listi iiaprara klerikalcem. Sorodni ljudje se pač vedno najdejo. Za upokojence! Društvo upokojenec v je želelo od nosilca liste mariborskega okrožja izjavo, kako Stališče bodo poslan'-,.ci te skupine nasproti upokojencem zavzeli, da se morejo pri volitvah orijenti-rati. Na dotiono izjavo je dr. Kukovec dobil dopis predsednika društva upokojencev v Mariboru polkovnika Žunkoviča 13. tm'.: »Javim Vam1, da šem Vašo iz-vanredno simpatično izjavo pravočasno prejel ter sem1 vsebino v seji našega društva dne 10. tm. popolnoma objektivno raztolmačil.« Na to pripomnimo le, da je demokratska stranka postavila kandidata priznanega zagovornika javnih nameščencev Josipa Rejsnera. ki bode mogel biti sigurno izvoljen, če se javni nameščenci in upokojenci zanj izrečejo, v celjsko-mariborskem okraju pa prof. Franca Mravljaka. Torej čez volitve! Zoper sklep posvetovalne zbornice okrožnega sodišča v Ma-, riboru, da se vsi zaprti orjunaši puste na svobodo, se je pritožil Grassellijev namestnik v državnem pravdništvu. Torej zapor še čez dobo volitev. Živio Seipel! Naprednost narodnih socijaleev,. Naši narodni socijalci radi naglašajo, da so napredni, da v tem oziru ni razlike med njimi in ,TDS. Ko smo pa hoteli ustvariti napredni blok, pa so to odklonili, so šli raje beračit h komunistom za sprejem in so se v Ljubljani zvezali s klerikalci in komunisti proti nam. Da to ni bila posledica posebnih ljubljanskih razmer, temveč da so to storili iz sovraštva proti JDS in strahu pred njo, nam dokazuje njihov poziv na volilceT ki ga objavljajo v svojem volilnem glasilu »Naš dom« v Prekmurju. Glasi so takole: »Vrzite .krogljico v tisto kištieo, ki bo stala pred zadnja, Ako pa nočete vreči v to, pa vrzite v drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo ali osmo škatljico. čuvajte pa se prve in zadnje! Tja naj ne pade nobena krogijica!«. Ker NSS ve, da ne dobi količnika, agitira za to, da podprejo njihovi vOlilci klerikalce, radičevce, komuniste itd., samo da škodujejo demokratom. To je zelo poučno za tiste naše uradnike irt Primorce, ki še sledijo NSS. Prvi vedo, da se edina JDS poteguje v parlamentu zanje, drugi pa, da jim da edino . trdno narodflo ediflgtvo, ki ga ima na svojem, praporu JDS, da osvobodimo ne-odrešene brate. Naš shod v Ceršaku je bi prava manifestacija delavstva za pozitivne delavce. Govornik je podal sliko današnjega socialnega položaja in pokazal socialno reformo v pra,vi luči. Ko je omenjal razne zakone v prid delavstva, so se slišali navdušeni medklici: »Živel Kukovec, mož dela,« — Zborovalci so soglasno obsojali postopanje klerikalnih agitatorjev, ki z obljubami, katerih ne morejo in nočejo izvesti, slepijo brezglavo množico. — Da se reši pereče delavsko vprašanje, je treba ljubezni do delavca, ljubezni do napornega dola in razumevanja položaja, a ne demagogije in — opozicije, ko se rešuje delavsko vprašanje. Klerikalci so streljali na lačne množice, ko so si upale zahtevati kruh. Ali je to ljubezen do delavstva? Zebot in Hohnjec itd., krinke dol, spoznali smo vas! — Shoda se je udeležilo toliko ljudi, da je bila dvorana natlačena. Vsi so pritrjevali in obsojali klerikalne širokoustneže. Odklenkalo jim je, kajti pokazali so volka v ovčji koži. Shod v Rušah'. Včeraj v sredo je predsednik mariborskega obrtnega društva v Rušah na shodu, na katerem je bilo tudi zastopstvo iz levega dravskega brega iz Selnice, obrazložil 'stališče naprednih pridobitnih krogov pri bližnjih volitvah, zlasti kandidaturi Ivana Rebeka in Ivana Gumzeja na listi dr. Kukovca. Dr. Kukovec je bil osebno navzoč irt navdušeno sprejet ter je ob velikem zanimanju govoril o današnjem stanju volilnih priprav, ki so za demokrate v mariborski oblasti zelo razveseljive. Predsednik Davorin Lesjak je lepi shod zaključil s pozivom, naj ne gre noben napreden glas v izgubo s cepljenjem na več list. Dravska dolina hoče na dan volitev pokazati, da zna ceniti ustanovitev mariborske oblasti in vrednost njenega narodnega značaja. Iz Prekmurja, Naš kandidat v Prekmurju Štefan Kilhar nadaljuje točno po programu naprej določene shode in je glasom danes dospele