INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Knmn r Q J Slika zgoraj: Člani Društva gobarjev "Štorovke" Šentrumar-Hočevje so organizirali že 9. razstavo gob pod Štentovim kozolcem v Hočevju. Tridnevna razstava, ki je bila za obiskovalce odprta od 20. do 22. septembra 2014, je bila v prvi vrsti namenjena spoznavanju gob ter ozaveščanju ljudi o ravnanju z gobami v naravi. Letos je bilo razstavljenih več kot 280 vrst gob, v okviru spremljevalnega programa pa je potekalo tudi tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Slika levo: Naša knjižnica s številnimi aktivnostmi že dolgo časa predstavlja prostor za številna ustvarjalna, pa tudi sproščena druženja vseh občanov, mladih in starih; tako so se med počitnicami otroci družili na ustvarjalnih počitniških delavnicah. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 11. 2014 Najboljša bančna ponudba v mestu Zlati kredit Najboljši STANOVANJSKI KREDIT - ročnost do 240 mesecev - najboljše obrestne mere Srebrni paket Samo za upokojence! Plačilo vseh položnic BREZ PROVIZIJE I 2,45 tO* na«**0 Obiščite nas in svetovali vam bomo, kako do ugodnejših in prijaznejših bančnih storitev. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510 www.lon.si info@lon.si ^¡f HRANILNICA LON &tm¿n¿¡fao ha, CjuMevHÓv Oseben Ñ*¿ím. Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobil Grosuplje v Mercator centru. Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 31. 12. 2014, bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme. Si.mobil Grosuplje Brvace 1a, 1290 Grosuplje m: 040 97 97 88 Delovnik: pon.-sob.: 8.00-20.00, nedelja: 8.00-12.00 Plačilo položnic brez provizije. Šiviljstvo^ .V Sandra Kotlušek 041_3d£984 popravila (krajšanje, ožanje, menjava zadrge,...) ^predelava oblačil unikatne majice z ročno poslikavo po izbiri šivanje po meri otroški tekstil (slinčki, trakovi,...) prevzem oblačil za 1 • V V « I »1 • Sandra Kotlušek s.p.. Cesta 53 c, 1312 Videm Dobrepolje 041 367 984, sandra.kotIusek@gmail.com Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, ■ ■ I -V ■ cenjeni občani. Čeprav je volilno leto, dejavnosti na občini potekajo na različnih področjih. V Strugah je v teku postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja za ureditev centra Strug in na portalu razpis za rekonstrukcijo lokalne ceste od mrliške vežice do regionalne ceste, vključno z ureditvijo 60 m regionalne ceste. Za to izvedbo pričakujemo v teh dneh soglasje od Direkcije RS za ceste. V zdravstvenem domu v Strugah je treba urediti razsvetljavo in sanitarije, v pripravi je popis del in nato izbira izvajalca. V vasi Četež se bo začela rekonstrukcija cestišča po zamenjavi vodovodnih cevi po 20. oktobru. Cestišče bo v celoti urejeno z ustreznim odvodnjavanjem. Vsem vašča-nom Četeža in Tisovca se zahvaljujem za strpnost. Potrudili se bomo, da bo cesta hitro in lepo urejena. V Kompoljah se začneta v naslednjem tednu energetska sanacija in rekonstrukcija podružnične šole. Šele v mesecu februarju se je pokazala potreba po rekonstrukciji šole, to je zamenjavi stropov in zamenjavi parketa v učilnicah (trenutno je dvignjen parket v učilnici tretjega in četrtega razreda). Projekt smo v mesecu marcu uvrstili v proračun občine in v zelo kratkem času pridobili vso potrebno dokumentacijo, soglasja in gradbeno dovoljenje. Prišlo je do napake na proračunski postavki in v rebalansu smo zagotovili ustrezna sredstva za rekonstrukcijo šole. Torej začnemo z obnovo šole in energetsko sanacijo. Vsem staršem se zahvaljujem za razumevanje in potrudili se bomo, da se učenci čim prej vrnejo v obnovljene prostore, da bodo imeli kakovostne pogoje. V Bruhanji vasi se začne rekonstrukcija vodovoda v dolžini 600 m (od regionalne ceste ob lokalni cesti v vas in nato po celotni vasi). Ob rekonstrukciji vodovoda bodo postavljeni nadtalni hidranti, ki bodo zagotavljali normalno požarno varnost v radiju 120 m. Ob tej rekonstrukciji bomo položili skupaj s Telekomom TK kanalizacijo (dvojček in cev fi 110) in sedem jaškov. Telekom bo pripravil vso potrebno dokumentacijo in tehnično rešitev za optično omrežje, ki ga predvideva zgraditi spomladi 2015. sko omrežje, saj nekateri vaščani že nestrpno čakajo. Komasacija je pravnomočna, pričakujemo, da bodo izvedeni vse potrebne dejavnosti in končni podatki ter grafika za geodetsko upravo, da bo možen vpis v zemljiško knjigo. Rok dokončanja vseh del je 31. 10. 2014. Občina se bo v naslednjem letu prijavila na razpis za sofinanciranje izgradnje manjkajočih komasacijskih poti in izvedbo agromelioracij. Zahvaljujem se vsem,s katerimi smo dosegli sporazum, da se tožbe umaknejo in tako postane komasacija pravnomočna. V nasprotnem primeru bi lahko čakali še dodatnih 10 let. Želim Vam lepo sončno jesen in naj traja tako lepo vreme, da bo le malo nadomestilo tiste poletne dni. ♦ V vasi Podgora pa začnemo z izgradnjo TK kanalizacije od regionalne ceste do Janeza Hočevarja v dolžini 520 m. Telekom bo vas priključil na optično omrežje. V sami vasi bo optični kabel potekal po obstoječih drogovih. Počasi, korak za korakom, bodo gospodinjstva imela možnost priključitve na širokopasovna omrežja. Projekti se pripravljajo tudi za Zagorico, Zdensko vas, Malo vas ter Struge. V Hočevju potekata dozidava in rekonstrukcija gasilskega doma. To investicijo sofinancira občina, treba pa je pohvaliti dejavnost PGD Hočevje. Skupaj bomo prišli do želenega cilja. V vasi Cesta potekajo dejavnosti ob povezavi nadomestnih poti ob železnici. Upam, da kmalu uredimo vsa potrebna soglasja in meritve ter se uskladimo z lastniki zemljišč. V Predstrugah bodo Slovenske železnice uredile plato. Odpeljani bodo vsi kupi materiala, urejeno odvodnjavanje z ureditvijo muld ter nasutje platoja z ustreznim agregatom. Treba je bilo nekoliko več časa, da smo s SŽ našli skupni jezik in se bo površina ob industrijskem tiru ustrezno rešila. Upam, da bodo občani z ureditvijo zadovoljni. V Ponikvah se je začela izgradnja zadnje faze podtlačne kanalizacije, ki je sofinancirana s strani 21. in 23. člena ZFO. Do septembra smo čakali sklep ministrstva in nato začeli vse dejavnosti. V teh dnevih bodo vsa gospodinjstva v Ponikvah dobila obvestilo Javnega komunalnega podjetja Grosuplje o priključitvi na kanalizacijsko omrežje. Torej se bo možno takoj priključiti na kanalizacij- KAZALO Poročilo o izidu volitev za župana......................................................................................................................4 Drugi krog lokalnih volitev............................................................................................................................................6 Razstava gob v Hočevju..................................................................................................................................................14 S kolesom med misijonarji..........................................................................................................................................24 Poročilo o izidu volitev za župana (1. krog) in člane Občinskega sveta Občine Dobrepolje Občinska volilna komisija Občine Dobrepolje je na seji dne 7. oktobra 2014 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve župana (1. krog) in članov Občinskega sveta Občine Dobrepolje: I. SKUPNO ŠTEVILO VOLIVCEV 3.067 SKUPAJ GLASOVALO 1.792 ODSTOTEK UDELEŽBE 58,43 % Neveljavnih glasovnic pri glasovanju za župana: 19. Neveljavnih glasovnic pri glasovanju za občinski svet: 45 II. SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: Št. glasov % glasov PRIMOŽ ŠTEFANC 230 12,97 JANEZ PAVLIN 851 48,00 JOŽE PRIJATELJ 629 35,48 BARBARA NOVAK KORITNIK 63 3,55 Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, da nobeden od kandidatov ni dobil večine glasov, zato se bo opravil drugi krog volitev med kandidatoma Janez Pavlin in Jože Prijatelj. III. MANDATI ZA OBČINSKI SVET Posamezne liste kandidatov v občini Dobrepolje so skupno dobile naslednje število glasov: Ime liste Število mandatov Glasov % gl. Lista za spremembe na boljše 1 154 8,82 Slovenska ljudska stranka (SLS) 4 565 32,34 Lista Janeza Pavlina 4 516 29,54 Slovenska demokratska stranka (SDS) 3 403 23,07 Nova Slovenija - krščanski demokrati (N.Si) 0 109 6,24 Člani Občinskega sveta Občine Dobrepolje, izvoljeni na volitvah 5. oktobra 2014, so: Ime in priimek Ime liste 1 ALOJZIJ PALČAR LISTA ZA SPREMEMBE NA BOLJŠE 2 JOŽE PRIJATELJ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) 3 MARIJA POGORELC SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) 4 MARKO MAROLT SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) 5 TINA KADUNC SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) 6 BARBARA BRODNIK LISTA JANEZA PAVLINA 7 ANTON PUGELJ LISTA JANEZA PAVLINA 8 NEVENKA DOLGAN LISTA JANEZA PAVLINA 9 JANEZ PAVLIN LISTA JANEZA PAVLINA 10 ROMAN BUKOVEC SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) 11 JUDITA OBLAK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) 12 PETER HOČEVAR SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) Drugi krog volitev za župana v okviru lokalnih volitev 2014 bo potekal v nedeljo, 19. 10. 2014. Predčasno glasovanje za volitve župana - 2. krog - bo potekalo na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, v sredo, 15. 10.2014 in četrtek, 16.10.2014, od 7.00 do 19.00 ure. Predsednik OVK Andraž Hartman, univ. dipl. prav. ju C g Nova Slovenija mm m&M Krščanski demokrati Vsem, ki ste nam izrekli zaupanje, se lepo zahvaljujemo. V drugem krogu volitev za župana občine Dobrepolje bomo podprli kandidata pod št. 1, Janeza Pavlina. Zaradi boljšega programa pa upamo, da ga boste podprli tudi Vi! N.Si Odgovori za prihodnost! Nova Slovenija - krščanski demokrati, OO Dobrepolje Opravičilo Iz uredništva Naš kraj se opravičujemo za napako, storjeno v zadnji posebni predvolilni številki informativnega glasila Občine Do-brepolje, ker je bilo večkrat uporabljeno napačno ime stranke Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (NSi), namesto pravilno NSi Nova Slovenija - krščanski demokrati. SDS Spoštovani občani in občanke, dragi prijatelji! Prvi krog lokalnih volitev je za nami. V OO Slovenske demokratske stranke smo se vam trudili pojasniti, kakšno je dejansko stanje v občini, ter predstaviti svojo vizijo razvoja občine in občinske uprave v prihajajočem obdobju. Mnogi ste to željo, da napravimo prijazno občino za nas, ki v njej živimo, in za vse, ki se z njo kakor koli srečujejo, prepoznali. Zahvaljujemo se vam za vašo podporo. V drugem krogu bomo podprli ljudi, v katere verjamemo. Kajti verjamemo, da skupaj zmoremo več, bolje in hitreje. Zato da bomo ujeli korak s tistimi, ki so nam za zgled, pa potrebujemo vašo podporo. Že vnaprej se vam zahvaljujemo, ker želite biti del sprememb tudi vi, ter vam želimo vse dobro! Roman Bukovec, OO SDS Dobrepolje ZAHVALA VOLIVKAM IN VOLIVCEM Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi na lokalnih volitvah dali svoj glas. Zahvaljujem se še posebej vsem prijateljem, ki so mi skozi volilno kampanjo stali ob strani, me bodrili in spodbujali. Vseeno pa bi rad vsem občankam in občanom povedal, da je čas za spremembe. Treba je odpreti oči in pogledati, kaj je bilo narejenega v 8 letih, odkar je župan g. Pavlin, in se potem odločiti, koga bomo volili. Ali hočemo napredek ali ne? Zame je bilo storjenega premalo in zato sem se tudi odločil za kandidaturo. Ker niste izbrali mene, pa apeliram na vas, da v drugem krogu lokalnih volitev podprete g. Jožeta Prijatelja, s katerim se programsko popolnoma ujemava, imava podobne poglede in vizijo. Hvala, prijatelji! Primož Štefane Kandidat za župana občine Dobrepolje Janez Pavlin kaj je potrebno dokončati, narediti in spremeniti. Skupaj z Vami. HVALA ZA VAŠ GLAS V 1. KROGU. OPLEMENITIMO GA V 2. KROGU. Vse prav prisrčno vabim pred Jakličev dom na Vidmu na družabno srečanje ob pečenem kostanju in dobri kapljici, ki bo v petek, 17. 10. 