Ženski vestnik. x Za gospodinje. Izšla je v tretji povečani izdaji lepa kajiga ,,Konserviraaje sadja in vsakojake povrtaiae za domačo uporabo". Kajiga stane 1 K ter se dobi pri spisatelju J. Zupaacu, deželaem vinarskem iaštruktorju v Ptaju. Naročniki ,,Slovenskega Gospodarja", ki se sklicujejo aa naš list, dobijo knjigo poštaiae prosto. Priporočamo! x Stirje nasveti krščanskiin materam. 1. Vzgajaj svoje otroke sama. 2. Skrbi, da bodo tvoji otroci vedao zaposleai. 3. Pusti otrocicem cas, da kriče. Otrok, ki je tih ia se ne kreta, ni zdrav. 4. Kadar te kdo obišče, skrbi, da pri obisku otrokaebo navzoč. Ce hočejo obiskovalci otroke videti, dobro, pokaži jim jih, a le malo časa. x Varčna gospodinja si bo naredila natančen dnevai red ia potem se ji ne bo primerilo, da vsled slabo razdeljeaega časa zaostajajo pravila v hiši, prerašča plevel zeleajad v vrtu itd. Kdor stori vse ob pravem času si podaljša ure v daeve. Ako gospodinja ni varčaa, potem tudi njeaa družiaa ae bo varčevala. Stroški kmalu presegajo dohodke in hiša propada. Zajedno pa izgiaja iz aje zadovoljaost ia sreca. x Panietna milijonarjeva liči. Flora Dring, h&erka večkrataega milijoaarja, se je zaročila z bogatim veleposestaikom ia v kratkera bi bila imela biti poroka. Kar jo je aekega dae zmaajkalo iz domače hiše, ae da bi kdo vedel od kod in kam je prešla. Vse poizvedovaaje obupaaih starišev in žeaiaa je bilo zamaa. Cez 14 dai pa dobe stariši iz nekega daljaega mesta v Teksasu to-le pismo: ,,Predragi stariši! Ljubi žeaia! V aekaj daeh bi imela postati samostojna gospodiaja ia začeti voditi samostojao svoj dom. Toda znala aisem aobeaega domačega dela, ki ga mora nujao zaati vsaka dobra gospodiaja, ia zato sem se bala, da bi svojemu bodočemu možu ae mogla pripraviti v domači hiši tiste prijetnosti in ugodaosti, ki je potrebna, da se možu priljubi dom. Skleaila sem tedaj, da se za nekaj mesecev vdiajam kot aavadaa služkinja in se tako temeljito seznaaim z domačim gospodinjstvom. Tu ostaaem sedaj še 2 meseca, aa kar se vrnem k Vam v upaaju, da me s staro ljubeznijo sprejniete." — Ameriški listi zelo priznalno pišejo o tei pametai milijoaarjevi hčeri in izražajo mnenje, da bi aobeaemu dekletu ne škodilo, ako bi sledila ajenemu zgledu; potem bi ae bilo toliko trpkih nesporazumljeaj in razoearaaj v prvih mesecih zakoaa. x Najdražje cvetlice na svetu. Neka aagleška trgoviaa s cvetlicami je pred kratkim prodala aajredkejšo cvetlico aa svetu za 170.000 K. Cvetlica se imenuje orhideja. Najlepše cvetlice te vrste so zavarova- ne za 240.000 K. Ker se te rože le s težavo ia veckrat celo s smrtno aevaraostjo dobijo, je njihova ceaa zelo visoka. Raste le v divjili pokrajiaali Južne Amerike, kjer živijo divjaki, ki so že marsikaterega, ki je želel dobiti orhidije, umorili. Laaskoleto je šla cela loadonska družba v te kraje, toda vrail se ai nihce. Na Aagleškem goji aeki baron te cvetlice v posebaem vrtu, ki ga staae 3 milijoae. Ženska nadomestna rezerva na Francoskem. Gospa Jaae Dieulaloy je na Francoskem ediaa ženska, ki sme nositi moško obleko. To dovoljeaje si je pridobila za svoja znaastveaa izkopavanja v Perziji, ki so bila jako uspešaa. Gospa je pa splošno zaaaa tudi zato, ker se je svoj cas v fraacosko-aemški vojai borila na straai svojega moža. Že tedaj ji je prišlo na misel, da bi se ustaaovila ženska nadomestna rezerva, in sedaj je to svojo raisel v obliki predloga predložila Irancoski vladi, ki se je zaaj tako zavzela. Ne gre pa pri tem predlogu za to, da bi se žeaske borile v vojai, marveč le za to, da se vse moške moci v vojai upravni službi ia saaiteti (zdravstveai službi) nadomeste z žeaskami in tako za borbo v ospredju pridobi novih moči. Na tej podlagi se bo sedaj na Francoskem tudi res organiziral ,,Žeaski bataljon". Nemci seveda tudi v tem oziru ae bodo hoteli zaostati za Fraacozi ia je ta stvar tudi pri ajih že aa daevnem redu. x Zenska v obeinsld službl. Duaajski mestai svet je povabil avstrijsko državao gospodinjsko orgaaizacijo, da pošlje v mestai odsek za staaovaajsko skrb zastopaice, ki bodo imele pri odsekovih posveto\-anjiii posvetovalai glas. To je v Avstriji prvi korak v tem oziru; aa Nemškem pa žeaske že skoro v vseh reestih sodelujejo na stanovaajskem in sorodaih poljih občiaske aprave. 