Murske Krajine te dni v severnem' protestantskem Prekmurju, ki šteje 42.000 evangelijskega vseskozi Kuharju zvestega prebivalstva. Benko in Hartner naletita povsod na odpor iH'je moral njihove agitatorje Kuhar na več krajih sam’ braniti, da niso bil!; pretepeni. V lendavskem okraju pa Klekla trdo pritiska Radič. Hartner mora bežati! Kandidat SKS v Prekmurju, madžarski košutovec Hart-ner, jc zadnje dni moral v treh krajih s svojih shodov bežati pred razljutenim prekmurskimi ljudstvom. Radikalski kandidat Benko je izdal proti našemu Kiiharju letake, v katerih ga grdo napada. Iz vsega prekmurja prihajajo poročila, da so ti letaki le v korist našemu kandidatu, ki ga ljudstvo kot vzor-poštenjaka pozna. Benko zahteva tudi na svojih lepakih obligatni pouk madžarščine v šolah v Prekmurju. Belokranjski minister neprenehoma potuje iz Ljubljane v Griblje, iz Gribelj v Ljubljano. Pri tem agitira za radikali-jo in pripenja v imenu vlade odlikovanja. Ljudje pa baje Ubešajo zastave, kajti ni mala reč,, če 'minister potuje iz Ljubljane v Griblje irt iz Gribelj v Ljubljano. Vremena se Kranjcem jasnijo vedno bolj... »Jutranje Novosti« hitijo s slavospevi dr. Zupaniču. Že pred 18. marcem so prinesle Zupaničev življenjepis. To je popolnoma v redu, zakaj po 18. marcu mu bodo zapeli kakor nekoč zadnjemu celjskemu grofu: Minister Zupanič heute und nimmermebr! To pesem bodo peli v smislu radikalrio-nemškega pakta kočevski Mihli, ko se bodo po volitvah prijeli za nos, ker iz radikalne moke ne bo kruha. Radikalci in agrarna reforma. Dolgo časa so radikalci trdili,, da je samo njihova Stranka za pravo agrarno reformo. Sedaj jim verjamemo. Uradniki agrarne reforme so že reformiran i: dr. Lukan in dr. Pfeifer sta dobila vsak svoj kos, s katerim sta lahko miiogo bolj zadovoljna nego oni dobrovoljci, ki so prelivali kri za svobodo in' ki zaman čakajo, rla Paši e izpolni svoje obljube. Res, prava in radikalna agrarna reforma. Brezno, (še eno poročilo o samostojnem shodu). Val volilnega boja j« dosegel tudi rtas. Že smo mislili, da bo nas pustila volilna borba ob strani. Vršil se je tu pred tednom sicer že klckkaini sho-dic, ki p* nikogar ni motil. Gregorjev. dan, pondeljek 12. f, m. pa je to politični* | mrtvilo občutno obudil. Ta dan prič* -mnogo okoličanov na božjo pot v Brezno, posebno iz Remšnika in Ribnice.'— 2* v cerkvi so pobožni romarji imeli prilik* poslušati — ne morda verske resnice,P8* pa volilni govor. Bil jo to enostavno volilni shod v cerkvi s pridržkom seveda da sme govoriti le »božji namestnik verne ovčice pa naj poslušaj ) -. Kje Pa -ie »kancelparagraf«? Pod vtisom tesa11°^* | ra so ljudje po gostilnah ir na vasi P°* f menkovali lo o volitvah. Starejši P*8*®* no so se zgražali nad tabo božjo’ be**1^ j ~ F politično še nasičeni r-.tiu-.sferi 3« F* f o tvoril shod SKS g. Iršič, srezki kaflh-dat- Pri prvih njegovih i/.ajanjib *e ?*• pričela grnYn od duhovšV i f nahujsk**1'1 mladičev Ju žensk krita!', žvižgati, Rajati, da govornika n5 lilo ll:šat: -*3‘ nečno je po večkratnih brezplodnih P® skusili pomiriti razgraja';-, vladi*! sar shod zailju-- i. N’«.m p H-rt a? vendar t-dim -!u Tii hibi trezno im*'1’06/ ga, ki ne bi bil abs«,-.! :»'b k^rik«* | cev. Bili so prist ni pristaši iudi d."rj|. strank, a vsi se se mirno zadržal’- ' ] ti je morala vzvaloviti, ko si gledal*9 razgrajači nj p generale v črnik sukul*1 ki so dajali pou-cuna znamenja in ti*v-j4 dila zaslepljencem Tak.) tara j ti niki Krista-;a izpolnjujejo in oz«'**1*0* jejo njegovo zapov; 1: >l.j-.!d svoj^* bližnjega.. ?