2014, od 18. ure dalje. Vljudno vabljeni. Občina Dobrepolje je v preteklih štirih letih storila korak naprej, k čemur so z uspešnim in s predanim delom pripravljeni tudi projekti za naprej. Projekti, ki imajo gradbeno dovoljenje in so pripravljeni za izvedbo: 1. Suhokranjski vodovod (kohezijska sredstva EU) 2. ČN Zdenska vas 3. Energetska sanacija in rekonstrukcija PŠ Kompolje 4. Vrtec na Vidmu Kar nismo dokončali, pa se bo prestavilo v bližnjo prihodnost. Svojim volivcem in volivkam ne obljubljam nič takega, kar bi bilo nemogoče realizirati. Z znanjem in izkušnjami do jasno zastavljenih realnih ciljev. Skupaj zmoremo! Toda razvoj je nikoli končan proces, zato tako občina Dobrepolje kot sam kandidat za župana v tem trenutku stojimo pred novimi izzivi. Boljša OBČINA DOBREPOLJE! Podjetna, varna, občina vrednot ... Občina smo ljudje. V njej živimo zato, da bi uresničili del bogastva želja, ki je v nas. To naredimo lahko samo, če to bogastvo uskladimo s skupnimi cilji in vrednotami. Biti župan v naši občini je izziv. Skrbeti za dobro življenje vseh ljudi, za kulturo, za šport, za socialo, za podjetja in inštitucije, postavljati cilje, reševati probleme posameznika in skupnosti so nenehni napori, ki zahtevajo predanost, moč, vzdržljivost in sodelavce, ki so sposobni prevzeti del teh bremen. Takšni bomo po spremembah in uspešni bomo! Kot župan bom vedno dober, pošten in objektiven sogovornik vsem občanom, političnim strankam, zavodom, pa tudi inštitucijam. Znanje imam, voljo tudi. Skozi delo, ki ga dnevno opravljam, povezanosti in vpetosti v dnevno problematiko naše občine se dnevno vključujem v številne dejavnosti za izboljšanje kakovosti življenja vsakega človeka. Pripravljen sem prisluhniti slehernemu občanu, poiskati pomoč ali rešitev problema ter sodelovati pri realizaciji. Nikoli mi ne zmanjka energije, časa ali optimizma. Moj življenjski moto je: »Problemi so, da jih rešimo in to čim prej.« Zavedam se odgovornosti svojih nalog in znam nositi posledice svojih odločitev brez sprenevedanja in sramu. Imam pošten in iskren odnos do dela in soljudi. In ker mi ni vseeno za prihodnost naše občine in ljudi, ki živimo v njej, sem pripravljen s svojim vzgledom, prepričanjem in z vrednotami, ki sem jih vsa ta leta gradil, stopiti pred ljudi in občino Dobrepolje popeljati v zaupanja vredno prihodnost. »Z delom, optimizmom in zaupanjem v lepši danes in jutri.« To sem jaz, Janez Pavlin - vaš kandidat za župana občine Dobrepolje. Bodite z nami - izvolite me - uspelo nam bo. Podajte mi roko in skupaj nam bo uspelo! Zaupam in vem, da smo v občini Dobrepolje sposobni storiti še mnogo več. Zelo bom vesel, če bi mi prisluhnili, mi pomagali, da se izkažem in dokažem, da lahko dosežemo še veliko več, kot smo v preteklih letih. Najboljše predloge pričakujemo od vas, drage občanke in cenjeni občani, mi se jih bomo trudili le uresničiti. Skupaj bomo zgradili boljši jutri. Občina, v kateri je mogoče živeti od svojega dela in z dobrim delom napredovati, ki se zaveda neogibnosti socialnih razlik in jih obvladuje, je skupnost samozavestnih ljudi, ustvarjalnih, ponosnih, polnih moči in solidarnih. Je trdna skupnost, ki ima čvrsto izoblikovane vrednote in svoje dostojanstvo in identiteto. Takšno občino želimo. Zmoremo jo. Takšna bo dobra in varna za vse nas. Vendar se moramo zavedati svoje odgovornosti zanjo. In ne pustimo si vzeti te odgovornosti. Tako imamo možnost, da si v njej ustvarjamo boljše življenje in da tega ne prepustimo drugim, ki bodo mislili na svoje koristi in ne na nas. Dobro za vse nas je, da glede prihodnosti ohranjamo zelo visoka pričakovanja. Da pričakujemo odličnost na vseh področjih. Vsak od nas in vsi skupaj ustvarjamo vzdušje prijaznega življenja, vsi skupaj prevzemamo odgovornost zanj. Vsak po svoje. S sodelovanjem. Razumevanje, ki ga rodi sodelovanje, odpravlja nezaupanje, odganja strahove, razblinja namišljene resničnosti. Človek s svojim dostojanstvom je naše osrednje vodilo, kajti na tej enkratni dobrepoljsko-struški zemlji si hočemo urediti dobro in varno življenje. Naša ravnanja naj določa zavest o enkratnosti slehernega človeškega bitja in o odgovornosti človeka za sebe, za svojega bližnjega, za skupnost in za naravo. Tako bomo ustvarjali ravnovesje v sebi, z drugimi in z okoljem. Drage občanke, cenjeni občani. Vendar pa se v tem predvolilnem času pojavljajo neresnice, lažna obtoževanja, blatenje, osebna potikanja in lahko še rečem izživljanja vseh vrst, tako da nisem za nasprotnike več ČLOVEK, kajti vzeli so vse dostojanstvo. Kar iz tega sledi in je pomembno, da maske padajo z obrazov in se pokaže prava podoba ljudi, ki ima vedno figo v žepu. Drage volivke, cenjeni volivci, imate modrost in boste ločili zrno od plev. Ta odstavek pišem z grenkobo v srcu, ker tisti, katerim sem marsikaj dobrega naredil, me najbolj blatijo, obtožujejo in ... Pomagajmo si! Samo z Vašo pomočjo in podporo bomo dosegli želene cilje. Spoštovane volivke, dragi volivci, razvoj in prihodnost občine je v vaših marljivih rokah, zato pojdite na volitve 19. oktobra 2014 in se modro ter dobro odločite. Za podjetno, varno občino vrednot ... HVALA za Vaš glas v nedeljo, 19. oktobra 2014, SKUPAJ ZMOREMO. Na volitvah za župana občine Dobrepolje obkrožite srečno številko 1 V drugem krogu županskih volitev namesto propagandnega materiala in skromne volilne kampanje del sredstev namenjam za PGD Struge, za nabavo črpalke, ki je bila nedavno ukradena. Slovenska ljudska stranka Kandidat za župana občine Dobrepolje Jože Prijatelj Spoštovani občani in občanke, volivci in volivke, za nami je prvi krog letošnjih lokalnih volitev. Z veseljem smo ugotovili, da ste volivci največ zaupanja pokazali v svetniško listo Slovenske ljudske stranke. To nas po eni strani veseli, po drugi pa nam nalaga odgovornost, da za vas in za razvoj občine Dobrepolje storimo največ, kar lahko, oziroma čim več od tistega, kar smo vam obljubili. Da bomo lahko razvoj občine v polni meri dvignili na višjo raven, potrebujemo še župana, ki bo temu kos. Želimo si, da bi volivci še v večji meri spoznali, kako pomembno je narediti spremembe. Na tej strani vam poskušamo predstaviti kar največ argumentov, ki pričajo v prid našemu kandidatu, Jožetu Prijatelju. V skladu z našimi vrednotami se v drugi krog ne podajamo z negativno ali umazano kampanjo, kar mogoče marsikdo, ki je vajen političnih preigravanj, pričakuje. Ne nameravamo se spuščati na nizko raven, ki je zaupanje v slovensko politiko pripeljala do najnižje točke doslej. Ne želimo biti žaljivi, ne želimo spletkariti ali izvajati poceni političnih trikov, pošteno pa se nam zdi, da pokažemo na naše prednosti in na nekatera dejstva, ki pričajo o tem, da dosedanji župan svojega dela ni opravil tako, kot bi si kot občani želeli. Vabimo vas, da si natančno preberete to stran in naša ostala gradiva. Pričakujemo, da vas bomo prepričali. Ne z lažnimi obljubami, ne s sladkim leporečjem, ne s tarnanjem, ne z izpostavljanjem naše dobrodelnosti, ampak z jasno in konstruktivno besedo. Želimo si, da bi vsak občan spoznal pomen delovanja za skupno dobro. Vsak lahko nekaj prispeva, če ne drugega, vsaj to, da se v nedeljo odpravi na volišče. Želimo si delati v dobro občine, zato vas vabimo, da podprete za župana Jožeta Prijatelja (številka 2). Spoštovane volivke in volivci! Najlepša hvala za podporo, ki ste mi jo izkazali v nedeljo. Vaš glas mi sporoča, da niste zadovoljni s sedanjim stanjem in z delovanjem občine. Pomeni, da si želite spremembe, da je treba občino voditi drugače, bolj racionalno in pregledno. Vaš glas pomeni, da se morajo načrtovani projekti realizirati, da jih lahko začnemo čim prej uporabljati. V drugem krogu volitev lahko z vašo pomočjo zmagamo in dosežemo pogoje za tako želene spremembe. Vsak glas šteje, naj bo tudi vaš glas usmerjen v razvoj občine in v boljše ter kakovostnejše življenje vseh občanov! Jože Prijatelj, vaš kandidat za župana Dragi občani in občanke! Hvala za vašo podporo listi Slovenske ljudske stranke, saj ste nam zaupali kar štiri mesta v občinskem svetu. Hvala tudi za vašo podporo našemu kandidatu za župana Jožetu Prijatelju. Da ne bi ostali na pol poti, Vas vljudno vabim, da se udeležite drugega kroga volitev in Jožetu Prijatelju zaupate svoj glas, ki bo morda odločilen. Le tako bo mogoče naš program realizirati in občino bomo skupaj popeljali v boljše čase. Potrudimo se in sprejmimo to odgovornost. Obkrožite številko 2. Marko Marolt, predsednik OO SLS Dobrepolje V dveh programsko sorodnih strankah, SLS in SDS, smo se po prvem krogu volitev odločili, da se že pred izvolitvijo župana povežemo v koalicijo za obdobje 2014-2018. Imamo praktično enak program in odlično sodelujemo že od ustanovitve občine naprej. Zavedamo se, da lahko skupaj in pod vodstvom Jožeta Prijatelja veliko naredimo za pospešen razvoj občine v naslednjih štirih letih. Volivcem tako ponujamo odličen predlog, ki pa je pravzaprav tudi edini, saj ostale koalicije glede na število svetniških mest niso možne. Župan pa potrebuje za svoje optimalno delo koalicijo. Zgodovina nas to nazorno uči. Vabimo vas torej, da volite racionalno in podprete Jožeta Prijatelja na nedeljskih županskih volitvah. Ima namreč že koalicijo, s katero bo lahko začel delati za našo skupno dobrobit takoj naslednji dan po volitvah. Ponujamo vam torej ZMAGOVITO KOMBINACIJO! IZBERI PRAV -IZBERI AKTIVNO PRIHODNOST! Prihodnost 1: ŽUPAN JOŽE PRIJATELJ + KOALICIJA SLS/SDS Ne gre za politiko, ampak za vizijo in željo našo občino napraviti prijazno za vse nas, ki v njej živimo, in za vse, ki skozi njo potujejo ali se kakor koli srečujejo z njo. Vabimo vse volivce, ki ste v prvem krogu podprli našega kandidata za župana ali našo svetniško listo, da greste v nedeljo še enkrat na volišča in podprete Jožeta Prijatelja za župana. Z njim na čelu in s podporo koalicije SLS + SDS bo občina naredila prepotreben korak naprej. Roman Bukovec, predsednik OO SDS Dobrepolje Prihodnost 2: ŽUPAN JANEZ PAVLIN + KOALICIJA? BARBARA ANTON NEVENKA NADA BRODNIK PUGELJ DOLGAN PAVSER Vabimo vas, da obiščete spletno stran http://dobrepolje.sls.si/, kjer si lahko preberete še več o kandidatu za župana. Na tej strani vas čaka še presenečenje - svetniki SLS in SDS in kandidat za župana smo pokazali nekaj filmske nadarjenosti. Se vidimo na volitvah!!! Naj bo naš novi župan JOŽE PRIJATELJ! Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Mestna knjižnica Grosupfie ^ /^(^(f khliZ-hlCC Knjižnica, igrišče znanja in zabave Jasmina Mersel Šušteršič V zadnjem tednu meseca avgusta smo se v knjižnici družili na ustvarjalnih počitniških delavnicah za otroke. Srečevali smo se vsak dan in skupaj doživeli mnogo dogodivščin in trenutkov, polnih dobre volje, zabave in smeha. Namen delavnic je bil druženje s prijatelji, ustvarjanje in razvijanje ustvarjalnosti ob branju zgodb in listanju zanimivih knjig. Obiskala nas je Beti Lunder, ki izdeluje nakit, in nas je vodila pri oblikovanju ogrlic. S pomočjo Jane Jakič pa smo naredili lesene knjigice. Na delavnicah ni manjkalo plesa in glasbe, prav tako pa tudi športnih in družabnih iger. Z nami je bila tudi Stanka Kuplenk, ki se že več let ukvarja s športnimi dejavnostmi. Ves čas naših druženj pa so nas spremljale prijateljice knjige, ki so nas popeljale v svoje dogodivščine in obogatile naše znanje. Seznanili smo se s knjigo rekordov, z zanimivimi izumi, se podali v svet športa, gledališča, čaranja in čarobnih trikov in še in še. Z mesecem oktobrom vse otroke ponovno vabimo na pravljične urice in dogodivščine, ki bodo potekale vsak petek v prostorih knjižnice. Prvič se bomo srečali ob tednu otroka v petek, 03. 10., ob 17.30. Odrasli bralci pa vabljeni na srečanja Bralnega kluba Dobrevoljci. Novo sezono bomo začeli s knjižno uspešnico Bojna pesem mame tigrice avtorice Amy Chua, ki je sprožila več burnih debat o vzgoji otrok. Vabljeni, da se nam pridružite v ponedeljek, 20. oktobra, ob 19. uri. »Odpri knjigo, odpri srce« - ponovno bomo začeli tudi z branjem starejšim v Zavodu svete Terezije. Odločite se pokloniti svoj čas in se nam pridružite na naših obiskih in skupinskem branju. Več o terminih lahko izveste v knjižnici. V sredo, 8. oktobra, ob 19. uri pa je bila v knjižnici predstavitev prve knjižice o našem rojaku z naslovom »Starinoslovec Jernej Pečnik.