uT ' hvj ■; Izhaja' •rj • enkrat na mesec In sicer početkom : mešeca. •5‘•'p , r-afs; • s . ŽENSKI UST GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ZEN IN DEKLET. Naroča se pri upravi v Ljubljani» Vošnjakova ulica št. 20. Naročnina za celo teto 12 Din. V Ljubljani, 1. lulila 1929. Posamezna številka VSO Din. Za inozemstvo 2 Din. s se združi z Liebkneditom im je ive- Rozä Luksemburg. Luiza Kautsky. (Prev. Š, B.) Dne 15, januarja t, il. je bilo 10 let, odkar je Roza Luksemburg umrla pod morilsko roko krvoločne soldateske. Njena! smrt je ugrabila človeštvu nleustrašenio bojevnico za delavske pravice, ugrabila je pogumno besednico 'zoper zatiranje im izkoriščanje. Puškini kopiti so ustavili bitje srca, ki je bilo polno sočutja za trpljenje pomižanih in razdedinjenih v človeški družbi, ugasnili sio življenje, ki je, bogato in pomembno za človeštvo,, iskalo sebi enakega. V nekem malem mestecu v Lublin-skem 'gouvemementu, v nekdlanjem ^ Prusko-Poljskem, leta 1870 rojena, v j Varšavi vzgojena in dorašlčajoča, je j mala Židinja že zgodaj spoznala, kaj pomeni nacijonalno in versko zatiranje. Že v šoli se je proti temu ogor-čevala iti je kmalu postala 'središče mladih zarotnikov, ki s'o žareli za pravico in svobodo. Sumničenje darističnih oblasti jo je primiotailo 'zapustiti Varšavo ter se podati v Švico radi dovršitve njenih študij. .Tam je kmalu postala sotrud-nica revollucijomrne poljske literature in ko se je naučila nemščine, je pisala tudi iza nemški socijaJiistični tisk. 'Udeleževala se je z vnemioi diskusij v curišlkem 'delavskem dlru-štvu. Ko je napravila doktorat državdznanstva, se je podala v Pariz, da 'Spozna francosko del a v. gibanje. Tioida hotela; ise je udejstvovati v Nemčiji'. Kier bi pa kot Rusinja bila radi političnega tidejstvovanja iz Nemčije takoj izgnana, se je na videz poročila is sinom mekegal starejšega sodlruiga ih tako dosegla nemško državljanstvo. Tako isi je pridobila pravico, da se je mogla] nemoteno udejstvovati v delavskem pokretu; postala je sotrudnica 6 očija 1 de mokr at -skega tilska in je kot'göivörtiiica iti agi-tatorica prav kmialu- pottigrtiiä za se-boj revolucijonami del ‘delavstva. „Leta 1906 se je v Varšavi gtoreče udeleževala ruške revolucije in je radi tega morala prebiti devet mesecev v ječi. Vrnivši se v Nemčijo, je izdala brošuro o veliki ruski stavki, katero je z ruskimi metodami hotela izvesti tudi v Nemčiji, s čimer si je pridobila proletarijat skrajne levice. Odslej so jo delegirali na vse kongrese nemške 'socijalnodemokrat-ske 'stranke in intemacijonale. Sve-,sta si zaupanja svojih pristašev, je tial-stopala piovscdl 'kot ostra poilemika-rical, katere so se 'vsi bali, ker je neizprosno obračunala z vsakim siodmur gam', ki se je po njenem mnenju pre-grešil zoper 'strankina načela. Ni bila samo osovražena od svojih političnih nasprotnikov, marveč tudi zelo nepriljubljena' pri lastnih sodrtigih, v kolikor so ti pripadali desnemu krilu stranke. Kljub temu iji je strankino vodstvo na predlog Karl Kautsky-a poverilo častna nalogo, poučevati narodno ekonomijo na strankini visoki soli. Kot učiteljica je izpričevala nepredvideni pedagoški talent. Njeni ulčenci so bili zanjo navdušeni, ker je