« Le treznosti pr'staš,v 9 stalih strank sc j« zahvaliti, da irt 1**® do hujšega, Nouhli pa š*no sc n?. marsičesa: -spoznali »m* .liimvšČinJ š.’h duhovriii očetov! Iti to je dr brc ^ ; prihodnjost! Niprcdnjaki, Vam pa čem, združite se! , ! Krvavi volilni shod NSS v št. Hia f Slov. gor. Dne 12. nn. ob pol i!). uri čer je otvoril kandidat NSS Ičonrad Ž8'1 ; deri svoj volilni shod v gostilni kfarč'*^ j katerega so mu klerikalci takoj motiti z izzivanjem in petjem, da sploh ni bilo mogoče nadaljevati gar(,r®’ | čez kake pol ure pograbi tolpa icizrt* j jačev pod vodstvom Mirki! Bsuin*1* j posestnika v St. liju, kandidata Žnud«*1 f ter ga vrže" po stopnjicah iz gostihi ‘ | Glavno vlogo pri tem so igrali j Henrik Šabeder, mesar pri Svii:?03'’ j Ludvik Supanič, mesar in sin klcT^J nega župana občine Pes. dvor, A’ltf | Vnuk, železničarski delavec v St-Matijas Kren, posestnik v Dob ven j’1 L ! še cela gruča drugih klerikalcev. krščansko ljubezen so pokazali i9l tem, da so se vrgli kot levi um Žnudf‘r ' hoteč mu razbiti glavo. To je hub0 1 Žebotovega rojstnega kraja iif nje#” j stranke, ki še bori za avtonomijo nije, v kateri naj bi zavladali taki diti. ji Slovenska Bist-ica, Pretečeni so prišli semkaj nemški volilni as,f'r,t;!. i. znani dr. Wicsthale*, odvetnik dr. eisen, trgovec Jeglič — vsi iz M arih* ^ da nalovijo nekaj glasov zn s.-o.io Ujico. To je bilo letanje od hiša do J * . Imeli so sest mak. kater ega so sc žili sledeči naši obrtnik;: Arzcriš^ ^g’, kovač; Gradišnik Jakob klobučar. lar Jožef, sedla-, Mat'us'-Hinko, ^ Šerf Edmund, 'steklai-; Teger Ivat1; u«n-Ijar itd. Glavni izzivaj pu jc netnški ' ^ didat Petek. Proti zgoraj imeii,',va,T’ar. obrtnikom je treba napovedati gosPjj ^ ski bojkot, ker r svojim nastopom mentirajo nemško nacionaln-rtr. . Sl. Bistrica. V nedeljo, dno ^ bil v dvorani okrajne hranilnic® čakalni shod. Zastonj so čakali dr-Zato pa je Žebot po znani klerika'11* (jf, magoški metodi udrihal -—.zlasti L'r/1/rJe<. Kukovca in dr. Reismana radi H koncu je še kandidat Gril ®hr3 volilcem, kako lovi podgaue. 118< j Od Sotle. Le še par dni nas '0®l°cgle* marca, zatorej bode dobro, ako je damo vso to pisano družbo, ki s® preskrbela 10 Skrinjic. O šamp.*^’51*. pgj* sploh ne splača več govoriti- .uHal' boljše veste, kaj so Vatu vse 0 vaih pred volitvami leta 1920 in kak® vSCh potem strojili kožo. Zato so 'sk°r0. jpeži, okrajih sklenili nekdanji sa®nf.a t,0;u-ni;jo in vse Centralizirali in zakaj? K - je bil iak”at J* Beogradu ministrski podpredsednik dr. Afcton Korošec in lo m. slu! da bode to Tečno trpelo. Ko se po dveletnem mm! ■ btrc.vauju slabega sp m: Ha prevrgli v Beogradu dr. Korošcu ministrski stoler, he s0 začeli naši klerikalci na ves glas *TiČati o avtonomiji, ki so jo sami s:a-P- »vili. To lajno pa .š? vlečejo dane«, “Csro da h? pomag'.!' izve«;t široko samoupravo ljudstva, katero so priborili JX0^n0 hioffovih strank v preis-^,v° radi vprašanja, ali so pač v pisme-j, ^^pdbah navedeni kupninski zneski j.^boi ali ne. Te preiskave pa razbur-jo zopet živce g. notarja, ki očividno stopa stališče, da je popolnoma pravil- Pr’ franke plačajo njemu pogodbo » v Uastno in da naj bodi za to država bpod P°PTiat^’iva* Razvneti živci tega go za posledico, da jo napa-’ . ® jagneat uradu goepoda davčflega Uadupravitelja Ivana Vodtaki ter ga opsoval z besedan*: »Denuncijant, šuft, zdaj pa me hodite denuficirat.« Radi rega, olikanega človeka nevrednega dejanja bil je ta odlični kraljevi notar od okrajnega sodišča pri Sv. Lenarim obsojen na 500 Din. globe. Žalostno je za državnega uradnika, Če si mora iskati zadoščenja za svojo čast pri sodišču, če bolj žalostno pa je, če mora to storiti radi dejanja od države nameščene osebe in to radi tega, ker ga isti sumi le zato, ker je storil svojo kakor uradno, tako državljansko dolžnost. Radovedni smo, kaj poreče k temu pojavu notarska zbornica oziroma višje deželno sodišče. — Božidar Sever umorjen. Beograjski »Radikal« poroča, da je bil člau naše razmejitvene komisije v Prekmurju Božidar Sever ubit v zaporu v Budimpešti. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo poročilo, da so ga ponoči gotovi ljudje umorili. Oficielno poročilo madžarske vlade zatrjuje, da je Sever umrl v ječi. Po mnenju »Radikala« so umor zakrivili madžarski fašisti, ki so se hoteli maščevati za osebo dr. Varge, ki je umrl v naši ječi. Umor Božidarja Severja je nov dokaz madžarske sovražnosti k vsemu, kar je jugoslovenskega. V zvezi s to žalostno vestjo prihajajo nove vesti o napadih madžarski tolp na naše meje. Ali bo naša vlada trpela še nadalje neprestano izzivanje Hortyjevih plačancev? Za nasilno smrt B. Severja, bivšega člana naše razmejitvene komisije, mora vlada zahtevati popolno zadoščenje. B. Sever je bil sicer mož »svoje sorto«, vendar pa mora njegova tragična usoda vzbuditi iskreno sočutje v srcih vseh, ki so ga poznali. Njegova smrt v budimpeštanski ječi pa je tudi nacionalna in državna zadeva. Madžarsko smodnišnieo je treba demou-tirati, Hortyjevo kamarilo prisiliti na kolena. Ugled in varnost okoliških držav zahtevata, da začnemo resno misliti na definitivno rešitev madžarskega vprašanja, ki ga Horty namenoma vpleta v vprašanje srednjeevropskega mirn in reda. — Opustitev poštnega urada v Dovjah. S privoljenjem poštnega ministrstva se dne 15. marca tl. začasno opusti pošta Dovje. Kraji Dovje, Belica in Sedelčnik se pridele pošti Mojstrana, Dne 16. marca 1923 se uvede pri pošti Mojstrana dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Dovje. Dostavljalo se bo vsak dan razen ob nedeljah v Koroške vesti. Zopet »mladoletni" in njih vloge. (Iz Mežiške doline.! Narodni poslanec VI. Pušenjak je novembra minulega leta stavil v narodni skupščini upit glede povračila škode onim mladoletnim otrokom iz Mežiške doline, za katere je bil naložen denar v času našo uprave v Mestni hranilnici v Pliberku. Notar g. dr. Senčar je poslancu v »Taboru« z due 23. jan. t. 1. zadevo temeljito pojasnil. Iz odgovora v »Straži« pa je videti, da g. poslance pojasnila ali n i razumel, ali ga pa. n i h o t e l razumeti. Ponovno zopet trdi, da so zadevo polomili sodni uradniki. Gospodu poslancu kot revizorju bi moralo biti znano, da se v 10 dneh na hi poteke posojen denar ne da iztirjati, ako že noče uvideti, da za časa plebiscita nismo smeli delati, kar je bil nam v prid. Tudi deželna vlada bi ne bila mogla preko antantne komisije in upravnih članov hranilnice ukazovati. Svota 190.000 K, ki’je omenjena v članku g. dr. Senčarja, ni pod zaporo v Pliber kn, ampak — v Pt u j u, toraj v naši državi. Da je denar tam še na razpolago, je zasluga g. dr. Konda. V pliberški lira nilnici pa n! ničesar pod zaporo! Da se denar iz ptujske hranilnice dvigne in porabi za našo mladoletne, to je zadeva iia ših oblasti, in če ravno hočete, g. posla nec, si priboriti venec za volitve — ajdi na delo! Tako brezupen toraj položaj mlado letnih ni, a ne po zaslugi g. poslanca! To naj si varovanci in mladoletni zapomnijo! Da se toraj v obrambo mladoletnih pi ničesar storilo — ni res! Zgube mlado letni ne bodo imeli, ker so terjatve manj' še, nego je naložena svota v ptujski hranilnici. Vse te informacijo in če treba še natančnejše, pa bi ge g., poslanec lahkofetf, pridobil pri bivših sodnih uradnikih v Pliberku in g. notarju dr. Senčarju v Prevaljah, ne da bi bilo treba (ožariti slovenske sodnike pred srbsko javnostjo! Kako se tp ujema s tistim svetim naukom o avtonomiji, katerega g. poslanec premleva vsepovsod? Seveda g. poslanec je rabil vode na svoj mlin — rabil je propagande za volitve in za to so »mladoletni« ravno dobro došli. Tudi je lahko 3 leta po plebiscitu kritikovati, kaj vse bi se bilo moralo storiti! Škoda, da smo morali pogrešati dobrih nasvetov g. poslanca — gotovo bi plebiscit izpadel drugače! Sicer pa je še mnogo zadev vsled plebiscita neurejenih — in tu g. poslanec je velik delokrog ~ ne da bi bilo treba koga — tožariti. Z zadoščenjem pa, katerega zahtevate od g. dr. Senčarja, bo bolj slaba — k večjemu, da dobite »poknjeu groš«, kakor pravijo Korošci. a o PODoooooaaoD V nedeljo vsi proti klerikalnim tatovom časti in razdiralcem edinstvene države! Vsi krogljice v v prvo škrinjico! crjooaoDaaDaa a o DC»oocxxxx3aa JDS. SEJE KRAJEVNEGA NAČELSTVA V MARIBORU so do sobote 17. tm. permanentno vsak dan ob 6. uri zvečer v tajništvu. ŠIRŠI ODBOR KRAJ. ORGANIZACIJE JDS V MARIBORU ima sejo v petek 1«. in ob 5. uri pop. v tajništvu. Osebna vabila se ne razpošljejo. Prosimo polnoštevilno udeležbe. □ □ DOJLOJLncnDO Posetite v petek, dne 16. t m. v obilnem Številu operni koncertni večer v Narodnem gledališču! m » rrnru »Tim i □ □ i ■ i -u h n mrm Mariborske vesti. Maribor 13. Marca 1923. m Narodnjaki, maščujte krivico, storjeno nacijonalistom! Klerikalci danes sami priznavajo, da