« ♦ Izdelovali smo knjigice z Jano Jakič. Obiskala nas je Stanka Kuplenk, s katero smo se razgibavali in igrali. Z znanjem in s spretnostmi Beti Lunder smo si naredili čudovit nakit. Zabaven in izzivalen roman Bojna pesem mame tigrice je po celem svetu razvnel in sprožil številne in burne debate o vrednotah in vzgoji v današnjem času. Beremo skupaj ... BRALNI KLUB DOBREVOLJCI! Zahodni svet morda nikoli ne bo razumel vzhodnjaškega principa vzgajanja otrok, kar je najbrž tudi razlog, da je knjiga dvignila toliko prahu, ki se še do danes ni polegel. Avtorica razkriva svoje prijeme starševstva, s katerimi je svoji hčerki želela vzgojiti v uspešna otroka, čeprav je s tem kršila kar nekaj človekovih pravic, kot jih priznava demokratična družba. Amy Chua trdi, da zahodnjaški starši poskušajo spoštovati in vzgajati otrokovo individualnost, medtem ko kitajski verjamejo, da najboljše pripravijo otroke za prihodnost, če jih oborožijo s spretnostmi, z močnimi delovnimi navadami in s samozavestjo. Ponedeljek, 20. oktober, ob 19. uri, v prostorih knjižnice! DRAGI OTROCI! Vabljeni v SVET PRAVLJIČNIH DOŽIVETIJ vsak petek ob 17.30 iJfr v knjižnici. Olivier Grandovec Dober mesec pred zaključkom natečaja se med sodelujočimi v Fotokroniki še kar pojavljajo nova imena. Za septembrsko izdajo sta izbrana avtorja, ki v Fotokroniki še nista objavljala. Vsi, ki ste se že prijavili na natečaj, in tisti, ki tega še niste storili, izkoristite še zadnjo priložnost in pošljite fotografije za oktobrski izbor; ker je tokratna številka časopisa izšla pozneje kot običajno, imate čas za oddajo svojih del do 20. oktobra. V novembru se bodo zbrali člani žirij in izbrali zmagovalne posnetke v obeh kategorijah. Odprtje razstave in razglasitev zmagovalcev bosta 12. decembra v Jakličevem domu (Videm - Dobrepolje). Mislim, da tokrat ne bomo dosegli tako množične udeležbe kot na zadnjem natečaju, lahko pa nam še pred zaključkom letošnjega tekmovanja pošljete svoje najboljše fotografije in mi dokažete, da se motim. V pričakovanju vam predstavljam izbrane posnetke, dobro nadaljujte s svojim delom in na svidenje. ♦ Videm ponoči, Jernej Oblak (Utrinki in lepote Dobrepoljske in Struške doline): Mlad fotograf nam ponuja zanimiv nočni pogled na razsvetljeno videmsko cerkev, posnet izpod nadstreška sosednjega župnišča. Dobro kadriranje in svetlobni efekti: sled žarometov mimovozečega avtomobila, polna luna, sij javne razsvetljave. Mlad kozorog, Tea Vardjan Rožič (Obrazi Slovenije): Kot sem povedal že v eni od prejšnjih izdaj, nisem strokovnjak za fotografijo živali, predstavljam pa si, da je za tovrsten posnetek potrebna precejšnja mera potrpežljivosti. Lep portret mladega kozoroga je nastal v Triglavskem narodnem parku. Poleg ostalih živali, kot sta medved in človeška ribica (da ne omenjam drugih), je kozorog eden od simbolov Slovenije, ki jih je treba obvarovati. Poplavljeno barje, Tea Vardjan Rožič (Obrazi Slovenije): Še eno pričevanje o poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Fotografija je nastala v Moravskih Toplicah, kasnejša obdelava in pravilno odmerjeni kontrasti poudarjajo oblačno nebo in prinašajo na prvi pogled vsakdanji pokrajini nesporno kakovost in estetski učinek. Odprtje razstave in razglasitev zmagovalcev bosta 12. decembra v Jakličevem domu na Vidmu. Prvi šolski dan v PŠ Struge Karmen Kljun, profesorica RP Biti prvošolec je zakon, je odgovornost in je izziv. Letos so struški hram modrosti prestopili trije pogumni korenjaki: Mia, Nik in Eva. Učiteljica Mojca je v uvodnem govoru omenila, da je tri pravljično število, in jim zaželela, da se njihova pravljica srečno konča. Veliko spodbudnih besed je otrokom namenil tudi župan, policistka pa je z nami delila pomembne nasvete o varni poti v šolo in domov. Radi rečemo, da je čas prvega vstopa v šolo tisti čas, ki ga nikoli kasneje v življenju ne pozabimo, zato smo prvošolcem pripravili nekaj majhnih presenečenj. Dragi otroci, sanjajte! Poslušajte nasvete svojih staršev, poslušajte sebe. Ne dovolite, da vam ukradejo sanje. Ukradejo vam jih lahko samo, če sami prenehate verjeti vanje. Vsem učencem želim igrivo in uspešno šolsko leto 2014/2015, staršem pa veliko potrpežljivosti in pozitivne energije. ♦ Tretješolci matične šole so obiskali knjižnico Dobrepolje Matej Kalan V četrtek, 18. septembra 2014, smo učenci 3. razreda OŠ Dobrepolje v okviru rednega pouka obiskali knjižnico Dobrepolje. Prijazna knjižničarka Jasmina nam je učencem razložila razliko med šolsko in splošnoizobraževalno knjižnico Dobrepolje. Predstavila nam je tudi različne uganke na temo knjige. Zelo zanimivo nam je predstavila različne vrste knjig. Ob zaključku obiska smo učenci predstavili svoje ročne spretnosti. Vsak učenec je ustvaril svoj list knjige zgibanke, liste je nato bibliote-karka zlepila skupaj in razstavila v knjižnici. Polni novega znanja smo se vrnili novemu šolskemu delu naproti. Prijazni Jasmini smo se tudi zahvalili za čudovit del dopoldneva v knjižnici. ♦ Ob tednu otroka na PŠ Struge Učiteljici Karmen in Mojca Jesen nas vsak dan pozdravlja s pisano paleto jesenskih barv. Pouk se je komaj začel in naši otroci že praznujejo. Na prvi jesenski dan jih je zato obiskala knjižničarka Jasmina, ki je naše otroke popeljala v pravljični svet, v katerem živijo pravljični junaki. Za eno uro so to postali tudi naši otroci, za kar se Jasmini iskreno zahvaljujemo. V naših mislih so ob tednu otroka otroci, ki so naše največje bogastvo. Ne smemo pa pozabiti na otroke, katerim nitke življenja na žalost ne tkejo ljubezni, pozornosti, razumevanja ... Z učiteljico Mojco našim otrokom želiva, da bi med njimi brstela vedno nova prijateljstva, kajti prijateljstvo je kot lučka, ki sveti noč in dan, tudi na koncu najtemnejšega tunela. ♦ Poletna šola v naravi Prvi teden novega šolskega leta so učenci petih razredov preživeli v poletni šoli v naravi na Debelem rtiču. 34 mladih nadobudnežev smo spremljali Andrej Škantelj, Alenka Leskovar, Kerin Škantelj in Anja Drobnič. Anja Drobnič, vodja poletne šole v naravi Deževno dopoldne, ki nas je spremljalo na poti proti Primorski, se je na prvi septembrski dan prelevilo v kratkotrajno sončno popoldne. Izkoristili smo ga za prvi skok v vodo in za preizkus znanja plavanja, na osnovi katerega smo oblikovali štiri plavalne skupine. Ker nam potem vreme ni prizanašalo, smo poučevanje plavanja skozi cel teden izvajali v notranjem bazenu hotela Arija. Kljub temu sta bili motivacija in vztrajnost tako učencev kot učitelj ev visoki, tako da so petošolci dosegli zavidljive končne rezultate. Štirinajst učencev je namreč osvojilo značko bronastega delfina, sedemnajst značko srebrnega delfina, kar trije pa so si prislužili zlatega delfina. Pomembno je tudi dejstvo, da so prav vsi učenci postali plavalci. Poleg plavanja na Debelem rtiču je treba omeniti še nekaj zanimivosti. Prva je zagotovo pohajkovanje po botaničnem vrtu, kjer so lahko učenci spoznavali naravo, predvsem pa drevesne vrste, grme, dišav-nice, zimzelene rastline ipd. Veliko novega smo izvedeli o solinah, saj smo si ogledali kratek poučni film o pridelovanju soli v Sečovljah. V četrtek popoldne smo se z barko odpeljali v Piran, kjer smo si ogledali zanimiv akvarij, Tartinijev trg, hišo Benečanko, občinsko palačo z vzidano figuro krilatega leva, znamenite piranske ulice ter njihove dvojezične napise. Na koncu smo se skrili pred dežnimi kapljami in se posladkali s sladoledom. V učno aktivnem tednu so imeli učenci tudi čas za sprostitev. Tekmovali so namreč v nogometu in v iskanju praznega prostora, zaplesali so ob bazenu ter izbrali »miss« in »mistra« Debelega rtiča, prelivali so vodo, tekmovali v hitrostnem oblačenju ter lovili vodne balončke. Zadnji dan so vsi plavalci prejeli nagrade za discipline, v katerih so sodelovali, končno pa nas je pozdravilo tudi toplo sonce, ki nas je pospremilo domov. ♦ Od leve proti desni: Mark Strah, Jure Marolt in Maj Čmrlec so osvojili značko zlatega delfina. UČENCI SO POVEDALI ... »Po dolgem času sem spet videl vse sošolce, poleg tega pa sem dobil še dva nova. Najbolj sta mi bila všeč vožnja z barko in ogled akvarija, v katerem sem videl smešno ribo.« Matic »Kljub slabemu vremenu smo se naučili veliko novega. Ves čas so nas spremljali dobra volja in naši učitelji.« Nejc »Sprehodili smo se po piranskih ulicah in odšli na sladoled, ki je bil zelo slasten.« Lara »Bolj sem spoznala naravo pa tudi plavalne sposobnosti mi gredo zdaj bolje od rok in nog.« Ajda »Na Debelem rtiču mi je najbolj ostalo v spominu obmetavanje z balončki, všeč pa so mi bile tudi druge večerne igre.« Julija »Všeč mi je bilo, ko smo igrali nogomet in pisali razglednice.« Žiga »Vesel sem, da sem se v bazenu naučil narediti podvodne in nadvodne obrate. Zadnji dan sem s temi obrati osvojil zlatega delfina.« Mark »Na Debelem rtiču mi je bilo všeč, ko smo plesali, vrhunec pa so bile vodne igre.« Eva »Vtisi z Debelega rtiča so zelo lepi. Zanimivo mi je bilo, ko sem spoznala nove rastline.« Tjaša »Všeč mi je bilo, ker smo se bolje spoznali in se igrali družabne igre. Bilo je zelo lepo.« Martin GROŠevci aktivno v novo študijsko leto Vsi, ki ste te dni postali oz. ostali študentje, vabljeni, da prinesete potrdilo o vpisu in postanete člani oz. podaljšate članstvo v Študentskem klubu GROŠ. Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ Tudi letos smo že tradicionalni grosupeljski prireditvi Grosuplje v jeseni dali piko na ''i'' prav GROŠevci. Tako se je po pestrem dnevnem dogajanju dan prevesil v večer in na veliki oder sredi drevoreda so okrog 17.00 stopili Eks'tra band in Sašo Balant ter dobro ogreli publiko. Sledili so jim veterani grosupeljskega rocka, vsem dobro znani Ansambel Valvasor. Po njihovem odličnem nastopu pa smo Grosupeljčani le dočakali težko pričakovani Rok'n'band! Fantje so s svojimi uspešnicami na noge dvignili stare in mlade. Celotno dogajanje je za mešalno mizo povezoval DJ Yoco, na mikrofonu pa je za dobro voljo skrbel igralec in komik Rado Mulej. Predsednik Študentskega kluba GROŠ, Gašper Kus, se je s svojo ekipo zelo izkazal in tako smo v sodelovanju z Občino Grosuplje pripravili prijeten glasbeni večer, kakršnih bi bilo lahko v Grosuplju še več. Študentje pa ne bi bili študentje, če ne bi študirali. Tako smo se ta mesec že pri- dno posedli v predavalniške klopi. Kot pa se za GROŠevce spodobi, bomo tudi tokrat začetek študijskega leta popestrili s prijetnejšimi usposabljanji, letos z naslovom "Z GROŠem do službe". To bodo usposabljanja bolj praktičnega tipa, kot so jezikovni tečaji, uporaba pisarniških programov, upravljanje raznih delovnih pripomočkov (motorna žaga, viličar itd.). Vsi, ki ste te dni postali oz. ostali študen- tje, vabljeni, da prinesete potrdilo o vpisu in postanete člani oz. podaljšate članstvo v Študentskem klubu GROŠ. To lahko opravite v Študentskem servisu v Grosupljem na Kolodvorski vsak dan med 8:00 in 16:00 (ob petkih do 15:00). Vse, kar moraš storiti, je, da prineseš originalno dijaško ali študentsko potrdilo o vpisu. Članarine seveda pri nas ni, je pa za člane veliko ugodnosti. Naj jih nekaj naštejem. Cenejša prehrana, subvencionirana vpisnina v knjižnico in fitnes ter vodene vadbe in še mnogo drugih. Če te zanima še kaj, nas obišči v ponedeljek, sredo ali petek od 18:00 do 20:00 na naši info točki v ŠK GROŠ v Grosupljem in vsak torek od 18:00 do 20:00 v Jakličevem domu v Dobrepolju, kjer se seveda lahko tudi včlaniš. Za vse tekoče informacije spremljaj GROŠevo spletno stran (http://www.klub-gros.com/) in FB stran (Študentski klub GROŠ). Študentski pozdrav in veliko študijskih uspehov ti želi GROŠeva ekipa! ♦ r VABILO Jr¿Mw/' Vzemi s seboj družino in prijatelje, ter jih v soboto, 25, oktobra 2014, ob 19.UH namesto na Roblek pripelji v dvorano Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepolju, kjer ti bomo na tradicionalnem letnem koncertu pevke Vokatne skupine Mavrica poklonite cvetoče murke in druge največje uspešnice Slavka Avsenika, vrnile bežeči čas in druge svetle iskre izpod kladiv Štirih kovačev, ter ti prinesle rože nepozabne Stanke Kovačič, Meh harmonike je bil, je in bo ostal oltar in zakladnica slovenskega naroda, zato smo naš letošnji repertoar posvetile temu izročilu. Naše sozvočje narodnozabavnih viž bo dopolnil Moški pevski zbor Corona iz Grosuplja ter voditelj Blaž Kokelj. Pridi, podaj nam dlan, da te preko mostu popeljemo v večno mladost srca, pesmi in petja. Razstava gob v Hočevju Za nami je razstava gob v Hočevju. Letos smo člani DGŠŠ Hočevje tradicionalno organizirali že 9. razstavo gob, kot vsakič do sedaj, pod Štentovim kozolcem v Hočevju, ki je za naše gobe pravi balzam. Gerta Gregorka Naša tridnevna razstava, ki je bila za obiskovalce odprta od 20. do 22. septembra 2014, je v prvi vrsti namenjena spoznavanju gob ter ozaveščanju ljudi o ravnanju z gobami v naravi. Otvoritev razstave je bila v