posedovala dar, jih zbuditi k zanimanju, Ijih vzpodbujala k govorenju, jih zainteresirala tudi za najtežji predmet ter jih obenem povzdignila in osrečila. Tudi Roza je našla v tem svoje zadoščenje. Izbruhnila je svetovna vOjha in 'cnemioigočila1 vsako delovanje. Nasprotujoča se mnenja se v socijalde-m'okiralilčni stranki vedno bolj poostiru-jejo in povziročaijo razkol v stranki. Roza stopi mai skrajno levico, mied takozvane Spartakovce, ki so tvorili pozneje jedro nemške komunistične . stranke. Že v začetku vojhe je Roza osredotočila vso silo in ostrino svojih napadov bolj na 'Socijaldlemokrai-cijd kot na stranke meščanstva!. Skoro vso vojno je Mia v zaporu. Z vso silo svojega bistva je želela so-, delovati pri vsem, kar se je v oni razburkani dobi dogajalo zlasti po izbruhu ruske revolucije. "A vztrajala je pogumno. Osvobojena po novem-berski revoluciji je pohitela v Berlin, Ijala ipri de snoorij entiranemu proletarijatu in vojaštvu, ki je nastopala zoper ulične nemire, kot povzročite-Ijiica meščanske vojne. Začeti so jo zopet zasledovati in preganjati; ni mogla več v svoje stanovanje. 'Primorana je bila, da se je skrivala in je končno vendar prišla v roke od vojne poisurovelemu Vojaštvu. Zavlekli so jo v hotel, kjer sO jo častniki sodili; ubogo, malo ženo, ki se ni mogla braniti, so namreč, c psovan o in zasmehovano, pahnili iz dvorane, kjer jjo je pri vhodu posuro-vefi podčastnik s puškinim kopitom udaril po glavi, da se je sesedla. Vrgli so jo v pripravljeni avto in ‘ker je še kazala znake življenja, jo je eden teh junakov ustrelil v glavo. 'Nato so jo vrgli v vodo in predrzno tajili to sramotno dejanje. Morilec Runge, kateremu gospodje oficirji niso hoteli poplačati' tega krvavega dejanja, je pozneje vse natančno opisal in izdlal. Ko so bila leta 1920 objavljena pisma, katera je Roza Luksemburg pisala Šonji Liebknecht in pozneje zakoncema Kautsky, se svet ni 'mogel dovolj načuditi. Ni se samo delavstvo vseh frakcij spoštljivo klamjlalio njenemu spominu, marveč tudi meščanstvo, ki ni moglo zapopasti, da je rdeča revolucijonar-k?i, ta krvava Roza:, posedovala tako nežno dušo in tako plemenit značaj; ta pisma so jih prisilila, da spoštujejo njen spomin. Ta bojevnica., ki je vodila svoje pero kakor ostri meč, katere jezik je zbadal kakor konica sulice, je bila ebenem sočutna materinska prijateljica in svetovalka; bila je ljubljenka ctrok in mladine. Ona je ljubila naravo, oboževala je vso umetnost, je pela in stikala v svojih prostih urah ter bila gostoljubna gospodinja in je poleg svojega političnega udejs'tvlova,-rj.a tudi pridno študirala1 razne 'znanosti. Bila je vedho dobrodušna in dovtipna in Ikdlor je med srečnimi, ki jo je smel imenovati 'prijateljico, ta lahko šteje ure, ki jih je .v pjeni drUž- bi preživel, med nafsre^neijše in pfol-ne užitka, Oni pa, katerim je posvetila svioje življenje, za kältere je trpela in se bojevala, za katere je ždela v ječaihi in šla klomčmo, plemenito uverjena v svoje osvobodilno poslaništvo, tudi v smrt, oni ji ohranjajo 'Zvest spiomiin in jo uvršlčaijo med one mučenike, ki so žrtvovali svoje življenje za svoblo-dio. Zato čast njenemu spominu. Beograjske voditeljice ženstva o cerkvenem