zuaša v njihovi tiskarni povzročena škoda komaj 5 tisoč dinarjev! Še nikdar ni bilo za tako malenkostno poškodbo 15 ljudi skozi mesec dni v preiskovalnem zaporu. Iz klerikalnih listov se vidi, da se je med Seiplom in radikalci sklenilo »wohlwollend« politiko pritiskanja nacijonalnega življa. — Obenem je Hribar kuhal maščevanje. Policijski organ v Mariboru je hotel izsiliti v preiskavi lažnjive izjave osumljencev, da je naročil razbijanje Cirilovo tiskarne dr. Kukovec. Resnica je, kakor znano, da je dr. Kukovec, ko je govorieo o tem cul, odločno nastopil proti. To sramotno sumničenje maščujte, narodnjaki, 18. marca pri volitvah! Dotični policojec je lažnji-vo trdil osumljencem, katere je zasliša-val, da so drugi tovariši to že priznali. Za to sramoto bode dajal odgovor, ki mora biti polnovreden z nizkotnostjo krivde. Vsi narodnjaki, dajte pa žaljenemu narodu zadoščenje z glasovanjem za napredno kmečkoobrtno zvezo! Danes ne smemo cepiti glasov na breznačelno na-rodnoaocijalno in strahopetno samostojno-kmetijsko listo, le močna napredna kmečkoobrtna fronta lahko maščuje nizkotno vladino politiko! m Organlzatoričnl talent dr. Drnov-Šeka. Prejeli smo: Kakor ste poročali, zaprla se je naša bolnica radi tega, ker je prišel v njo bolnik, pri katerem se je ugotovilo, da ima črne koze. Ni nam šlo v glavo, zakpj je bilo potrebno izdati to za bolnike in njih sorodnike tako dre konično odredbo, ko je vendar najbolj naravno, da mora ravno bolnica dnevno pričakovati kakega bolnika s kako kužno boleznijo. Zato smo se bližje zanimali za ta slučaj ter prišli do dejstva, ki dajo jako dvomiti na sposobnosti g. dr. Dcr-novšeka kot vodjo kake bolnice sploh. Okuženi Dalmatinec je iipsl Pa koži neki izpuščaj, čutil vročino ter se podal popolnoma pravilno v javno bolnico. Tam je našel lepo odprta vrata ter povpraševal/kam bi še naj podal. Dokazalo se niu je naprej, da naj gre na medicinski oddelek in ko je tamkaj nfeki osebf-pokazal svoj izpuščaj, mu je ta nasvpto-; vala, naj gre raje na kožni oddelek* Tako-j se je sprehajal okuženi Dalmatine^ it oddelka za notranje bolezni v kirurjIČnl ter ostal končno na oddelku za kožne-bolezni. Šele tukaj je prišel v roke zdray< niku, ki je spoznal bolezen ter ga. .Napotil na pravo mesto. Tako k&kbp se tje sprehajal naš Dalmatinec, se sprehajajo dtievno po bolnici bolniki in spravijo v! slučaju ]cake kužne bolezni v nevarnosti, bolnike vseh oddelkov, ki prihajajo na ta ' način iz dežja pod kap. Mesto da bi h« labko mirno lečili, se morajo še brapitj zoper to nevarnost ter v nevarnosti biti1 kar po 14 dni odrezani od sveta. Za vsakega laika je jasno, da ne sme biti tako sprehajanje bolnikov po bolnici dopustno. Vsak lajik ve, da je potrebna pri bolnici in to kar pri vratih sprejemna sob« za bolnike, kjfer jih zdravnik preišče iqt dodeli posameznim oddelkom. Ta ureditev tudi ni nič novega in bržčas na vpel? bolnicah izvzemši mariborske. Upamo, da bo g. dr. Dernovšek za enkrat malo opustil studijo politike in’ da se obrne na polje, katero mora obdelovati pq svoji’ službi. Take razmere na njegovi bolni?! so za njega slabo priporočilo za ministrski portfelj. m Podoba klerikalca. V včerajšnji številki smo poročali o upokojenem, železničarju Pongracu Faschingu. ki ib V-neki gostilni kričal: »Nieder mit, j?®*-1 bien« in dobil zato od navzočih vojakof. na licu mesta primerno nagrado. KaTtOf, naknadno doznavamo iz zanesljivega vi-*-ra, ;je Fasching hud in zagrizen klerikalec in se sam hvali, da se nič ne boji, ŠOI ga ščitila Žebot in' pa dr. Korošec. - Cit lahko la dva govorita o državi, kar hq-četa, zakaj bi on ne smel, saj je tudi' otf pristaš klerikalne stranke. Pravi tndi. d# je s klerikalnega shoda pri Gambrjn4g: vrgel iz dvorane na Žebotovo poveijp dr«i Serneca, ki ga pa na tem shodu r~ epldlf . ni bilo. Fasching je torej tip pristne««, klerikalca, kakor si jih vzgajata Zebot Uš' dr. Korošec. Javnost si po tem lahko iskrna ustvari sliko, kakšne nazore vepplj« ljudstvu klerikalna Ljudska strah,kaj,0«< vete« že mariborsko in’ ljubljansko gdvata* niško društvo, zdaj se tema pridružuj« še splitsko. Kakor