soboto ob deseti uri. V nagovoru je predsednik društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje g. Pavle Gregorka pozdravil navzoče in na kratko predstavil dosedanje delo društva. Poudaril je, da društvo tudi zelo dobro sodeluje z osnovnošolsko mladino OŠ Stična, s podružnično šolo Krka, saj smo skupaj z njimi uspešno izpeljali projekt »V naravo na zabavo - gozdna mavrica«. Navzoče je pozdravil tudi župan občine Dobrepolje g. Janez Pavlin, pohvalil delo društva in razstavo poimenoval kot velik dogodek v občini. V kratkem kulturnem programu so pod vodstvom mentorice ge. Mateje Jere Gr-mek s simpatičnim skečem, ki so ga poimenovali »gobji ples«, nastopili otroci Osnovne šole Stična, podružnična šola Krka, moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne in citrarka ga. Ana Koželj iz Znojil. Letos je bilo razstavljenih več kot 280 vrst gob. Primerke gob za razstavo so nabirali člani in članice našega društva. Na pomoč pa so nam priskočili tudi člani in članice gobarskih društev Gorje, Škofja Loka in Novo mesto. Pri determinaciji oz. določanju gob pa so poleg staroste našega gobarskega društva g. Bogdana Tratnika sodelovali še: Veronika Tratnik, Tone Soklič, Romana Soklič, Pavle Gregorka in Bojan Jereb. Razstava vsako leto privablja nove in nove obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, tudi iz sosednjih občin, kar nas še dodatno motivira. V nedeljo pa je v okviru spremljevalnega programa razstave potekalo tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnej-še oz. najbolj domiselne gobje jedi. Gobji golaž oz. enolončnico so udeleženci tekmovanja pripravljali na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom. V tej kategoriji je sodelovalo 5 ekip, in sicer: Gobarsko društvo Gorje, Gobarsko društvo Novo mesto, Tri Sombreros, Gobarsko društvo Škofja Loka in Golaž Old punca iz Grosuplja. V kategoriji najbolj domiselnih gobjih jedi pa je tekmovalo šest ekip, in sicer: Gostišče Krka- Pinki, AMC Ljubljana Črnuče, Gobarsko društvo Novo mesto, Gobarsko društvo Škofja Loka, Pajk Darja iz Hočevja, Trope Vida in Kavran Jože iz Hočevja. Komisijo so sestavljali: Franci Tomše kot predsednik komisije, člana sta bila Štefan Kastelic in Tone Tomšič. Komisija je imela zelo težko delo, saj so bile vse jedi pripravljene zelo dobro, kot je dejal predsednik komisije, če bi lahko, bi dal vsem prvo mesto. Po oceni komisije je prvo mesto za go-bji golaž pripadlo Triu Sombreros, drugo mesto je zasedlo Gobarsko društvo Škofja Loka, tretje mesto pa Golaž Old punca iz Grosuplja. V kategoriji najbolj domiselnih gobjih jedi je prvo mesto zasedel AMC Ljubljana Črnuče, drugo mesto je zasedlo Gostišče Krka - Pinki in tretje mesto Pajk Darja iz Hočevja. Kot donator nam je pokale za tekmovanje tudi letos podarilo Zlatarstvo Gros iz Grosuplja. Komisija je izven konkurence ocenila tudi gobji golaž, ki so ga pripravili člani DGŠŠ Hočevje in je bil na voljo obiskovalcem, ter menila, da je bil najboljši, vendar domače društvo ne more sodelovati na tekmovanju, ki ga samo organizira. Da je bil golaž res dober, se je videlo tudi po tem, da ga je zmanjkalo tako v soboto kot v nedeljo. Tako je minil mesec september, ki ga je zaznamovalo zelo aktivno delo članov in članic društva. Trud, ki ga vložimo v razstavo, je bogato poplačan, ko vidimo zadovoljne obraze obiskovalcev in slišimo njihove pohvalne besede. Nasvidenje naslednje leto na deseti razstavi gob v Hočevju. ♦ Ob 100-letnici smrti starinoslovca Jerneja Pečnika Danes zaključujemo dokaj širok projekt predstavitve našega velikega in nepogrešljivega starinoslovca Jerneja Pečnika v slovenskem prostoru. Naredili smo, kar smo zmogli, zagotovo smo dokaj približali razsežnost njegovega dela in življenja vsem tistim občanom, ki so imeli interes, ki jim uspešni domačini veliko pomenijo in so nanje ponosni. (nadaljevanje članka) Jagoda na torti v sklopu naših prizadevanj bo nastop prof. dr. Janeza Dularja, avtorja brošure o Jerneju Pečniku, v knjižnici Dobrepolje. To zanimivo srečanje bo v sredo, 8. oktobra 2014, ob 19. uri, brošuro bo mogoče tudi kupiti. Srčno upamo, da bomo do zadnjega kotička napolnili prostore knjižnice in z vso pozornostjo prisluhnili znanemu strokovnjaku. 5. jubilejno vandranje bo naše zadnje letošnje dejanje, ki bo v celoti posvečeno spominu na Jerneja Pečnika. Upamo, da boste med pohodniki in tekači mnogi domačini, kar je najpomembnejše. Za zaključek bi o Jerneju Pečniku predstavili še nekaj zanimivosti in pomembnosti za našo rabo. Na prostoru naše občine je odkril halštatski skelet v gomili pri Vodicah, antične grobove s pridatki glinaste posode in sulic na Ratikah ter antične grobove blizu cerkve sv. Martina v Podpeči. Opozoril je na zelo zanimivo halštatsko nahajališče na Stenah sv. Ane. V soseščini naše občine je blizu Gradišča na Ilovi Gori izkopal 14 antičnih grobov in našel 14 glinastih ur in oljenko z napisom »fartis«, kar pomeni luč. Opozoril je na Limberk (ruševine cerkve sv. Ruperta iz 5. stol. n. š., najdeni novci, miniaturna železna sekira, železna zajemalka, keramična posoda, puščice, železna igla ...) in na Ko-rinjski hrib (ostanki kompleksa cerkve sv. Jurija - prezbiterij s klopjo za duhovščino, baptiserij - krstilnica, kamniti oltar, glavna ladja, narteks, veliko ostalin ...). Limberk je bil namenjen ljudem, ki so se ob koncu rimske dobe (5. stol. n. š.) umaknili pred barbari v manj dostopne kraje, kar pomeni, da spada v dobo razpada rimske oblasti pred 1500 leti v naših krajih. Zadnji ostanki staroselskega prebivalstva (KELTI - TAVRISKI - LATOBIKI) so bili na Korinjskem hribu in Limberku hkrati zadnji glasniki rimske civilizacije na slovenskem ozemlju. Limberk in Korinjski hrib (našli 82 različnih predmetov) sta bila poseljena iz istega razloga (varstvo rimske ceste, ki je vodila od Ivančne Gorice (ACERVO) skozi Dobrepolje, Ponikve, Velike Lašče na Lužerje). Del navedene ceste sta vrisala na Krilati okovi iz 5. stol. na Limberku (gora Fibula iz 5. stol. n. š., našli na Limberku Srebrna fibula iz 4. stol. n. š. na Korinjskem hribu karto rimskih cest in utrdb Jernej Pečnik in Anton Premerstein, prof. dr., delal je v Dvorni biblioteki na Dunaju (1895-1903), kar je neizpodbiten dokaz, da je rimska cesta (vIAE VICINALES) potekala tudi skozi naše kraje. V naši neposredni bližini moramo omeniti poleg Sloke Gore, Gradišča nad Pijavo Gorico, Prigorice na območju Ribnice, Kopanja in Male Račne še Magdalensko goro nad Šmarjem - Sap. To je bila njegova jagoda na vrhu torte. Večina izkopanih predmetov je v Dvornem muzeju. Med drugim je v brošuri Predzgodovina Kranjske dežele iz leta 1912 na str. 5 zapisal (opisuje dogodke pri izkopavanjih na Magdalenski gori): »Na bogatih hribih, kjer je bilo veliko stanovanje (gradišče), so imeli svojega kralja, ki je imel bronast klobuk in konja, katerega je vedno jezdil. Konj je imel lepe okraske okoli glave. Kralj je imel tudi lep bronast pas s podobami, katere kažejo, kako se vojaki bojujejo... Ko so kralja ubili sovražniki, so mu domačini iz hvaležnosti položili njegovega konja v grob, da bi ga lahko tudi na drugem svetu jezdil. Imeli so zelo trdno vero; vsem moškim so položili v grob njegovo najdražje. Pridali so mu lončene posode, da bi na onem svetu kuhal. Ako je bil reven, so mu dali v grob samo en lonec, premožnemu tri lonce. Ženske so imele pri sebi lepe lončene kroglice, po sredi izdolbene, da so lahko na onem svetu predle. Ženske so bile silno lepo okinčane, vse se je svetilo. Okraski so bili iz kvalitetnega brona. Najimenitnejše ostanke smo našli na Magdalenski gori. Našli in prekopali več gomil. Ena izmed njih je bila 30 m dolga, 15 m široka in do 7 m visoka (podobna izgledu Gavgen hriba v Predstrugah). V njej je bilo 400 mrličev z jako bogatimi priložki. Čuditi se je množini korald iz jantarja, našli dve situli, enaki kot v Vačah. Neka ženska je imela vso obleko z zlato peno okrašeno, po obleki 8000 raznih korald, na rokah, okrog vratu številne in lepe obročke (narokvice, nanožnice)...« Vrhunec je Magdalenska gora doživela v 5. in 4. stol. pr. n. š. Cvetela je kovinska obrt, saj so tu našli največ kovinskih predmetov med vsemi slovenskimi najdišči, tudi po zaslugi Jerneja Pečnika (večino teh predmetov je v Dunajskem dvornem muzeju). Jernej Pečnik je na vrhu, kjer stoji cerkev sv. Magdalene, odkril drugo največje mesto v železni dobi na Slovenskem (največje je bilo Virsko mesto pri Stični) in kot prvi raziskal tudi gradišče. Do vključno leta 1913 je bilo na Magdalenski gori raziskanih 22 gomil in več kot 1000 grobov. Najdene okrašene si-tule, pasne spone, čelade, kotliči, ciboriji, bronasto posodje, fibule, nanožnice, narokvice ... izstopajo po halštatski TOREVTIKI (okraševanje z zarezovanjem, iztolčeva-njem raznih motivov v kovino). Najlepši in najčistejši spomenik situlske umetnosti na Magdalenski gori je SKLEPANEC z bojem atletov, ki ga je našel Jernej Pečnik v grobu št. 46, gomila II. (oglejte si sliko spodaj). Slika na pasni sponi prikazuje gola boksarja, ki se z ročkami v rokah borita za zmagovalno trofejo: čelado z veliko perja-nico (5. stol. pr. n. š., hrani muzej na Dunaju). Na Magdalenski gori je Jernej Pečnik izkopaval glineni lonec, imenovan »gubana«, s katerim se je ponosno nastavil fotografu in znamenita fotografija je postala simbol vseh prireditev, namenjenih Jerneju Peč-niku. Eden najbolj ljubkih halštatskih izdelkov na Magdalenski gori je najdba svastike v obliki štirih konjskih glavic iz cinasto-svin-čene zlitine (grob št. 31, gomila V.) iz 4. stol. pr. n. š. En krak krasi sedanji občinski grb Grosupljega. Original je v ZDA (Peabody Museum Harvard University Cambridge). Zanimiv je zapis Jerneja Pečnika o najdenem otroškem grobu. Takole je zadevo opisal: »Čudovito bogata je bila okrašena 8-10 let stara deklica ... Nabrale so se zraven nje 4 zapestnice, 2 obnožnici, 3 izredno lepe fibule. Prva fibula predstavlja na dvo-kolesnici sedečega moža, katerega peljejo trije konjiči in pred njimi leti golob. Druga fibula je majhna, redke vrste z okroglimi okraski, tretja fibula pa je iz višnjevega stekla z grebenčki. Pri nogah so bili trije rdeči piskri in ŽVEKLJAČA (glasbilo, ropotuljica), mnogo krasnih steklenih korald in okraskov iz jantarja...« Priznati je treba, da se je zelo lepo izražal v zapisovanju dejstev in zgodb v zvezi z arheološkimi izkopavanji (njegov zapis iz leta 1912). Za našo rabo in poznavanje je prav, da poznamo pregled izkopavanj po letih (kronološko) in krajih. Skupno vseh njegovih najdišč se giblje okrog 150 lokacij, sam navaja, da je našel 500 gradišč (imenoval jih je stanovanja), prekopal več tisoč grobov, našel več tisoč predmetov. Dediščina, ki presega vse normalne meje povprečnega človeka za obdobje 27 let delovne dobe. Dobrepolje je podarilo Sloveniji in svetu podobnega garača, kot je bil prav tako naš likovni ustvarjalec Tone Kralj. Objavljamo uradni seznam krajev in let izkopavanj, kjer je zasajal prvo lopato: 1885 Beli Grič Dobrava Gorenje Laknice Grmada Libna Ostrožnik Podlog Ribjek Slepšek Valična vas Vinkov vrh 1886 Ribjek Gurlitt/Pečnik: Libna 1887 Grm Javor Podzemelj Zasap 1888 Beli Grič Grm Podzemelj Sajevce Velike Malence 1890 Strahovlje 1891 Stična Polšnik Sajevce Velike Malence 1892 Velike Malence Šmarje (Magdalenska gora) 1893 Brezje pri Trebelnem Šmarje (Magdalenska gora) 1894 Brezje pri Trebelnem Stična Novo mesto (Smolova hosta) Šmarje (Magdalenska gora) Vodice Hoernes/Pečnik: Novo mesto (Kapiteljska njiva) Otočec (Farovške njive) 1895 Brezje pri Trebelnem Male Brusnice 1896 Dužinska vas Gradenje Loka pri Črnomlju Male Brusnice Žaloviče 1897 Brezje pri Trebelnem Dobrava Gradišče nad Pijavo Gorico Korita Novo mesto (Smolova hosta) Pance Reva Žaloviče 1898 Bela cerkev Brezje pri Trebelnem Dobrava Meniška vas Sela pri Dolenjskih Toplicah 1899 Bela cerkev Sela pri Dolenjskih Toplicah Stranski vrh 1900 Bela Cerkev Veliki Nerajec 1901 Malkovec Otočec (Starograjska hosta) Podturen Pusti Gradec Rihpovec Roje pri Trebelnem Sajenice Slančji vrh Slepšek 1902 Gaberje Gorenje Zabukovje Javor Podroje Sajenice 1903 Mladetiče Sela pri Zajčjem vrhu Jernej Pečnik je avtor strokovnih knjižic, pristen in spreten v izražanju. Napisal je naslednja dela: - Jernej Pečnik: Prazgodovinska najdišča na Kranjskem (1904) - Jernej Pečnik: Pogled na kranjska gradišča (1894) - Jernej Pečnik: Prazgodovinske