Politični ogled. Državni zbor bo zboroval do dne 22. marca potem pa gredo poslanci na velikonočne počitnice. Na Ogrskem so dobili novega trgovinskega ministra. Dosedanji minister Hegediis je odstopil in na njegovo mesto je bil pozvan vodja bivše mažarske narodne stranke Horansky. Ruski car pride baje na Dunaj. Ko je bil naš prestolonaslednik Franc Ferdinand v Petrogradu, povabil je v imenu avstrijskega cesarja ruskega carja, naj pride v Avstrijo. Car je neki obljubil, a čas, kedaj namerava priti, Se ni določen. Volitve v stajerski trgorski in obrtni zbornici, ki se nahajata v Gradcu in Liubnem (Zgor. Štajersko), se bodo vrSile dne 27. marca. Slovenski trgovci in obrtniki niso organizirani, zato se pri teh volitvah nihče ne ozira nanje. Morali se bodo tudi naši trgovci in obrtniki začeti gibati in potem tudi zahtevati posebno trgovsko in obrtno zbornico za slovenski Spodnji Štajer. Na Dnnaju se začnejo dne 17. t. mes. občinske volitve. NemSko-narodna stranka je sklenila, da se volitev ne bo vdeleževala, ker ima na Dunaju premalo moči. Njena moč je v majhnih mestih, ker \i ljudje z ozkim duSevnim obzorjem kmalu kaj verjamejo. Na Dunaju bodo stali torej pri volitvah na eni strani krSčanski socialci, na drugi strani proti niim pa liberalci, vsenemci in socialdemokrati. Vsi, ki poznaio razmere, prarijo, da bo krSčansko-socialna stranka pri volitvah imela zopet močno večino v občinski hiSi. Zitna kupčija na borzi. NaS poslanec dr. Ploj je izdelal načrt postave, s katerim se odpravi žitna kupčija na borzi. Ta kupčija. pri kateri so vdeleženi večinoma le nekrSčeni in krSčeni židje, močno škoduje kmetovalcu pri prodajanju pšenice. Vlada z načrtom ni zadovoljna, ker bi se ne zamerila rada židom. Dr. Ploj in tovariSi se pa ne udajo in bodo varovali do skrajnega koristi kmetov. Za dalmatinskega namestnika pride namesto Davida, ki je že odpotoval na Dunaj in se ne vrne več v Dalmacijo, baron Handel, ki sicer hrvaSčine še ne zna, pa se je pridno uči in je sploh jako ljubezniv, častivreden mož, ki bo, kakor se z gotovostjo poroča, uvedel notranii hrvatski uradni jezik. Vsenemški načrti. Petrograjski list »Kraj« prinaša razgovor, katerega \e imel nedavno neki odlični Poliak z jednim nemškim politikom. Pri tei priliki je razkril Nemec vsenemSki politični načrt in je dejal med drugim: S Francozi so naSi računi storjeni in cesar Viljem si prizadeva, da bi uvedel dobre odnošaje s Francijo. Mi damo (!?) Francozom Maroko, del Afrike, če treba, tudi Belgijo in Luksemburg. Ali druga stvar je z Rusijo. Tu ie ogenj in voda, dva naroda, dve civilizaciji, dva sveta. Tu mora (!) priti do spopada. — Nemški »Drang nach Osten« ni samo pusta fraza. Ko nam zmanjka prostora, kam pa hočemo, ako ne v zemlje Slovanov? Gibanje, ki zamore dovesti do voine, pa še lahko traja 50 let. Kaj je 50 let v zgodovini ? Za narodi so prisli narodi, za civilizacijo civilizacija. Ob času Rimlianov, Galov in Germanov Se ni bilo Slovanov, a tudi ti se morajo pojaviti. VpraSanje o Ceški in Poznaiu so le predigre, predstraže, Ka temi pride veliki boj, ki se bode bil ob mejnih pokraiinak. Zakaj pa se je vračala naSa vojska iz Kitaj- skega 6ez Trst? Zato, da pokaža nemškemu narodu, kod pelje najbližja pot v sredozemsko morje. Danes ni Nemca, ki bi ne sanjal o Trstu. — »Ali pride do boja z Avstrijo?« vpraša Poljak. »Bog obvaruj! Avstriji damo (?1) Solun, Srbijo, Carigrad, ali Trst mora biti naš.« — Tako ho6ejo domisljavi Nemci razpolagati 8 svetom, a ne mislijo na resni6ni rek, ki pravi: »Prevzetnost gre pred padcem.« Vojska v Južni Afriki. Veliko pozornosti vzbuja zopet nova izguba Angležev. V četrtek se je napotil angleški general Methuen iz Yburga v Lichtenburg. V petek ga je pa na poti med Tevibothom in Palmitknilom zasa6il burski general Delarty, ga pošteno naklestil in vjel. Po angleških poro6ilih je bilo v tej bitki 41 Angležev mrtvih, 77 ranjenih, 201 pa jih ne morejo nikjer najti. General Methuen je tudi ranjen.