vse kaže, bo ta Mttfaa torij brez zdravnikov! ' i m Točenje alkoholnih pijač ob' voli€» vsh. Okrajno glavarstvo nam piše: K« dan pred volitvijo, to je v soboto d«b 17. marca, na dan volitev, to je v nedelj« dne 18. marca in' dan po volitvah to J*1* pondeljek dne 19. marca je vsako toče rij« alkoholnih pijač prepovedano. Ta prep®" ved je v zakonu določena itf je vsjed fa* ga vsaka izjema nemogoča; osebe ki 44 prepovedi ne bodo uvaževale, imajo pričakovati strogo kazen. »* R m »Carmen«. V petek 16. tm. bom« imeli priliko klišati v tuk. gledališč« odlična pevca zagrebške opere g. Zdenk« Knittla in go. Marto Ivanovo Ppspliifc Poleg različnih arij iz najraznov^st«^ ših oper, bo posebno zanimiva pMfoMI točkn: Četrto dejanje lz opere »Cairoept«, To dejanje bo inscenirano in gosta- bM«« nastopila v maskah in kostumih. obeta biti zelo zanimiv. Vstopnic^ y predprodaji vsak dan od 9. do pol od 15. do 17. ure v gled. blagajni. ! " ? m Društvo stanovanjskih najonil|l^Mf! za Maribor in okolico. Javna odbor seja, ki bi se morala vršiti dne 18, marink* se Tadi volitev preloži na nedeljo dn« 25. marca ob pol 10. uri dop. v mali kosutm dvorani. Vstop lc proti društveni nict. ' ’ •' ■ H-* - m Občni zbor podr. Jngoslof. ‘Mrt!** je preložen, ker ga je zadnjič rarun ®4<* Stran 3. »TAB O R*. Maribor. 16. marca 1923* Ibora posetjlo samo — 6 (šest) članov, čeravno jih šteje podr. mnogo nad 1000. ■Vrši se neprelilipno iia Jožefovo (ponie-Tjck) ob 10. nri predp. v mali dvorani Nar. donia. m t Borisu Koširju, najpridnej^.nnu ■učeftcu IV. razreda ljudske šole v Mari-iboru v spomin in njegovi neutolažljivi tframici v tolažbo. — Sprejmi, dragi, ljubljeni Boris, zadnje pozdrave, zadnje poljube, sprejmi te neusahljive cvetke.,.. {Spoznala sem te. ko si se pripravljal na prvo sveto obhajalo. Kako lep«, čista, pedolžna je bila tvoja dušica! Iz Tvojih (krasnih očk je sij&la suma nedolžnost... Citala sem v njih lepoto božjo. Nikake krivice uisi trpel; inal dečko, že si bil značaj. Zato Te jo utrgal nebeški vrtnar in nedolžno cvetko presadil v božji vrtec, kjer se igraš angeljček z nngeljčki! Z Bogom, Boris mali in čakaj nas nad fvezdami! — Olga Zornova. m. Javni protestni shod železničarjev. y petek 16. t. m. ob 1^. uri 30 min. sc Ivrši v drvorani Gotz javen protestni shod !vsch mariborskih sporazumljcnih železničarskih organizacij. Železničarji brez fojerne zavedajte se svojega obupnega položaja in pridite vsi, da dostojno in odločno protestiramo. Državne nameščenca prosimo, da nas v našem opravičenem Sn obupnem boju podprejo. Od javnosti, ppčakujemo, da se znajde na naši,strani. Sporazumi jene železniške organizacije . m Mariborsko podporno društvo zn 'ntfjraičene kar,njfin.ee bo imelo '7. t. m. v .(konferenčni sobi moške kaznilnice i b 1(5. uri občni zbor z običajnim dnevnim re->dom. m Dar Profltubprkulozni Uri. Grafično delavstvo poverjeništva Sfiveza grafičnih Vadnika (-ca) 'Jugoslavije v Mariboru je nabralo povodom smrti svojega člana, tovariša Walf er ja Schwab svoto 252 Din. in izročilo nabrano svoto mesto venca na (krsto umrlemu tovarišu Proti tuberkulozni ligi v Mariboru. Posnemajte! m Zdravniško društvo v Mariboru ftta prihodnjo odborov« sejo v soboto, "Vinc 17. ’t. in. ob fi. url zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. m ‘Ceiiejšn živila za družine umrlih >u padlih oficirjev. Mestni magistrat raz-felaSa: Komanda mariborskega vojnega okruKa sporočila je z dopisom 7. Jr.e 32. taarca 1923 št. 5215, da je minister vojne in mornarice izdal npredbo, jrlasom fcate-ire ^ambrejo družine v vojni padlih in nmrlih .oficirjev .dobivati cen »jša živila Mffiel Zevaco: Markiza Pompadour. in kurivo iz vojnih slagališč. Milili magistrat poživlja vse one vdove in družine v vojni padlih oficirjev, ki želijo dobivati iz vojnih slagališč cenejša živila in kurjavo, da t«3 tozadevno Zi?lasi^o v pisarni mestnega vojaškega urada Slomškov trg št. 5 I. od 8. do 14. ure in sicer do ■'•štetega J”, marca 1923. m Policijska kronika. Na podlagi obvestila osiješke policije sta bila aretirana na tukajšnjem kolodvoru v trenutku, ko sta hotela pobegniti preko meje. nek Ivan Leitner in Jurij Gaida, ki sta zasledovana radi velikih poneverb v Osijeku. Pri aretirancih so se našle še večje vsote denarja. Oba sta bila predana osiješki policiji. — Neka Jo/,eh Skrlp iv.