najdbe na Kranjskem (1894) - Jernej Pečnik: Prazgodovina Kranjske dežele (1912) Več kot 1000 pisem, v katerih je opisoval odkritja pri izkopavanjih, je izmenjal predvsem s kustosom Dežmanom, SZOM-BATHYjem, z Mullnerjem, Rutarjem in drugimi. S tem sestavkom zaključujemo pisanje o Jerneju Pečniku. Podatke smo črpali iz strokovnih del dr. prof. Janeza Dularja, slovenskega Ciglenečka. Šlo je predvsem za to, da smo bežno predstavili bogato življe- nje in delo Jerneja Pečnika. Strokovno bo predstavljen v četrtek, 8. oktobra, ob 19. uri v knjižnici na Vidmu. Predaval bo prof. dr. Janez Dular in hkrati predstavil prvo napisano knjižico o našem velikem rojaku. Ne zamudite neponovljive priložnosti. Knjižico boste lahko tudi kupili. Fotografija hiše na Streliški 10 v Ljubljani, kjer je živel Jernej Pečnik zadnjih 10 let življenja. Vse, kar smo celo leto počenjali v povezavi z Jernejem Pečnikom, bo strnjeno v prijeten zaključek ob prireditvi 5. vandra-nja na soboto, 11. oktobra. Prav bi bilo, da se vsi zberemo, udeležimo pohoda ali teka na 10 km in hkrati pozdravimo novoizvoljenega župana. Naj bo to naš dogodek po naši meri, nam v ponos. ♦ Viri: - Jernej Pečnik: Predzgodovina Kranjske dežele, 1912 - Tecco, Dular, Kocuvan, 2004: Železno-dobne gomile na Magdalenski gori - Janez Dular, Borut Križ, Drago Svaljšak, Sneža Tecco Hvala: Višinska naselja v Suhi krajini - Ciglenečki Slavko, 1984: Utrdba Ko-rinjski hrib (Zbornik občine Grosuplje, št. 13) - Janez Dular, 2003: Halštatske nekropole Dolenjske Prečudovit večer dobrodelnosti Stanka Pajk V soboto, 20. septembra, smo se prostovoljci in krajani občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica udeležili tradicionalnega koncerta RK Slovenije »Lepo je deliti«, kjer smo z nakupom vstopnic in s prispevki gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija zbirali sredstva za nakup osnovnih prehrambnih paketov, del sredstev pa je namenjen tudi letovanju otrok na Debelem rtiču. Letošnji program je bil zelo občuten, tudi s stra- ni izvajalcev, saj so s svojimi skladbami predstavljali dobrodelnost, ljubezen, mir in prijateljstvo med ljudmi. Vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali, kakor tudi prostovoljci na telefonskih linijah, ki so med koncertom zbirali prostovoljne prispevke. Zbranih je bilo 65.414 evrov za ljudi v stiski. Koncerta iz treh občin se je udeležilo 100 oseb, veliko je bilo starejših, obisk koncerta smo omogočili tudi nekaterim socialno ogroženim, saj menimo, da jim pomeni nekaj uric sprostitve, brez misli, kako poravnati položnice in preživeti mesec. Tudi letos smo imeli brezplačen prevoz do Cankarjevega doma in nazaj. Zahvaljujemo se županu Občine Dobrepo-lje gospodu Janezu Pavlinu za donacijo sredstev za en avtobus, sredstva za drugega je zbralo Območno združenje Grosuplje. Polni lepih doživetij in občutka, da smo naredili nekaj lepega in dobrega za ljudi v stiski, smo se poslovili z obljubo, da se drugo leto tudi udeležimo koncerta. Hvala vsem, ki imate srce za soljudi. ♦ Sredi dolenskih gozdov, z doline skrita, se bohoti prekrasna koča tamkajšnjega konjeniškega kluba. Tamkajšnji ljubitelji konj se trudijo, da bi ostalo društvo skupaj in da bi se dogajalo veliko lepih stvari, ki so povezane z konji. Vsako leto je organizirana tako imenovana Kranška konjenica. Največ zaslug nosi družina Hočevar ali po domače Kranški, ki se že mnogo let ukvarjajo s konji. Konjenice se udeležijo člani z vseh koncev Slovenije: Štajerska, Dolenjska, Belokranjci ..., večina se jih vsako leto vrača in seboj pripelje še koga. Andreja Blatnik Letos se je konjenica odvijala prvi konec tedna v avgustu, vsi dopustniki smo si oddahnili, ko je bilo napovedano vsaj nekaj dni lepega vremena. Kot člani KD Struge smo se razveselili povabila, vendar, ker je bilo po dolgem času lepo vreme, se je konjenice udeležila le peščica članov. V petek popoldne smo si rezervirali čas in 5 najbolj vztrajnih članov je osedlalo svoje štirino-žne prijatelje in odjezdili preko Ambrusa čez Plešivico do Budganje vasi, kjer je bila prva postojanka, po hitrem okrepčilu nas je pot vodila proti Žužemberku, Sadinji vasi, kjer smo pazljivo preko lesenega mostu prečkali reko Krko in se povzpeli na Vinkov vrh in po makadamski cesti nadaljevali do svojega cilja. Mrak je že prijetno padal na gozdno pot, ko smo prispeli do koče. Prijazna dobrodošlica in kapljica domačega sta nas okrepčili in bili smo pripravljeni na naslednje jutro. V soboto zjutraj smo se po organizaciji vodje Urške odpravili na nekajkilometrski pohod, v pričakovanju presenečenj, saj je med toliko udeleženci vedno kaj zanimivega in novega. Na poti je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo, tako da ni nobeden omagal in smo se vsi srečno vrnili do koče. Sobotni večer je bil v znamenju zabave, dobre hrane in pijače! Nekateri pozno v noč, drugi malo manj, vsak po svoje si je polepšal zaključek te konjenice! V sončno nedeljsko jutro smo se prebudili polni energije in vedeli smo, da je čas za odhod domov. Stari rek pravi: enkrat se pride, enkrat se gre, ja, res je tako, ne vem, kaj je to pomenilo za druge, jaz osebno sem preživela tri dni čudovitega in nepozabnega dopusta. Še Bog nam je naklonil sončno vreme ter poskrbel za srečno vrnitev. Hvala družini Hočevar za tako požrtvovalnost in organizacijo. Ja, še se bomo vrnili ... Upam, da naslednje leto v številnejši zasedbi. Hvala tudi našima spremljevalcema, ki sta poskrbela za naše nahrbtnike. ♦ Piše: Zdravko Marič, dr.med. Kako se šprinta stran od labirinta Sveti angel varuh moj, daj, da klican bom takoj ..., daj mi zrihtaj, ljubi Bog, čimprej srčni ultrazvok ... Tako se glasi grafit na osenčenem delu stene velikanskega labirinta zraven moje stražarnice. No, da se seveda predstavim: sem zdravstveni delavec Z. M., stražar vhoda številka 143 južne polovice zgradbe zdravstvenega labirinta Republike Slovenije. Zdravstveni labirint je velika kompleksna zgradba, ki ima številne vhode in izhode, nenehno se posodablja, pa tudi povečuje. Labirint je torej čedalje bolj zapleten, večina bolnikov, ki mora zaradi bolezni vstopiti v njegovo notranjost, ob izhodu iz njega (če jim to seveda uspe) povedo, da so se počutili kot tujci v neznani deželi. V notranjosti tega labirinta s številnimi slepimi ulicami in blodnjaki gospodujejo skrivnostne osebe z vzdevkom »lobi-ji«, ki imajo edini načrt tega kompleksa in ključe od skrivnih prehodov med pregradnimi stenami. En del tega blodnjaka sem imel priložnost spoznati v času študija medicine, ko so bili tako imenovani lobiji še zdravniki tovariši, lobistična hierarhija pa je gradila bolj kot na strokovnosti in delu z bolniki, na temelju politkomisarskega sim-patizerstva. A takratni zdravstveni labirint je bil majhen v primerjavi z današnjim, pa tudi precej manj zapleten. Le vzorec lobira-nja je ostal enak. Podoben je duhu iz Aladi-nove svetilke: ko ga vžge politična vnema, se razbohoti, razpusti nasprotnike stricev, nato pa se potuhne nazaj v svetilko ter nemočen čaka na svojo novo priložnost. Republika Slovenija je na svoj zdravstveni labirint postavila približno 1000 zastraženih vhodov, stražarje je poimenovala splošni zdravniki. Njihova naloga je, da skrbijo za nadzorovan prehod bolnikov v notranjost labirinta, da po možnosti bolnika oskrbijo sami, šele če ga ne uspejo oskrbeti sami, naj mu izdajo dovolilnico za labirint, imenovano napotnico. Moje stražarsko mesto številka 143 je dokaj oblegano. Veliko je bolnikov, ki jih bolezen prisili, da se podajo na pot proti mogočni zgradbi, imenovani zdravstveni labirint. Veliko je tudi ljudi, ki jih do moje stražarnice ne prisili zgolj teža bolezni, ampak se približajo mojemu vhodu zato, da kaj koristnega izvedo. Radi se pogovorijo o stvareh, s pomočjo katerih se jim bo morda potreba po obisku zdravstvenega labirinta odmaknila čim dlje v prihodnost. Zaradi velikega obleganja žal nimam časa, da bi videl, ali je podobna situacija tudi na drugih vhodih. Včasih se zgodi, da pride na vhod številka 143 bolnik, ki mu je sicer dodeljen sosednji vhod, a se je odpravil k nam, rekoč: »Na mojem vhodu so me nagnali, ker nisem naročen. Me lahko sprejmete vi?« »Seveda, mi ne naženemo nikogar.« Včasih se zgodi, da pridejo proti vhodu številka 143 popotniki in turisti. Pred dnevi se je denimo pri mojem vhodu ustavila skupina mladih turistov iz Japonske. »Kuan chen mai photo jiiii?« so me nagovorili, porivajoč mi v roke najmodernejši mobitel. »Kua če mam foto ali kaj vas zanima?« sem odvrnil. Šele nato mi je kapnilo, kaj hočejo; želeli so, da jih fotografiram. »No, pa daj sem ta mobitel, da vas poslikam.« A ko sem videl sodobno napravo, sem rekel sam pri sebi: »Uf, kakšna zapletena tehnika ... Upam, da pritisnem na pravi gumb, da ti ne bi jaz po pomoti po- klical mamice na Japonsko, namesto da bi te slikal .« Ko so mi pokazali pravi gumb, pa mi je vseeno uspelo. Včasih se zgodijo tudi bolj žalostne stvari. Nekega dne, na ponedeljek, sredi največje gneče, je prišel do mene možakar s culico na rami; komaj je hodil, komaj govoril. Takole je rekel: »Jaz sem hlapec Jernej, prišel sem do vas, da mi pomagate. Na vhodu številka 52, kamor spadam, so me odslovili, češ da nimam zavarovanja in bom moral pregled plačati. Potem sem jim poskušal razložiti, da sigurno imam zavarovanje, saj delam kot hlapec na posestvu lobista zdravstvenega sistema; a še preden sem jim stvar razložil do konca, so me prekinili, rekoč: 'Utihnite, če boste preveč govorili, vam bomo zaračunali storitev posvet, navodila pacientu.'« Zasmilil se mi je hlapec Jernej. Brez obotavljanja sva se v vratarni hiški številka 143 podrobno pogovorila, zatem sem ga tudi pregledal. A žal je bilo njegovo zdravstveno stanje precej slabo in ni bilo druge možnosti, kot da sem vzel papir, napisal napotnico in mu rekel: »Hlapec Jernej, žal vam tukaj na vhodu številka 143 ne morem pomagati. Tukaj imate dovolilnico, na kateri piše, naj vas obravnavajo pod nujno in brez, da bi morali za obravnavo kaj plačati. Pojdite noter, v labirintu vam mogoče lahko pomagajo.« Molče je prikimal, vzel napotnico in je šel ... Šel je v zdravstveni labirint; šel je hlapec Jernej s culico na rami iskat svojo pravico - pravico do zdravja. Bil je zadnji pacient tistega ponedeljka. Zmolil sem zdravo Marijo, da bi se živ in zdrav vrnil z romanja po zdravstveni sveti deželi. Potem sem zaklenil svojo skromno zdravstveno vratarnico in se pognal po požarnih stopnicah zdravstvenega labirinta navzgor proti vrhu obzidja, da bi si nabral kondicije in moči za delovne obremenitve naslednjega dne. Kot po navadi sem se tudi to pot ustavil na višini, ki mi je ponujala čudovit razgled po deželi, kjer si služim kruh. Od tam vidim vedno kaj zanimivega in tudi to pot je bilo tako. V grmovju parka je skupina srednješolcev kadila marihuano; po cesti je dirkal vinjen voznik, na polju je na gričevnatem predelu oral traktor brez železnega zaščitnega ogrodja za orača. Skozi odprto okno stanovanjskega bloka sem videl družinski pretep dveh zakoncev, eno nadstropje nižje pa mladostnika, ki je na računalniku iskal namesto službe raje na lahek način pridobljen zaslužek z igranjem pokra. Pred vhodom so otroci brcali potepuškega mačka, nasproti bloka pa se je bohotila mogočna moderna zgradba z napisom: Odvetniška pisarna, specializirana podružnica za med- sosedske in družinske spore. Čakalnica pred pisarno je bila nabito polna, nekatere stranke so raje kot v čakalnici počakale na obravnavo kar v bližnji gostilni in to ob pivu in cigareti. Priletna ženička je v soparnem poznem popoldnevu obdelovala vrt, mlada dama pa je zaspala na soncu in dobila sončne opekline. Skratka, dogajanje na vsakem koraku. A ne na vsakem, skoraj na vsakem. Novo šolsko igrišče je namreč samevalo kot po navadi. Prav tako je samevala župnijska cerkev; no, edino iz stavbe župnišča je izstopila skupina staršev, ki je končala sestanek v okviru priprav na sveto birmo. Večina od njih je tam bila prvič, morda tudi zadnjič, misleč: »Bom že zdržal te priprave, glavno, da bo birmanska fešta.