ozir. civilnem zakonu Nedavno je prišlo pril nas na dnevni red vprašanje: ali civilni ali cerkveni zaklon? Srbska pravoslavna cerkev je odločno proti civilnemu zau komu, češ, da |je zakon — zakrament, torej tajnost, ki jo more sklepati edinole cerkev. Bo mnenju zastopnikov pravoslavne cerkve smatrajo ljudje civilni zaklon za nakupni in prodajni dogovor, za mešetarijo. Proti temu so se uprli zopet svobodomiselni ljudlje obeh spolov, ki so za divštal zakon, ki mnogo preprostejše ureja razmerje zakoncev. K temu vprašanjlm sio dale svoje izjave razne ugledne Beograjčanke, od katerih so nekatere za samo civilni, druge 'za oboje po izbiri, tretje pa za samo cerkveni zakon. Nekako zmedeno in nejasno izjavo je podala predsednica Ženskega saveza, iki šteje okrog 280 krajevnih društev po vsej državi, ga. Lepo sava Petkovič. Izgovarja se in ne pove ničesar 'odločnega. Ne izjavi se miti za ta niti za oni zakon. Pravi, da je vprašanje zakona sploh, bodisi cerkvenega, bodisi civilnega, silno delikatno vprašanje. Kot oseba lahko reče, da je za popolnlo zaščito ženske. To pomeni — kakor pravi — da tudi civilni zakon: lahko nudi popolno zaščito žene, a smatra, dai ije verski značaj našega naroda tako prešel v tradicijo, da bi bilo zelo ne-priporočljivo, razrušiti gai. Na vprašanje, odkod prihaja kriza zakona, je ta visoka dama odgovorila: »Od krize morale, povojne morale ,..« Več ta voditeljica1 Zveze 280 ženskih društev ne ve povedati. Mnogo blolje je 'govorila gospa Persida Prodanovič, podpredsednic a Kola srbskih sester. Ona pravi: »Cerkveni zakon je bil velike važnosti v oni dobi, ko je bila žena pokoma možu, ko mu je bila podložnika, zakaj cerkev nalaga možu ščititi ženo, a ženi nalaga, da se pokori možu. Danes pa mora biti zakon svobodna in enakopravna ZVeza dveh oiseb, kjer ne more 'biti govora o strahu in strahovanju ozir. o oblasti in pokornosti. Razen tega izreka cerkev načelo: vse, kar je zvezano s poroko na svetu, je zvezano tudi v nebesih, čas pa je prinesel, da se zakoni raz-poročajo, celo tu na zemlji ter tako cerkveno načelo ni ostalo v veljavi. Cerkveni zakon nezvestobe in slabega življenja Zakoncev mi preprečil, pač ipai ovira in celo prepoveduje raz-poroKe. Radi tega postane v takih slučajih Zakon naravnost ječa, ikjer trpijo zakonci in delajo — naravnost — škandale. Končno cerkveni zakon ne rešuje eno glavnih vprašanj: mate-nijelmih odnošajev med zakonci, do-čim civilhi zakon to vprašanje pravilno urejat. Možnost lažje ločitve v civilnem zakonu tudi pospešuje zvestobo in utrjuje zakon. Zakaj: V zakonu mi več suženjstva! — je krepko povdarila ga. Prodahiovićeva. To izgleda paradoksalno, ali je resnično, kakor je tudi resniično, da svoboden delavec bolje dela kot pa suženj ali fevdalni delavec, dasi je tudi to v starih časih izglodalo paradoksalno. Po mlojem je treba cerkev ločiti od ceremonij in maj se me vmešava v človekove zadeve,« Druge vprašane Beograjčanke so povečini govorile neodločno in mevža sto, me za ta ne za oni zakon. »Ta je dober, pa tudi oni ni napačen« ali »sem za cerkveni zakon, dasi ne dvomim, da bi bil tudi civilni mogoč« — tako bi lahko skrčili vse te izjave. Vprašane so bile samo »voditeljice« ralznih1 ženskih