% d ima iz Hrvatske je služila v Podovi pri Plečkotu za deklo. Meseca avgusta je zapustila službo in ukradla svojemu gospodarju razno perilo v vrednosti 3.230 kron. Te dni jo je srečal nek znanec iz Podove, ki jo je prijavil policiji, nakar je odromala v sodnijske zapore. — Jako Jjubeznjiv soprog je nek L. K., stanujoč na Koroški cesti. Pred par dnevi je pobral denar ter izginil 7. doma. Žena’je mislila, da se mu je »kaj zgodilo«. Včeraj pa je prav pošteno tiafrkan pri mahal domov, začel razgrajati, in streljati s samokresom. Policija mn je priskrbela primerno zdravilo. — Že pred preobratom radi tatvine iz Maribora izgnani Anton Korošec se jc. te dni vrnil v Maribor. V kavarni Kotov?« mu je nenadoma postalo slabo in se je nezavesten zgrudil na tla. Bešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, (id koder bo moral nazaj, preko meje. r- Pri kontroli prenočišč je izsledila policija ncke-?'a Ivana Gntovuika. doma iz Prevalj, ki je svojemu stanodajalcu na Viču pri Ljubljani poneveril 1.200 K in odnesel razno obleko. Gutovnik je bil predan sodišču. »Urh grof celjski*. Ker je obolel g. Andro Mitrov’6, dirigira pri današnji predstavi »Urh grof celjski«, g. Viktor Parma. ‘tV; -P- Operni koncertni večer M^rtc Pospi-šil-Ivanovc (alt) in Zdenka Knittla (tenor) članov zagrebške opere sc vrši v petek 16. t. in. v Narodnem gledališču-Na vsporedu so najlepše arije in dueti iz sledečih oper: »Samson in Dalila« (Saint-Saens), — »Prorok« (Mcyerbeer), — »Pagliacci« (Leoncavallo), — »Mignon« (Thomas), — »Mojstri pevci Niirnberški« in »Lohengrin« (Wagner), — »Aida« (Verdi), ter prizori iz četrtega dejanja opere »Carmeii« (Bizet) v sceni, maskah in kostimih. Razim tega gdična Ivanova povedne svrbe*. >Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg br. 9. Izpred sodišča. Tatovi v hlevu. Posestnik Ivan Ščap v Turnišču, :.xri>2 Lendava, ki jc dne 5. februarja prodal kravo za 17.200 K, se je dne 8. februarja malo opijanil i:. vel zvečer spnt v btev. Druga jutro j c . .-.onzil, da ima telovnik napol odprt. Nato je ugotovil, da oiu izginil iz žepa notes, v katerem je :fltel dva bankovca po 1000 Din. Sum tatvin« je padel na 201etncga delavca Franca Litrop v Turnišču, ki je radi tatvine že dvakrat predkaznovaij in ki je dne *• februarja povprašal po Ščapu ter je veho pela razne koncertne pesmi od Zajca,j del, da ima SSap denar. Litrop, ki titvi-Biničkcga, Milojcviča in Baranoviča. ™ denarja prizna, je bil obsojen na * Spremljal bode g. Oskar Srnodck, kapel- mesece težke jeee. nik zagrebške opere. Predprodaja vstop- Narodno gledališče Bepertolre: j Četrtek, 13. marca. Urh, grof celjski A. Petek. IS. marca. Koncert g, Zdenka Knittla,,ter Marte Pospišil Ivanove, člana zagrebške opere. Sobota, 17. marca. Pri i^tih mladenkah,! C (kuponi). i Nedelja, 18. marca ob 13. uri Baron : Trfenk, izv. Znižano cene. ! Nedelja. 18. marca ob pol '20. uri Težke j riba, iJSsV. Premijera. nic pri blagajni Narodnega gledališča. — Cene operne. Kultura in umetnost x Nova Evropi*. Izšla je 8. in 9. številka »Nove Evrope«, posvečena problemu vere in cerkve v razmerju z državo. To je že druga številka, ki obravnava ta problem z raznih vidikov. M. Jakšič piše o veri in razumu (krščanstvo in moderni racionalizem); senjor evangelične cerkve v Zagrebu prikazuje evangelično cerkev v Jugoslaviji in njeno razmerje do države; dr. Fran Grivec razpravlja o katoliškem verskem problemu v Jugoslaviji; zagrebški vseuČ. prof. M- Ko-strenčld piše o katoliški cerkvi in njenem . razmerju do države s historičnega, fllo-« zofskega in pravnega vidika; Kad. Kat.a-1 linic objavlja članek; »O složnom radu • katolika i pravoslavnih u našoj državi«, j Inštruktiven je članek F. Ivaniševiča o vprašanju glngoljiee. 15. Adžija piše o1 odnosu cerkve napram državi v zgodo-1 vini. Zelo zanimiv je spis hrvntskegu du-j Priporočljiv hlapec. 291etni Peter Bermanov je prišel okrog Velike noči 1. 