« Taki smo pač ljudje, sem razmišljal sede na stopnicah in kmalu bi zadremal. Zato sem raje nemudoma vstal in se odpravil domov, počivat po napornem dnevu. V mislih sem bil že pri naslednjem dnevu, vedoč, glede na videno, kdo me bo obiskal. In res, naslednje jutro je prišel prvi do stražarnice kašljajoč mladenič, ki je prejšnji dan kadil marihuano. Rekel j e, da so imeli v šoli prepih in se je prehladil ... Potem me je obiskal poškodovanec v prometni nesreči, šlo je za voznika, ki je včeraj vinjen divjal po cesti. Rekel je, da se je umikal srnjaku in zletel s ceste . Za njim se pojavi kmet s poškodovano glavo, ki ga je med vožnjo s traktorjem udarila veja, ker traktor ni imel zaščitnega ogrodja. Rekel je, da je med oranjem zapeljal v luknjo in ga je sunek vrgel navzgor, da se je udaril v zaščitno ogrodje traktorja ... Zatem prideta do stražarnice št. 143 mož in žena s podplutbami hrbta. Bila sta zakonca, ki sta se prejšnji dan pretepala; naj bi padla po stopnicah, ko sta nesla hladilnik v klet . Sledil je mladostnik z glavobolom, sicer igralec internetnega pokra, ki se zaradi bolezni ni mogel javiti na zavodu za zaposlovanje . Sledil je fantek iz skupine brcalcev mačk, ki naj bi ga opraskal maček, ko ga je božal . Potem pride gospa brez večjih zdravstvenih težav, ki toži soseda in želi na priporočilo odvetnika potrdilo, da sosedovo igranje violine uničuje njeno psiho. Pa še starejša gospa, ki ji je počila žila na nogi, čeprav naj ne bi nič težkega delala, in seveda mladenka s sončnimi opeklinami, ki naj bi bila na soncu le nekaj minut . Ko sem nekako razrešil vse te primere, pa se pojavi še, kdo drug kot . hlapec Jernej. Sname culico, jo odveže in razgrne. Na mizo najprej pade pohano piščančje bedro, kos kruha in baterijska svetilka. Potem pa izpod krtače za čevlje, kompleta britvic in majhne brisače potegne hlapec Jernej trideset let staro zdravstveno izkaznico, ki že zdavnaj ne obstaja več, in izvid; tri strani dolg zapis zdravnika specialista iz urgen-tne službe zdravstvenega labirinta. Takole je pisalo: 60-letnega pacienta neutemeljeno z napotnico pod nujno pošilja zdravstveni delavec Z. M. iz stražarnice številka 143. Pacient ima sledeče težave: bla bla bla, bla bla bla, bla bla bla. Naredili smo osnovni pregled, izključili smo obolenje, ki bi zahtevalo takojšen nujni poseg ali sprejem v bolnišnico, iz sledečih razlogov: bla bla, bla bla bla bla bla bla bla, bla bla, in tako dalje vse do zaključka, ki se je glasil takole: Zdravstveni delavec Z. M. naj bolnika pošlje na sledeče preiskave: laboratorijske preiskave bla bla bla, na slikanje organov bla bla bla; če slikanje ne pokaže ničesar, naj še opravi globinsko slikanje bla bla bla. Glede na nejasne znake motorike, naj opravi funkcijske teste bla bla bla, trikrat naj se testira na bla bla bla, v kolikor se izkaže, da so testi negativni in bi težave še trajale, naj ga Z. M. napoti k naslednjim specialistom: bla bla, bla bla bla in bla bla bla bla. Za pomoč pri gibanju naj mu zdravstveni delavec Z. M. predpiše pripomočke bla, bla in bla bla bla. Pacient naj si trikrat tedensko sam kontrolira bla bla bla in bla bla bla bla. Z vsemi temi izvidi in vrednostmi samome-ritev naj se naroči na kontrolo pri nas preko sestre Matilde Smrtnik. Datum kontrole dobi na stalni naslov: Bungalovi za hlapce, Lobistična ulica brez številke, Zgubljana. Pa smo tam . Oba sva bila šokirana, tako hlapec Jernej kot jaz, zdravstveni delavec Z. M. Komaj sem ga prepričal, naj stopi v notranjost labirinta, zdaj mi pa pride z izvidom, ki je podoben zemljevidu začarane in smrtno nevarne poti iz scenarija za film: Lov za izgubljenim zakladom. Pot je glede na težavnost ista, razlika je le ta, da je na filmskem cilju zaklad v obliki zaboja z dragulji, na zdravstvenem cilju pa zaklad v obliki zdravja. Ker sem ostal brez besed, sem ga prosil, naj mi opiše svoje romanje po zdravstvenem labirintu. Takole mi je povedal: »Ko sem prišel v labirint, sem takoj začel iskati oddelek NAPOTNICA, kakor je pač pisalo na vaši dovolilnici. Našel sem vse drugo, samo NAPOTNICA ni pisalo na nobenih vratih. Zato sem vprašal gospo v modrem, kam naj grem s tem mojim papirjem, in mi je rekla: 'Na URGENCO, striček .'A tudi to sem iskal zaman, vse dokler mi ni neka gospa rekla, da naj grem na koncu hodnika desno pred vrata NUJNI PRIME- RI. Sedel sem zraven mladeniča, ki je imel pri sebi neko igračo, in sem ga vprašal, kaj je to. Rekel mi je, da je to 'lap top'. Odvrnil sem: 'Res je lep ta top, a nisem še videl ploščatega topa. To je pa čudno ...' Potem sem moral oddati papirje in čakati, da me pokličej o. Vmes so hodili noter pa ven strici v kravatah in tete v kostimih. Ura je tekla, postal sem lačen. Razgrnil sem culico, da bi pojedel kos piščanca. A komaj sem zagrabil meso, že me je gospa v modrem nadrla, da nismo v gostilni. Pospravil sem meso v culo in čakal, čakal, pa malo zadremal in spet čakal dokler me končno niso pozno popoldne poklicali: 'Jernej, pridite noter.' Na hitro sva z zdravnikom izmenjala nekaj besed, na hitro me je pregledal in preden sem se spomnil, kaj vse moram povedati, me je gospa v modrem porinila na hodnik, rekoč počakajte na izvide ... Nato sem dobil izvid, pol ure iskal izhod iz labirinta in šel domov. Danes pa k vam.« Malo sem premislil, nato sem mu odgovoril: »Težka je bila tvoja pot, hlapec Jernej, po poti pravice do zdravja. Nisi našel ne zdravja ne tople besede. A vseeno je tudi v tej stvari nekaj dobrega; to je, da si se vrnil iz labirinta. Marsikdo gre v labirint tako bolan, da ne pride več živ iz njega. Zato je najbolje, da se z njegovimi blodnjavimi hodniki srečamo čim bolj pozno v svojem življenju. Kako se obvarovati krempljev zdravstvenega labirinta? To ti lahko povem na podlagi svojega današnjega ambulantnega dela: izogibajmo se drogam, cigaretam in alkoholu. Sedimo za volan avtomobila trezni, vozimo traktor z ustrezno zaščito, motor s čelado. V zakonu se partnersko podpirajmo, ne bojujmo. Ne izogibajmo se službi z iskanjem socialne podpore ali invalidskih postopkov, imejmo radi domače živali. Ne tožarimo se za brez veze, ne pretiravajmo s stoječim delom in ne izpostavljajmo se nezaščiteni soncu. Vsi smo neke vrste hlapci, dragi Jernej; ti si hlapec na posestvu zdravstvenega lobista, jaz sem hlapec na vhodu zdravstvenega labirinta. To ni nič slabega in sramotnega; to je odnos, ki ga lahko celo ponazorimo pri vsakem posamezniku, če rečemo, da je naše telo hlapec naše duševnosti. In kot vsak dober hlapec mora tudi telo s svojim zdravim trudom skrbeti za zadovoljno du-ševnost. Ta trud pa je zdrava telesna dejavnost. In če bova tako ti kot jaz upoštevala vse prej našteto ter hkrati še dodava zdravo telesno dejavnost, potem je to še ena finta za beg od labirinta. Kdor upošteva prav vse omenjene zdrave nasvete, pa dobesedno ŠPRINTA STRAN OD LABIRINTA.« ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel Tudi v tem deževnem septembru v društvu nismo mirovali. Prvi pomemben dogodek je bil Območno srečanje litera-tov v Ivančni Gorici. Z dvema zgodbama se je prijavila naša literatka ga. Gabrijela Škantelj. Na srečanje smo jo pospremili in ji tudi z navdušenjem zaploskali in seveda čestitali, kajti Gabrijela se je s svojo zgodbo »O koscih in grabljicah« iz časov svoje mladosti uvrstila na drugo mesto. Dež je kar lil, mi pa smo imeli za 13. september planiran izlet v Dolino zelenega zlata in v Knežje mesto. Noč pred odhodom je lilo kot iz škafa. Skrbelo me je, koliko se nas bo zbralo pred odhodom avtobusa. Pa vendar se je prav v času predvidenega odhoda dež nekoliko umiril in strah je bil odveč, kajti manjkala je le gospa, ki je zbolela. Prvi postanek smo imeli v Žalcu. Kraj je lepo urejen, še posebno lepa je glavna ulica in ob tej ulici je prijeten »lokal« čo-koladnice. Popeljali so nas v proizvodne prostore, nam razložili in prikazali postopek nastanka čokoladnih bombonov in pralin. Za konec pa smo se z njimi še posladkali. Spili smo jutranjo kavico in se odpravili v muzej hmeljarstva in pi-vovarstva. Tu nam je vodička ob prikazovanju filma predstavila pridelavo in obiranje hmelja. Med nami sta bili dve članici, ki sta v mladosti služili z obiranjem hmelja. Skozi tri nadstropja muzeja smo si ogledali pridelavo tega »zelenega zlata«, brez katerega piva sploh ne bi bilo. Po ogledu muzeja smo se zapeljali do Liboj. Zaradi podtalnice, ki je poplavila proizvodnje prostore tovarne keramike, si samo proizvodnje nismo ogledali, ogledali pa smo si njihove izdelke v prodajalni. Seveda je bil tudi šoping uspešen. V Petrovčah smo obiskali romarsko središče, kjer nas je s kitaro v roki pričakal gospod župnik. Njihov tajnik nam je predstavil zgodovino njihove romarske cerkve. Pot smo nadaljevali v knežje mesto Celje. Po ogledu starega mestnega jedra smo odšli na kosilo, nato pa na celjski grad. Zaradi poplavljenega vozišča smo imeli obvoz preko Teharij in »hajd« v breg na grajski hrib. Po ogledu teh mogočnih obzidij in obširni obrazložitvi zgodovine gradu še kavica in odhod proti domu. Kar malo preveč sem se razpisala o izletu, katerega smo začeli v deževnem jutru, pa vendar smo pregnali temne oblake in tu in tam nas je presenetilo tudi sonce. Kaj se bo dogajalo v prihodnje? Z izleti smo za leto zaključili. V soboto, 27. 9. 2014, bo v Stični koordinacija društev upokojencev. Mnogi smo se tega srečanja že večkrat udeležili. Srečamo se s člani sosednjih društev, prijatelji in z znanci. Tako kot zbori iz društev v koordinaciji bo tudi naš zbor sodeloval v kulturnem programu. Po zaključku bo kosilo in seveda veselo druženje. ♦ Gabrijela ob predstavitvi svoje zgodbe Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge vas vabi na predavanje Marije Merljak HRANA ZA BOLJŠE ZDRAVJE Uravnotežena zdrava prehrana poskrbi za telo kot celoto, zato lahko rečemo, da je zdravje naša odločitev. Vas zanima, kako s hrano izboljšati svoje počutje, okrepiti imunski sistem, kako si pomagati pri težavah z osteoporozo, s sladkorno boleznijo, pri težavah s prebavo, pri srčno-žilnih boleznih, migreni, depresiji, motnjah hranjenja ... ? Odgovore na svoja vprašanja in rešitve težav boste dobili v ponedeljek, 20. 10. 2014 ob 19.00 uri v OŠ Dobrepolje, v • I • • I v v • v ucilmci za angleščino. Vljudno vabljeni! Strojni krožek kmetovalec je praznoval dvajseto obletnico delovanja In to delovno ter v dobri družbi okoliških kmetov, direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je član našega društva že od ustanovitve, predstavnikov KZ Grosuplje, še zlasti pa smo bili veseli družbe kar dveh županov, gospoda Verliča in gospoda Pavlina. A. Pavčič Člani društva so se potrudili, kot se znajo le kmetje, in si ob obilici dela na domačijah vzeli čas za pripravo prireditve, ki je potekala v treh delih. Prvi del je bil namenjen obeleženju dvajsete obletnice ustanovitve, s slavnostnimi nagovori prisotnih gostov ter kulturnim programom članic ženskega pevskega zbora Lastovke. V ta sklop je sodil tudi prispevek strokovne sodelavke SK Kmetovalec o delovanju društva v preteklih dvajsetih letih. Poglavitno dogajanje na prireditvi je bilo namenjeno nekaterim novostim v uporabi strojev in priključkov za zatiranje ščavja v travinju in gnojenju kmetijskih zemljišč. Obiskovalci so si ogledali primerjalni poskus uporabe herbicidov Grodyl, Harmony 75 WP in Starane 2 v posevku deteljno-trav-ne mešanice naše kmetije gostiteljice - Ja-ketičevih iz Žalne. Poskus je bil nastavljen z namenom prikazati delovanje preparatov na plevelni flori in posledice njihovega delovanja na kulturni rastlini. Tematika uporabe FFS se je nadaljevala s prikazom delovanja rotowiperja, škropilnice za ščav-je in druge plevele. Rotowiper ima tako kot vse škropilnice črpalko za herbicide, vendar pa škropljenje ni izvedeno neposredno na rastline. Črpalka namreč škropivo, razredčeno z vodo, nanaša na vrteči se valj, ki je prevlečen s posebno plastiko. Ta plastična prevleka preprečuje tvorjenje kapljic - škropivo je na valju v enakomerni tanki plasti. Valj se vrti v nasproti smeri vožnje in pravzaprav namaže višje rastline kot npr. ščavje s tem, ko jih oplazi, in je prevlečen z emulzijo herbicida. Poraba herbicidov je zaradi takega načina škropljenja precej manjša, stroški nižji, onesnaževanje okolja minimalno. V tematskem sklopu gnojenja je bil na ogled izveden poskus uporabe stimulator-ja rasti Agrosola, ki je deklariran kot stoodstotna energija za rast iz naravnih mineralov brez kemijskih dodatkov. Izdelek je certificiran pri Bio Austria in odobren s strani inštituta FiBL, tako da je primeren in priporočljiv za uporabo tudi na ekoloških kmetijah. Agrosol je bil razvit, da bi rastlinam omogočil zdravo rast in s tem tudi