društev, torej voditeljice ženskega gibanja, pa je kar žalostno, če pomislimo, kako plehke so v mišljenju na tako važno vprašanje, ki se tiče njih najbolj. Sodjalistka sodružica Milica To-palovičeva pa je odgovorila odločno in z velikim razumevanjem. Izjavila je: »Me, socijalistke, stojimo na ®tia-lišču, da je cerkveni zakon zastarela in 'preživeta ustanova, iti da je življenje samo storilo korak naprej. — To priča dejstvo, da je veliko število ljudi, zlasti delavcev, nižjih uradnikov iti obrtnikov, celo na vasi:, ki živijo izven zakona, ker ne morejo dobiti razporoke 'is strani cerkve, kar je zvezatio z velikimi težkočami. Na vasi se n. pr. radi tega, ker se žena ne more razpordčiti od svojega moža, veča kriminalitet (kazenski prestopki). Smatramid, da je zakon popolnoma privatna zadeva, ki zavisi samo od osebnega pristanka in smatramo', da je zakon gospodarska ustanova. To je zveza 'ljudi, ki si pomagajo v medsebojnem življenju. Višaj pri de- lavcih :inl nižjih stanovih je tako. Tu sploh pravzaprav ni kake velike ljubezni ali kake tajnosti zakramenta. Poročijo se zategadelj, da ®e čim lažje preživljajo. Za mas je tudi prejšnji zakon v predzgodovinski dobi in družina kot taka, ustanova, kj je nastala iz gospodarskih razlogov. Poleg tega prihaja v ozir nagon, icplojevati. in nädaljevlati rod. Vsak mdž in vsaka žena gledata, da dobita zarod, a zarod se more vzdrževati samo v škup-ni zvezi, v družini, ki mora sloneti na zakonu. Brez zakona ni družine. Stoječe na takem stališču, se za nas vprašanje cerkvenega zakona samo rešuje. iGovorijo o svetosti zakona, a tu ni nikake svetosti, marveč navadna realistična podlaga, ki je naravna in tudi razumljiva, če jo gledaš v luči civilnega zakona in ipostiane popolnoma komična, celo smešna, če se hoiče dati 'temu zakonu neko svetost in božanski znača j. Poleg tega Obstoja v naši državi razlog, ki ne obstoja v drugih državah, ki govori za to, da se uvede civilni zakon. 'Država, ki želi storiti iz treh narodov en narod, bi morala črtati vse, kar naj bi delilo te narode. Radi tega nismo me saimo za civilni zakon, marveč tudi za posvetno šolo, ker smo molenja, da vse, kar ovira enotnost, ovira tudi napredek. Z ozirom rta gospodarske činjenice, na socijalne in kulturne, je Zaklon dandanes ustanova, ki je mnogo manj stabilna, kot je bilo to kdaj preje. Žena je dandanes mnogo manj odivisnia od moža kot svoje čase, zato p|a ji ni več treba, da tako trpi kot nekdaj. Z uvedbo civilnega zakona izostanejo zakonske tragedije, kakor jih je bilo doslej vse polno. V civilnem zakonu se bo razvilo mnogo več osebnega' poštenja, mnčgo več družinskega' in družabnega poštenja.« Talko je izjavila Sodružica Topa-lovieevtil (Njena izjava je vsekakor najjasnejša izmed vseh v tej anketi. Delavska vlada v Angliji. Macdonald je sestavil sledečo vlado delavske stranke: Macdonald. predsednik; Hendčrson, zunanji minister; Snowden, finančni minister; Tom Shaw, vojni minister; Webb. kolonije; Graham, trgovina; Treve-lyan, pouk. Razen tega je bilo ustvarjeno zasebno ministrstvo za boj proti brezposelnosti. Vodi ga Thomas. Ministrstvo dela pa je v rokah žene Margrete Bondfieldove. Sodr. Bond-field je prvi ženski minister na Angleškem. Volilna