4 najstarejše ženske na svetu. Neki fraacoski list priaaša sledeče zaaimive podatke o štirih najstarejših žeaskah aa svetu. V Kaaadi živi 112 let stara Iadijaaka iz rodu ,,prevrtaaih aosov". Zivela je vedao zmerno ia kljub aeaavadaim aaporora doživela visoko starost. Pri vseh svojih 112 letih je vedao vesela in pomaga pri delu svojih domačih. — Na Kitajskem pa živi 114 let stara žeaska po imeau Tsao-jat, ki ima še tako dober spomia, da se spominja aatančao dogodkov, ki so se izvršili pred 100 leti. — V peruvaaski državi v Ameriki živi še starejša žeaska, ki ima 118 let. Celo svoje življenje je preživela aa deželi ter uživala liraao iz sadja ia drugih naravaih pridelkov. Njeaa aajstarejša hči je stara 100 let. Obe sta delali vedao aa prostem ia spali v mali liišici sredi gozda. — Najstarejša žeaska pa živi v Evropi, ia sicer na Spaaskem ter je stara 120 let. V svojem življeaju je veliko pretrpela in kljub slabim življeaskim razmeram dosegla izvaaredao starost ter je mati deveterih otrok. Svoje življeaske dogodke kaj rada pripoveduj© ter je poaosaa na svoja leta. Pred par leti ji je podelila španska kraljica-mati častno pokojaino. Ob priliki stoletaice ajeaega rojstva so jo v slovesnem sprevodu vozili po vasi. Celo kraljica se je udeležila te slavnosti. x Zenski redovi in šolstvo v Nemčiji. Statističao letoo poročilo za leto 1911 objavlja, da je v Neoiciji 65 redovaib. naselbin, ki se pe'cajo izTdjugiio s poukom aa višjili dekli?toh1 šolah.; 32 je pa takih., ki imajo poleg drugega rt.iovaega dela tudi šole. V šolaji delujejo "uršulialie, ki imajo 30 državno prizaaaih gol s pravico javnosti, 5 pa brez te pravioe; se stre Naše Ljube Gospe, fraagigtoanke, uboge šolste sestre itd. — ProtestaatsTia Nemčijaj spoštuje vzgojevalno delo katoliških redovnio, le naši liberalci (CirilMetodova družba!) tišfcijo golske sestre iz Šolsfih zavodov. x Zadruga za ženske domove se je lansko jesen ustaaovila v Berolinu. Zadruga bo od društva za uradaiška staaovaaja počasi nakupila 2orala zemljišč v okolici mesta Neu-Babelsberg-N.ova ves ia zgradila nevelike stanovaajske hiše za samostojae ženske, vdove itd. Prva hiša se že gradi; imela bo 2 staaovanji po 3 sobe (cena s kurjavo vred 600 mark na leto), 2 stanovanji po 2 sobi (400 mark) ia 2 stanovanji po 1 sobo (200 mark). Vsako stanovaaje bo popolnoma zase ia bo imelo razvea sob in kuhiaje svoj hodnik, slraaišče in lodžo; vecja stanovaaja tudi lastno kopalnico. Delnice zadruge so po 200 mark. x Vnukinio živo pokopala je v Wiadisch Ritzu pri Beroliau 601etna Riohter. Pokopala |e 41etno hčerko svojega siaa ob robu aekega gozda. Ko so strašen čia babice 6ez 1 uro zasledili, je bila deklica že mrtva. Babica, ki se ji je moralo zmešati, je rekla, da hoče še ostala dva otroka svojega siaa umoriti. x Madeže od rdeCega vina ali sadaega soka pomo6i s kislim mlekom ia pusti mleko aekaj časa na madežili, potem izperi blago v mlacai vodi. Za lise od čraega vina zažgi malo žvepla ali žveplanih vžigalic ia drži umazaai del blaga aad žveplpiaim dimom, ki izvleče iz obleke vse madeže te vrste. Nabirajte užitne gobe! Tisoče in tisoče kron izgubimo vsako leto, ker ae pozaamo velike vredaosti užitnih gob, ki so aa Fraacoskem, Nemškem, v Belgiji, na Aagleškem itd. izborno aadomestilo za meso. Prof. dr. J. Machu, sloveči češki gobar, ki je svoje zaaastvene študije dovršil v Fraaciji, je spisal temeljito navodilo za aabiraaje ia uživaaje gob, tegagozd-aega zaklada. Vsekakor bi tudi aam Sloveacem ustregel tisti, kdor bi prevedel v sloveaščiao to knjigo.