kot pomoč pri doseganju višjih pridelkov in boljše vsebnosti ogljikovih hidratov in beljakovin. Prava atrakcija pa je bil na prireditvi Luka Novak na Powermastru 230 z 12 000-litrsko cisterno za gnojevko, izdelano v Cre-ini Kranj posebej za Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto. To pa predvsem zaradi načina gnojenja z gnojevko, ki je bila transportirana preko cevnega sistema proizvajalca Vogelsanga neposredno na njivsko površino. Prisotni obiskovalci prireditve, ki so zdržali do konca dogajanja, so tudi na lastni »nos« lahko ugotavljali bistveno razliko med aplikacijo gnojevke na tla in klasičnim polivanjem le-te z običajno cisterno za gnojevko. Amonijak, ki ga pri uporabi specialne cisterne ni bilo vonjati in smo zato udeleženci preverjali, če se sploh gnoji z gnojevko, je bil pri klasični cisterni močno prisoten v zraku. V tretjem delu dogajanja pa so sodelovali člani društva, in sicer z linijami tehnološkega razvoja zaščite pred pleveli - od motike preko različnih škropilnic do priključka za okopavanje in medvrstnega rahljanja. Drugo predstavljeno linijo priključkov so sestavljale cisterne, prav tako od lesenega soda za gnojnico do na terenu najsodobnejše cisterne za razvoz gnojevke. In ne samo to, pripravili so tudi malo razstavo avtohtonih pasem domačih živali. Na delu prireditvenega prostora, kjer so bile na ogled pripeljani: štajerske kokoši (Potočnik), konji slovenske hladnokrvne pasme (Zajc) in lipicanci (Potočnik), se je vseskozi zadrževala skupina obiskovalcev. Prav tako so prisotni z zanimanjem prisluhnili strokovni predstavitvi pomena ohranjanja slovenskih avtohtonih živali gospoda Klemna Potočnika ter gospoda Javornika, ki je v besedi in s panji orisal življenje kranjske čebele. ♦ Naj zveni še tako protislovno, a le v rasti, preoblikovanju in spreminjanju najdemo pravo varnost. (Anne Morrow Lindbergh) S kolesom med misijonarji po Madagaskarju V drugi polovici aprila sem poletel na Madagaskar, kjer sem večinoma kolesaril. Med drugim sem obiskal dva slovenska misijonarja - Petra Opeko in sorodnika Jožeta Adamiča. Videl sem revščino, po drugi strani pa veliko naravnih lepot. V težkih razmerah sem prekolesaril približno 1300 kilometrov in afriški otok po treh tednih zapustil. Že nekaj let sem razmišljal, da bi kolesaril po Madagaskarju in obiskal sorodnika Jožeta. Pred štirimi leti, ko sem kolesaril po celinskem delu Afrike, sem imel resne namene, da bi vmes poletel na otok, a letalske vozovnice so bile predrage. Tokrat sem imel spet velike načrte in naj bi konec marca kolesaril od Izraela do Sudana, nato pa poletel na Madagaskar in kolesaril še tam. Žal se zlasti zaradi pomanjkanja financ ni izšlo v celoti in na vrsto je prišel plan B; prvi del poti od Izraela do Sudana sem izpustil. Dan po velikonočnem ponedeljku, 22. aprila, sem zgodaj zjutraj iz Benetk prek Pariza poletel v Antananarivo. Po dobrih desetih urah leta iz Pariza sem po štirih letih spet stopil na afriška tla. Četrti največji otok na svetu, njegova površina meri 587.000 kvadratnih kilometrov, sem obiskal prvič. Madagaskar je neodvisna država od junija 1960, prej je spadal pod Francijo, in je na južni polobli, v jugovzhodnem delu Afrike. Francoski vpliv je še prisoten, saj je poleg domačega, malga-škega jezika, v uporabi uradno tudi francoščina, ki jo bolj ali manj večji del prebivalcev obvlada. Antananarivo oziroma krajše in bolj razumljivo Tana je glavno in največje mesto, ki ima z okoliškimi predmestji približno milijon in pol prebivalcev. Opekino pismo Na letališču me je pozno zvečer pričakal Ope-kin voznik Maurice in me s kombijem odpeljal v Manantenasoo oziroma Koroško vas, kot okriljem g. Opeke. Peter (Pedro) Opeka se je rodil slovenskim staršem v Buenos Ai-resu leta 1948; znana je zgodba njegovega očeta, ki je edini ušel pred pobojem na tisoče žrtev v bližini Hrastnika takoj po drugi svetovni vojni. V duhovnika, lazarista, je bil posvečen v Argentini leta 1975, že leto kasneje pa je kot misijonar začel delovati na Madagaskarju. Leta 1989 je ustanovil skupnost Akamasoa, kar pomeni dobri prijatelji, ko je dobesedno s smetišča potegnil številne brezdomce; skupnost danes šteje že več kot 20.000 ljudi. Večina jih živi v dveh predmestjih Tane, Andralanitra in Manantenasoa, nekaj pa v nekaterih krajih izven prestolnice. Zjutraj sem se, v spremstvu neke domačinke, peš odpravil do An-dralanitre, slabe tri kilometre proč, kjer je center Akamasoe in dom g. Opeke. »Dober dan,« me je dobesedno v slovenščini pozdravila Honorine, ena od dveh najtesnejših sodelavk g. Opeke, ki je že bila na obisku v Sloveniji. Tako kot gdč. Bao, druga tesna sodelavka v skupnosti, s katero sva se tudi spoznala. Nekoliko kasneje sem se srečal še z g. Opeko in sledil je daljši pogovor. Prej se osebno nisva poznala, komunicirala sva le prek elektronske pošte, in povedal sem mu marsikaj o svojih kolesarskih potovanjih po svetu, nekaj je vedel iz elektronskih sporočil. Napisal je priporočilno pismo, da bi me ljudje, zlasti župnišča, lažje sprejeli. Pismo v tiskani obliki je bilo v dveh jezikih, zgoraj v malgaškem in spodaj v francoskem. Najprej je napisal nekaj besed o sebi in nato še o meni, da sem prekolesaril že več kot 200.000 kilometrov in 70 držav. Na koncu sta sledila njegov podpis in žig. V četrtek sem kolesaril le po mestu in si ogledal nekaj znamenitosti. Pere Pedro (oče Peter), kot mu pravijo, je v Tani in drugje po Madagaskarju zelo znan; skoraj vsi ga poznajo in spoštujejo, ker je veliko storil za reveže. Vse njegove knjige so prevedene v malgaški jezik in jih je najti marsikje v mestu, ne samo v knjigarnah. V Akamasoo sem se vrnil ravno na večerno molitev, po njej sem malgaškim otrokom predaval o Južni Ameriki, ki sem jo obiskal pred leti, g. Opeka pa je prevajal v njihov jezik; prvič sem imel potopisno predavanje v tujini. V petek dopoldne sva se z g. Opeko poslovila - vsak sva šla v svojo smer. On je odšel kakšne pol ure pred menoj na letališče, od tam pa za nekaj dni na bližnji otok Reunion, ki je del Francije. Šel je nabirat denar od bogatih ljudi, ki ga skupnost potrebuje za delovanje in tudi za izgradnjo novih stanovanj in šol. Dogovorila sva se, da se lahko čez dobra dva tedna vrnem, ko bom zaključil svoj krog. Četudi je bilo jasno, da njega ne bo, ker bo odpotoval v Francijo predstavit novo knjigo. Jaz sem odkolesaril proti jugu, proti Manakari, do sorodnika Jožeta. Prvi postanek se je zgodil hitro in ni bil načrtovan. Komaj sem dobro zapustil prestolnico, sem ustavil pri policijski kontroli. Malo prej me je prehiteval avto, ki je povozil svež kravji iztrebek in le-ta je končal na mojem kolesarskem čevlju, zadnji gumi in zadnjem menjalniku. Seveda sem ustavil, da to počistim. Pristopil je policist in v smehu po francosko dejal: »No, pa imaš govedino na nekoliko drugačen način.« Dan sem sklenil v vasi Ihazolava pri španski restavraciji, kjer sta me ustavila lastnik Manolo in njegov španski kolega Mariano, ki se je vračal v Tano ob zaključku svoje kolesarske poti. Manolo dobro pozna Petra in Jožeta, tudi Toneta Kerina. S slednjima misijonarjema je pred leti sodeloval, saj že vrsto let živi na Madagaskarju, zdaj pa je poročen z domačinko in ima z njo otroka. V soboto zjutraj sem se toplo oblekel, temperatura je bila vsega 11 stopinj. Konec aprila je jesen dodobra zasidrana v osrednjem delu Madagaskarja na visoki planoti med 1200 in 1500 metri nadmorske višine. Bilo je kar nekaj klancev in motilo me je, da se je zmračilo že kmalu po šesti. Sredi dne sta me ustavila policista in želela preveriti potni list. Ravno večer prej mi je Mariano razlagal, da včasih zahtevajo podkupnino. »Namesto potnega lista vama pokažem nekaj drugega,« sem jima dejal in pomolil Opekino pismo. Osuplo sta ga prebrala in mi zaželela srečno pot. Zvečer sem pismo uporabil še enkrat, ko so mi v motelu v mestu Ambositra na ta račun nočitev nudili po polovični ceni. Tisti dan sem prekolesaril 183 kilometrov in to je bila najdaljša daljava na poti. V nedeljo sem prespal v skromnem župnišču v , >■ L; ? ^ Piše: Aleš Juvanc 04j7014 10 21 se tudi imenuje, kajti koroški Slovenci so zbrali denar za del naselja, ki je zraslo pod Govedina nekoliko drugače kraju Ambohimahasoa, kjer deluje francoski misijonar Bruno skupaj z domačim župnikom. Dan zatem sem kmalu zapustil glavno cesto, ki je bila delno v slabem stanju. Zapeljal sem na stransko cesto, ki je bila še veliko slabša -makadamska in še to ne -, po 20 kilometrih pa je bilo bolje. Začel se je nacionalni park Ranomafana z lepo, neokrnjeno naravo in s slapom. Sledil je deset kilometrov dolg spust z visoke planote oziroma gorske verige; najvišji vrh Madagaskarja je 12 metrov višji od Triglava. Pot me je ponesla proti vzhodu oziroma Indijskemu oceanu in znašel sem se v tropskem deževnem gozdu, kjer je v zraku veliko vlage, in dnevna temperatura je presegla 30 stopinj. Dan sem zaključil v kraju Ranomafana, v hiši prijateljev g. Opeke, ki spada pod skupnost Akamasoa. Na obisku pri Jožetu V torek, 29. aprila, sem po številnih manjših klancih in sončni pripeki zvečer pripeljal v vas Marofarihy, ki je dobrih 15 kilometrov pred mestom Manakara na jugovzhodnem delu otoka. Našel sem župnišče, kjer živi očetov bratranec Jože. Jože Adamič, tudi lazarist in tudi rojen v Buenos Airesu, leta 1957, je bil v Sloveniji posvečen v duhovnika leta 1984, od leta 1987 pa je misijonar na Madagaskarju. S tem sem končal še zadnji obisk pri sorodnikih v daljnih deželah, ki jih imam, razen v Aziji na vseh ostalih celinah. Njegova najtesnejša sodelavka Maria je vse dni lepo skrbela zame, skupaj s še dvema mlajšima pomočnicama. Poleg samega žu-pnišča in cerkve skrbijo še za zdravstveni dom oziroma ljudi, ki potrebujejo tovrstne usluge. Naslednji dan sem se okopal v bližnji reki in šel z Jožetom v mesto z avtom po cement, saj v bližini cerkve s pomočjo domačinov gradi šolo. Ob dolgih večerih, ker nima televizije in računalnika, sva se pogovarjala marsikaj. Tudi o množičnih povojnih pobojih domobrancev in civilistov, za kar še vedno ni nihče odgovarjal in verjetno tudi nikoli ne bo!? Po drugi strani sva govorila o svojem slavnem sorodniku, pisatelju Louisu Adamiču. Prvi majski dan, na praznik Jožefa delavca, sem se po maši s kolesom odpeljal v Manakaro, kjer sem si ogledal del mesta. Šel sem tudi na plažo in se okopal v Indijskem oceanu. Dva dni zatem se je zgodba z mestom in s plažo ponovila. Mesto, ki ga sploh ni bilo V nedeljo zvečer se je z avtom na obisk pripeljal še en slovenski misijonar, Izidor Grošelj, ki je na Madagaskarju deset let in deluje še bolj južno od Jožeta, v bližini mesta Vangaindrano. Prenočil je v župnišču Marofarihy, kajti naslednji dan ga je čakala pot do letališča v Tani; odhajal je na dopust v Slovenijo. Trenutno na Madagaskarju deluje šest slovenskih misijonarjev. Vsi, razen Petra, so na jugovzhodu države, v škofiji Farafangana. Tudi sam sem nameraval v ponedeljek zjutraj zapustiti Jožeta in kolesariti proti Tani, vendar po drugi poti, ob obali Indijskega oceana, in tako bi preko-lesaril nekakšen krog po Madagaskarju. Jože mi je to pot odsvetoval, saj bi me čakalo več kot 200 kilometrov zelo slabih cest, slabših od makadama. Vendar sem mu dejal, da se bom že znašel. Ponoči pa sem o tem razmišljal in si dokončno premislil med jutranjo mašo, ki jo je vodil Izidor. Po maši sem ga prosil, če se lahko z njim peljem proti prestolnici in bi malo pred njo izstopil ter tam začel svoj drugi del kolesarske poti; načrt je bil zdaj močno spremenjen. V kraju Sambaina, dobrih 100 kilometrov pred Tano, ko se je že večerilo, sem izstopil in nameraval kolesariti le kakšnih 15 kilometrov do mesta Antanifotsy. Ljudi sem spraševal, koliko je še do mesta, ki šteje približno 70.000 prebivalcev, in rekli so, da je čisto blizu. Bil je že mrak in oznak se ni videlo. Vse skupaj se mi je zdelo čudno, ko mesta nikakor ni bilo in sem kolesaril le skozi male vasi. »Če bom do zjutraj kolesaril, ne bom prišel v Antanifotsy,« sem si mislil. In res ne bi. Ko sem v neki vasi vprašal, koliko je še do mesta, sem dobil odgovor - deset kilometrov, ampak nazaj! Mesto je namreč nekaj kilometrov stran od glavne ceste in to sem ob natančnem pregledu svoje avtokarte kasneje ugotovil tudi sam. Po prevoženih 30 kilometrih sem prenočil v prvem motelu. Jutro je bilo deževno in čez dan oblačno, temperatura pa