1. k posestniku Maksu Hodlu v Spodnji Vižimri. okraj Maren-berg. služit kot hlapec. Ostal je tamkaj do konca meseca oktobra 1. 1. Zadnjo nedeljo v mescscu oktobru 1. 1. je ponoči izginil. Seboj pa je odnesel 'jopič vreden 750 K in telovnik vreden 250 K, katera je ukradel svojemu službodajalcu. Svojim sohlapeem pa je pobral in sicer Antonu Podržavnikn niklasto uro. Ivana Germotu nar čevljev vrednih 1000 K in Rihardu Kočivniku obleko vredno 2500 K, par čevljev v vrednosti 030 K in 200 I' vredno srajco. Bermanov, ki je bil 20. januarja aretiran, prizna mu očitano tatvino. Sodišče .'ga je obsodilo na 3 mesece težke ječe. M!trd tat. 16 letni Anton Jerenko. ki je služit pri posestniku Antonu Šutja v Kocjana, je ukradel dne 4. februarja svojemu slu-žbodajnlcu različno obleko, perilo, ni' klasto uro, zlato verižico, samokres, klobuk in športno kapo v skupni vrednosti i približno 200.000 K. Jerenko. ki tatvino hovnika-refoimatorja P. iomca ».Tedan . ... , . „ , v . , , . t . i prizna, je bil obsojen na o mcsece te/.*e pokušaj reforme u katolickoj crkvi«, kjer- opisuje svoje izkušnje z vatikanskimi krogi, ki jih je skušal pridobiti zn katoliško reformistično gibanje na Hrvat-skem. Pisec sklepa: -Uvjcrio sam se, da je tu uzaludan svaki pokušaj reforme legalnim putem.« Končno sledi članek V. F. Galiča:'»Državni izdaci za verois- jeee. Uboj v Lrznici. V poročilo o porotni razpravi zoper Antona Tomšiča se nani je vsled zamenjave imen vrinila neljub® napaka. Tomšič ni bil obsojen na 18 m®* secev težke ječe, temveč oproščen. poročeni, — in le, da niste pre, na. To bo še boljše, - to bo zbudilo zanimanje, mogoče se bo blagovolil celo V v.aJa.-*..« . ' ' tu i u kralj zanimati zanjo, — in občudovati T Zgodo, inski roman. - Poslovenila „ jenJ0 Iepoto.(( _ ***' Roeandra. Du'Barry je poslušal prepaden, nov upor se g~a je polastil, ali ne vest. ampak le ponos njegovecra rodu ga je spodbodel! »Gospod,« — je zahropel. V- Glejte, pazite se, da ne zahtevate preveč! — Ns - ..... silite me k upom!« — ja v vaš uporne misli! — Tu imate dve j »in kaj potem?« — Nakaznici, katere sem vam bil ,'jb'jnbH. j »In potom gospod, naj bo zgubljeno, iPetdesettisoč, da postanete prija: el j za-1 kaj. je zgubljeno. — povedal bolem...< Zgodovinski roman. — Roeandra. Op. (Dalje.) ^ »Dragi moj, — Frontignan vam pačile de dobro,« — je pripomnil gospod JJakob in trdo pogledal du BDa bi poRubila celo svetnika!* — »Plemenita?« — S?1 »Zove se Julijeta B6cu.« -r P I)u Barry je zmajal z glavo — F »Seveda povabilo se na ;uic glasiti Ha ime Julijete Bžeu, -r- ampak na kako .primerno drugo. — Ali, glejte, pomislim taalo, — evo, saj jo lahko zovate »grofi-fco du Barry«, — to je najenostavn^jSt;!« »Najenostavnejše?« — je ponovil grof »began. — »Saj jaz vendar nimam soproge.« — » i »Malenkost! — Vi ste lahko tajno j* »Naj. bo!« — je oni skomignil z ramami.'— »Vi ste pravi otročaj! — Teduj jutri, kaj ne?« — »Da!« — je odvrnil du Barrjr. — ^ »Z dvema povabili!« — »Dobil jih bodem!« — i.Tedno za viteza d’ Assas!« — »Da, da!« — »Drugo za crofico du Barry?« — Uničen, zlomljen je grof le še prikimal v odgovor. -- Potem je šel iz hiše, — na cesti stisnil pesti v onemogli jezi. — (Dalje prih.) □oraxra3oaxia □ a □□□□□□□□□□□o Jugoslov. Matica Mariber Občni zbor v pondeljek dqe 19. t. m. ob 10. url predpoldne v Narodnem domu. raannroaDODa d □ □□□□□aoacEicia Išče se meblirana ali praiiia SOba s 1. aprilom v srefHču mesta. Ponudbe pod nSoba“ na upravo. 520 Lepa hiša i Triom in pol;em »e po pw,ki ceni nroda. Spod. Radvanje, Bolfmkova ulica . *t. 74. 518 URE, žepne in stenske, popravlja naj-o'idneie tvrdka Jt. H iz |ak urar, Go«pnska ul fit. 16, Maribor. 433 16 12 Hmelak i drug, Maribor Slomškov trg 6. fi’9 Zahtevajte povsod TABOR*1 Stenski načrt UuMan? -IM |© izšel s-5 v zalogi „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od Din ?•—, po pošti Din 8-—, kakor tudi v glavni zalogi: J. OGLASNI ZUVOD: lli-ouo lili) LJUBLJANA. GLEDALIŠKA ULICA 2. Lagtflik Ib izdajatelj: Konzorcij »Tabor«, ^ jOdgovorai uredai1--- Rudolf 0®lo». — Tiska: Mariborska tiskarja d. d,