zmaga angleškega delavstva je velikega pomena ne samo za hardde velike angleške države, marveč tudi za vse ostalo delavstvo sveta. Anglija kot ena največjik velesil ima vodilni vpliv povsod, kjer se odloča o mednarodnih vprašanjih, t. j. predvsem v »Zvezi narodov« in v »Mednarodnem: uradu dela«. Dočim so doslej stali meščanski zastopniki angleške vlade na strani imperijalistov in kapitalistov ter pomagali sklepati vednor v korist prvih in na škodo delavstvu, bo zastopnik delavske Maedonaldove vlade brez-dvomno glasoval vedno v prid zatiranim in-izkoriščanim. Želimo, da bi s. Macdonald s svojimi ministri, katere je izbral in postavil na njihova mesta po njihovih preizkušenih zmožnostih, prav dolgo vladal. Njegovo vladanje bo blagodejno vplivalo tudi na razvoj mednarodne politike,, od katere je odvisno blagostanje vsega delavstva. Vzgoja brez palice. V naslednjem hočemo pregledati, kant vodi in kakšne uspehe ima nasilna vzgoja s palico. Nek pomožni delavec je bil tožen vsled slabega ravnanja z otrokom1. Pustil je otroka- klečati devet ur na polenih. To vzgojno sredstvo je poleg palice žalibog v rabi tudi še pri soc. proletarcih. Poleg tega je bilo po šolsko-zdravniškem pregledu dognano, da je bil otrok pretepen tudi s palico. O tem pa sosedje niso nič vedeli in nie videli, ker so pač ljudje sami še dovolj sadistični, da smatrajo tako strogost kot pravilno vzgojo. »Meni tudi ni nič škodovalo, postal šem1 pošten človek; zakaj bi se današnjim otrokom! godilo bolje?« se ponavadi odrežejo na kakšno morebitno vprašanje ali opornim No, ti ljudje se pač motijo. Ce so postali pošteni ljudje, potem so postali ne vsled palice, a kljub njej. Ce mislijo, da jim ni nič škodovalo, potenu se jako motijo. Če bi bili vzgojeni z ljubeznijo, potem ne bi mogli ravnati in govoriti tako grozno. Oni ne bi bili voljni in navdušeni za nasilje vojne. Dali bi prednost pameti in ne jia-srtju: "Kdor je bil sam tepen, se čuti dolžnega in upravičenega*, da tudi - sam ravna tako, kot so drugi z njim. iPomočnik oklofuta učenca, ker se je tudi »njemu tako godilo«. Zato, ker "je bil on tepen, se maščuje sedaj za svojo lastno učno dbbp, seveda ne napram mojstru, to bi bilo pač nasilje* ne, on se maščuje nad šibkejšim, ki mu je izročen na milost. Moč- nejši ima pravico! Bo pač preteklo še precej časa, preden bo pamet zmagala nad nasiljem. Vladajoči vedo, zakaj pridigajo ob vzgoji nasilje v obliki strogosti. S tem si pridobijo najboljše orožje, da še dolgo ne bosta vladali pamet in pravica in skrbijo za to, da sužnji ne bi bili vzgojeni za svobodne in samostojne ljudi! Ljudje naj potrpežljivo prenašajo krivice in ponižanja, kot od boga poslane preizkušnje, »za katere bodo odškodovani na drugem svetu« ... Samo pet ur klečanja, to je zelo mila kazen. Tepenje in klofutanje, to je malenkost — za odrasle. Dobro bi bilo enkrat vse take vzgojitelje postaviti po vojaško v vrsto in jih obdelati z zaušnicami ... in če le mogoče, si pustiti nato zahvaliti za izkazano vzgojno dobroto! Pa seveda to ni mogoče, odrasli so vendar ljudje, otrok pa še ne! Kdor pretepa svoje otroke, pretepa z isto naslado in z istim1 upravičenjem tudi svojo ženo! Zakaj? Ker je bil' siam tepen in je moral klečati. Ženo in otroke se mora vzgojiti k ponižnosti! »Saj je bilo dobro mišljeno,« je nato izgovor. No, pa saj vemo, kakšni dobri nameni so lahko skriti napram otroku za takole dobrohotnostjo. Nasilje, tepenje, to je hitrejše in pripravnejše sredstvo kot pa premišljanje in uvidevanje svojih lastnih napak in svoje lastne brutalnosti, nečlovečnosti in neumnosti. In kaj! z dobroto? Ta pridiga samo eno do dve uri zato, ker je vsled pokvarjenosti vse izgubljeno in brez vsakega uspeha. In to naj bi se dandanes imenovalo še »vzgoja« mesto »srednjeveškega trpinčenja«, »dobrota in strogost« mesto »trinoštva«, »barbarstva«. Kako more bledo in bolno dete uspevati prt taki ljubezni! Šport in vzgoja k samostojnosti bi bilal boljša- kot pa pokroviteljstvo v obliki pomehkuževanja. tepenja in klečanja. Do take pametne vzgoje je žal tudi pri proletarijatu še zelo daleč. Jesenice. Smrtna kosa. Dne 19. junija 1929 je umrla naša zvesta članica sodružica Kristina Markizeti, šele v 27. letu starosti. Žalujočemu soprogu zapušča troje otročičev-deklic, starih 7, 6 in 4 leta. Pobrala jo je prolet. bolezen — jetika, kateri toliko mladih žen in mater podleže. Lepo število sorodnikov, znancev, prijateljev in tudi naših sodružic jo je spremilo na njeni zadnji poti do preranega groba, ki smo ga obložili s cvetjem, katero sedaj vene in se suši od vročega poletnega solncai, kakor je tudi venela ona in podlegla vsakdanjim- skrbem in trudu delavske žene in matere. Ti, draga Kristina^ si okusila vse gorje delavske žene in matere. Skoro še otrok, si nadela nase jarem zakonskega življenja. Izkusila' si, kaj se pravi biti mati petero otrok, v teh slabih stanovanjskih razmerah. Vse Ti je glodalo Tvoje mlado življenje, obenemi Ti pa dalo misliti in- razumeti, da si stopila pogumno v našo zvezo, potom katere si želimo zboljšati svoj položaj; to si razumela in bila si zvesta do zadnjega diha. Ob Tvojem svežem, preranem grobu žaluje soprog in trije nedolžni otročiči, kateri se še ne zavedajo, kaj sol izgubili, ko jim je objel grob njih ljubečo, zlato mamico. Gorje ubogim malčkom, ko odrastejo in spoznajo, kako jim- manjka gorkega solnca, materine ljubezni. Vse to si videla in razumela ob zadnjih urah- Tvojega življenja. Pa tudi na nas nisi pozabila. Ne pozabim, draga Kristina, onega trenutka pred Tvojo smrtjo, ko sva si poslednjič stisnili roki. Tvoja vsa mokra in mrzla, glas komaj slišen: »Pozdrav vsem sodružicam, članicam.« Mrzli mrtvaški pot je oblival Tvoje čelo — zadnji vzdihljaji — ali Tvoj razum, Tvoje prepričanje je bilo še z nami. Razumela sl skupnost do zadnjih utripov. Ob Tvojem grobu žalujejo: soprog, otročiči, mati, sestre, bratje in Tvoje sotrpinke-članice. Obljubljamo Ti, da hočemo tudi me vztrajati v vrstah žen in deklet, katere želimo boljšo bodočnost sebi in našim mlajšim. Hočemo si pomagati in se vzpodbujati na naših' potih tega trpkega življenja, pomagati pa tudi po močeh ubogim zapuščenimi otročičem. Sodražice, Vam pa kličem, ohranite jo v blagem1 spominu. Slava Tvojemu spominu! Zveza del. žen In deklet podr. Jesenke. H. Z. V Ljubljano! Iz Jesenk. Tukajšnja podružnica »Zveze del. žen in deklet« je priredila dne h in 2. junija izlet v Ljubljano z otroci, kateri sodelujejo pr! prosvetnih' večerih. Udeležilo se nas je lepo število. V soboto s prvim vlakom smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer so nas na gorenjskem kolodvoru pričakovale ljubljanske Sodražice in nas spremile v Šiško. Sodražica Pevčeva nam je pripravila ^^i;tekv;Natq; stw - sj^ -ogtedal i; sß?|9fr^-.W6i!r;?/i‘z .1 soboto zve(;e^so ;nas:.i;Zi>CHa-4ilerlj.uhl>ajis^e .s.o^ružicc^ki- so,nam qtizedile^ca^aiiko,; ^i k-atojy.,§o .natix ^oJ, lenQ, ,floiite^e;, s^čajiem-- maiz-vatnimwferizkora, t,,n7. ,< kjer so livade in gozdovi; • povsod, kjer' dela nam! pr.olet, povsod so dela blagoslovi. ' Poseje polje, ga goji i -v- , in žanje žito, ga omlati,- ' » - T. gradi nam; mllhe in peči. ■ • da deci kruh ponudi mati. ■Iz zemlje dviga nam zlato; 'T' - gradi:'tovarne, zida vile, gradi' .palače pod nebo ‘ ' in mrtvim .še' gradi gomile. Polaga čez zemljo poti, zmaguje morje in višino, '; i »"Te delo; samo vse Stori, le'roke delavcev, trpinov! fp ju' smo delavska mladina, ■ - zavedajmo se svojih sil, - zavedajmo se./da svoboda mladine je na j višji cilj! -Zato: pogled naprej ! Glave?flvigujte! . : -•v' ,y . - __' 'j* _,* * _ Prav Iz srca, iz mladega srca: V"'., ‘ , Zdravstvu j tej Iz savske podružnice .je .v- odgo- = vor pozdravila, deklica s, pcšpiijt); »Družnost«. '• Sledile so nato razne pesmi,., vse ! posnete iz proletarskega , življenja ]. PrtrcdHii so-Tudi; malo.Tgrjcor.v treh : osebah.-;:Pr,uv samozavestno iti glas-- no je dekliamirala c na.mlajših- Mol-kpvg, sMi vsi«*.Na.njen povdarek >»en sam iiič«. so glasno odgovarjali ostali »8!|dW oUdobhq I? 8 ! t-, Mttogo.iUbje- bilo, ki so. nas po-s^#1 b ta*, dan; vendar! i ih je še mnogo; ; ostahu-dama, ki bi tudi radi šli in l nantu sporočtil- . svoj ■ pozdrav,, pa jim ; to;3ti. bjlo ttmgoču. - v, : -. , - -:; -t ..: Tudi ;z i vsemi temi si želimo svidenja.* fAko-uisf). prišli sedaj, bodo pa i drugo-teto-alt. pa; pozneje. -Zaenkrat. kBčemti'vsem, Ti ste • bili naši gostje in,- onim, ki niste bili med nami, zdrav&tvujte in ma-svidenje! .•>; JubKflei Obrtne šole v Ljubljani. Štiridesetletnico svojega' obstoja obhaja letos »Obrtna šola v Ljubljani«. Ob tej priliki je vodstvo te šole priredilo razstavo raznih tu izvršenih izdelkov. K 'otvoritvi -razstave je tudi naša organizacija prejela prijazno povabilo, kateremu, se je po dveh; svojih zastopnicah radevolje odzvala. Razstavljeni izdelki pričajo o temeljitosti" in' veliki požrtvovalnosti učnega osebja kakor tudi o spretnosti učencev in učenk na tej šoli G.' ravnatelj Reisher je ob otvoritvi razstave obrazložil težkoče ob Ustanovitvi te šole in njen razvoj ter povdaril, da se njeno vodstvo zelo trudi 'za- njen nadaljnji razvoj in razširjenje njenega- delokroga tudi na druge tehnične panoge, ki ha tej šoli Še niso zastopane. Želimbi vodstvu »Obrtne šote«- še nadalje obilo najboljših uspehov. Prva žena v belgijskem parlamentu. Belgija še ne-; pozna splošne volilne pravice. .Samo nekaterim ženami se je po posebnih zaslugah podelila volilna pravica. K tem spada tudi Lucija Lujardin.. V vojni je med zasedeniefhi po Nemcih mnogo pomagala svojim' rojakom. Vsledl tega je bila od Nemcev obsojena na smrt ;in, ;Potniloščena na dosmrtna!