se ni dvignila nad 20 stopinj. Spet sem bil na isti cesti kot na začetku svoje poti - zdaj sem kolesaril v obratni smeri proti prestolnici. Peljal sem skozi predmestja Tane, a v Akamasoi se nisem oglasil, ni bil še čas. Po novem načrtu sem bil namenjen proti mestu Toamasina na severovzhodu otoka. Kolesaril sem po glavni cesti, ki je bila v dobrem stanju. Tudi naslednji dan je bil občasno deževen, a kmalu sem zapustil visoko planoto in vreme se je izboljšalo, pričakale so me tropske razmere s 30 stopinjami in čudovita narava. Osmega maja sem spet prikolesaril na obalo Indijskega oceana in se namestil v turistični vasi Ambila blizu mesteca Brickaville. Nevarni valovi Indijskega oceana Nameraval sem ostati eno noč, a tudi zaradi pisma sem dve noči spal brezplačno v bunga-lovu, le hrano so mi zaračunali. Tako sem bil ves naslednji dan prost in ga večinoma prebil na plaži, ki je bila v glavnem prazna, razen nekaj domačih ribičev. Očitno mi je Indijski ocean usojen vsaka štiri leta, saj sem ob njem kolesaril in se v njem okopal že v letih 2006 in 2010. Tudi v ostalih dveh oceanih sem se že nekajkrat okopal in zdaj sem že kar vajen velikih in nevarnih valov. V Ambili so valovi še nevarnejši kot v Manakari in plavanje v le-teh je dokaj zahtevno, zato je malo kopalcev in tudi domačini se jim izogibajo. V soboto pozno popoldne sem prikolesaril v drugo največje mal-gaško mesto Toamasina, z največjo luko, ki ima slabih 300.000 prebivalcev. Še enkrat sem se okopal v tokrat mirnem oceanu, saj je pred mestom valobran. V nedeljo dopoldne sem se v Antananarivo vrnil z avtobusom, kamor sem prispel v večernih urah. Šel sem v Akamasoo in ravno prišel na večerjo. Sodelavke skupnosti so me lepo sprejele in bile vesele moje vrnitve. Ves čas bivanja so lepo skrbele zame in za to sem jim nadvse hvaležen. Zdaj sem bil nastanjen drugje kot prvič, v naselju Andralanitra. Še naslednja dva dneva sem ostal pri njih. 13. maj pred štirimi leti je bil zame srečen dan, ko sem postavil afriški rekord v kilometrih - 235. Tokrat je bil nesrečen, ne zaradi kilometrov, ker na Madagaskarju nisem uspel preseči 200 kilometrov, pač pa, ker je bil to moj zadnji dan na otoku. Odhod iz Antananariva je bil enak prihodu. Maurice me je peljal na letališče in v noči iz torka na sredo sem imel let ravno tako prek Pariza v Benetke. ♦ POKROVITELJI: AERODROM LJUBLJANA, CANON, CULT, ČEVLJARSTVO ŠTAJNAR, DIEM, FAS-ADERSTVO DOLINŠEK, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, GOSTILNA ŠPANČEK, MARŠIČ S.P., MESARSTVO BLATNIK, PETRIČ PREVOZI, PIZZERIA MM, RADIO ORF - SLOVENSKI SPORED, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO PODRŽAJ, VULKANIZERSTVO ZAJEC, ŽOLNA ŠPORT Še enkrat o reviziji vzdrževanja občinskih cest Delo v sestavi občinskega sveta 2010-2014 Judita Oblak Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste na volitvah dne 5. 10. 2014 svoj glas namenili stranki SDS in kandidatu za župana Primožu Štefan-cu. Z vašo podporo smo v občinski svet izvoljeni trije predstavniki stranke SDS. Kot doslej bomo tudi naprej svoje delo opravljali odgovorno in dajali prednost razvojnim projektom občine. V preteklem 4-letnem mandatu smo podprli skoraj vse predlagane sklepe in v večini so bili predlagani sklepi na sejah sprejeti. Ker o opravljenem delu največ govorijo dejstva, v nadaljevanju prilagam kratko preglednico sklepov sej občinskega sveta. Menim, da smo županu nudili zadostno podporo. Veliko sklepov je bilo sprejetih, premalo realiziranih. Ker je za izvedbo sklepov občinskega sveta odgovoren župan z občinsko upravo, smo se na volitvah zavzeli za spremembe, kar bomo podpirali tudi v drugem krogu volitev. Naša odločitev temelji na želji, da v naslednjih letih realiziramo že sprejete projekte ter dodamo nove, katere bomo oblikovali skupaj z vami. SKLEPI SEJ OBČINSKEGA SVETA Število VSI PREDLAGANI s strani župana 235 SPREJETI 230 ZAVRNJENI 5 Tabela: Pregled sklepov sej OS v obdobju od 26.10. 2010 do 30. 5. 2014 Vir: http://www.dobrepolje.si/obcina-dobrepolje/ obcinski-svet/arhiv Obrazložitev nesprejetih sklepov: - zavrnitev potrditve zaključnega računa (nepopolna dokumentacija) - 2 sklepa; - zavrnitev predloga ustanovitve Medobčinskega inšpektorata redarstva (MIR) občin Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Osilnica na 6. seji. Na 12. seji glasovali za razumnejši predlog MIR (Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica, Vel. Lašče) - 1 sklep; - zavrnitev ukinitve prevozov v zadnji triadi po 7. šolski uri - 1 sklep; - predlog proračuna 2014, 1. obravnava, predložen 20. 12. 2014 (po razpravi smo bili mnenja, da predlagani proračun ni neustrezna podlaga za javno razpravo ter zavzeli stališče, da župan predloži OS popravljen predlog proračuna v skladu z 89. členom poslovnika) - 1 sklep. Po izjavi župana na Zelenem valu dne 9. 10. 2014 je bilo v sedanji sestavi občinskega sveta težko delati. Trdim in tudi navedena dejstva dokazujejo, da je izjava povsem neresnična. Presodite tudi sami. ♦ Slavc PALČAR, član OS od 1998 do 2014 Pričakoval sem, da mi bo gospa Tatjana Dečman Žagar v odgovoru na moja zastavljena vprašanja v predhodnih člankih, ki so se nanašala na vzdrževanje občinskih cest, le podala kakšen tehten odgovor oziroma pojasnilo. Zastavil sem ji namreč kar precej vprašanj. Nobenega verodostojnega pojasnila in nobenega odgovora. Bolj kot to je njen celoten članek le mašilo ter izgovor, da je odgovore in pojasnila že podala. Morebiti je kakšnega bralca, ki tovrstne problematike ne pozna, celo prepričala v svoj prav. Po njenem so podatki, na osnovi katerih sem spisal predhodna dva članka in obelodanil občinski »finančni inženiring« na področju vzdrževanja cest, še vedno plod moje domišljije. Naj napišem še enkrat. Tretjič. Vsi izračuni so bili narejeni na podlagi verodostojnih listin, pridobljenih od Občine Dobrepolje. Verjamem, da jim je še danes žal, da so mi podatke posredovali. Le nekaj, kar je zapisala gospa Tatjana Dečman Žagar, pa 100 % drži. Zapisala namreč je, da gre pri kontroli vzdrževanja občinskih cest za večletno rutino. Res je. In to lahko potrdim, da se ta »njena« rutina kontrole in vse okoli vzdrževanja občinskih cest vleče že od njene zaposlitve na Občini Dobrepolje. Mimogrede: »V zapisniku 12. redne seje z dne 11. 3. 2008 je zapisano, da je Janez Pavlin povedal, da je bil za tajnika občine izveden javni natečaj, na katerega so se prijavili trije kandidati. Izbrana je bila ga. Tatjana Dečman Žagar, takrat zaposlena kot vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo v občini Ribnica, predhodno pa je bila tudi vodja oddelka za prostor in inšpektorica. Povedal je tudi, da bo ga. Žagarjeva delo nastopila 1. 4. 2008.« Ta zapis pove, da je gospo Tatjano Dečman Žagar izbral in v občinsko upravo pripeljal pred šestimi leti aktualni župan Janez Pavlin. Mogoče pa kdaj drugič o tem, kdo je več pridobil z njeno (pre)zaposlitvijo. Ali naša občina ali ona tam izpod sten sv. Ane na oni strani hriba! V predhodnih prispevkih o vzdrževanju cestne infrastrukture sem naredil povzetek »obračuna« za mesec april in maj leta 2012. Ker nisem imel verodostojnih listin za pretekla obdobja (2010, 2011), sem lahko izrazil le sum, da se je morebiti takšna praksa izvajala tudi v preteklosti, kakor leto kasneje ter se izvaja tudi v tekočem letu 2014. Je pa del mojega »sumničenja« potrdil Nadzorni odbor (NO) Občine Dobrepolje, ki je pod drobnogled vzel finančni inženiring za manjši del cestnega vzdrževanja za leto 2013 in pregledal tudi del finančnega poslovanja za leto 2014. Ne dolgo nazaj, 21. 8. 2014, je NO (Nadzorni odbor) Občine Dobrepolje izdal »Končno poročilo o pregledu proračuna in zaključnega računa občine Dobrepolje za leto 2013«. Zanimivo branje. Občinski svet Občine Dobrepolje je na zadnji seji želel javno obravnavo tega »prispevka« NO. Ni uspelo, zaradi nasprotovanja župana. Menda mu ni preveč »povšeči« razprava o tem dokumentu. Čas menda tudi naj ne bi bil pravi. Smo namreč v predvolilnem obdobju in »bilanca« minulega dela, kar poročilo vsekakor je, daje izkaz aktualnemu županu in občinski upravi pod njegovim vodstvom, ki se poteguje za novi, tretji mandat. NO je pregledal in na podlagi slednjega zapisal v poročilo tudi nekaj ugotovitev, povezanih z vzdrževanjem lokalnih cest. V poročilu med drugim piše: »NO je opravil pregled ene izmed kategoriziranih občinskih cest (Ponikve-Škocjan), ki je bila vzdrževana v predhodnem obdobju, in ugotovil, da dela, ki so navedena v gradbenem dnevniku, niso bila opravljena ter o ugotovljenem obvestil nadzorovani organ. Opravljenih del na drugih cestah, ki so navedena v gradbenem dnevniku, NO ni preverjal.« Torej! Jaz sem pred meseci opisal povsem identično situacijo vzdrževanja ene od občinskih cest. Opisani primer je bil iz leta 2012. NO pa je ugotovitev o nevzdrževanju zaznal v letu 2013. Čudno, da je NO prišel do povsem enake ugotovitve, kot je bila moja. Ali bo sedaj gospa Tatjana Dečman Žagar tudi za člane NO zapisala, da so to »insinuacije« (Slovar tujk: namigovanje, podtikanje, neresnične izjave), kar je pripisala meni? V nadaljevanju tudi piše: »Iz vsega navedenega ugotavljamo (NO op. a. ), da občina na področju vzdrževanja cest ne ravna gospodarno in ne porablja smotrno javnega denarja ter da je kontrola izvedenih vzdrževalnih del na javnih cestah glede na navedbe v gradbenih dnevnikih pomanjkljiva.« Izpod peresa NO prihaja tudi naslednji zapis: »NO je prejel specifikacijo občinskih cest in ugotavlja, da občina že več let ni spreminjala kategorizacije cest in posledično vzdržuje ceste, ki glede na namen in nujnost uporabe ne sodijo med občinske ceste.« Ali nisem v svojih predhodnih člankih poudarjal prav to, kar je sedaj ugotovil tudi NO? NO se je poglobil še v ostal področja. Ena od njegovih ugotovitev se glasi: »Občina do konca meseca julija 2014 še ni sprejela novega OPN (Občinski prostorski načrt, op. a.), kjer naj bi bilo opredeljeno, da se dovoli obratovanje kamnoloma v Predstru- gah do leta 2021. Zaradi nesprejetega OPN obstaja možnost, da bo KPL d.d. pridobilo rudarsko pravico dlje kot do leta 2021 in s tem datumom kljub navedbam občine ne bo mogoče zapreti kamnoloma.« Bo kar držalo, kar ugotavlja NO. Sam sem namreč enakega mišljenja. NO je sicer v zapisu uporabil »pogojnik«, toda kakor stvari potekajo z aktualno ekipo, ki vodi občino (in slednje kar dobro poznam), nakazani scenarij ni izključujoč. Igralci na strani občine so znani in poznani. Ni pa zanemarljiva niti »naveza« med občino in sedanjim upravljavcem kamnoloma, ki je istočasno tudi »eksluzivni« in edini vzdrževalec cestne infrastrukture ter istočasno tudi rdeča nit tega in predhodnih zapisov o »cestnem inženiringu«. Ena od ugotovitev in priporočil se nanaša tudi na obrtno cono med Ponikvami in Predstrugami. Med drugim so člani NO zapisali: »NO Občine Dobrepolje ugotavlja, da Občina Dobrepolje do predložitve dokumentacije, torej do 15. 7. 2014, nima podpisanega še nobenega dokumenta z investitorji v obrtni coni, niti z lastniki zemljišč. Iz tega se vidi, da je delo občinske uprave zelo neučinkovito in nerazvojno naravnano, saj se ta projekt vleče že več kot dva mandata.« In pri isti zadevi je NO ugotovil še: »Po pregledu pogodb, ki so sicer nepodpisane, NO ugotavlja, da so nestrokovno pripravljene in v določenih delih nezakonite, zaradi česar NO predlaga nadzorovanemu organu (Občini Dobrepolje - op. a.), da skrbneje pristopi k obravnavani tematiki.« Tudi v preteklih letih je NO izvajal kontrolo nad delovanjem občinske uprave. V preteklem letu so kontrolirali poslovanje na kanalizacijski infrastrukturi. Pod drobnogled so vzeli gradnjo kanalizacije v Ponikvah. In v poročilo zapisali: »NO je pri pregledu zakonitosti izvedbe postopka javnega naročila za gradnjo kanalizacije Ponikve ugotovil nezakonitosti tako v zvezi z izvedbo postopka oddaje notranjega naročila kot v primeru izvajanja storitev podizvajalca. Glede izvedbe notranjega naročila je NO ugotovil neskladje z zakonom ...« Kot priporočilo županu so člani NO zapisali: »Nadzorni odbor predlaga, da se občina v prihodnje izogiba spornemu notranjemu naročilu JKP Grosuplje d.o.o. ter da izvajanje investicij opravlja sama.« Naslednje priporočilo oz. predlog županu se glasi: »NO občini predlaga, da zaradi ugotovljenih kršitev sedmega in osmega odstavka 74. člena ZJNVETPS pri Državni revizijski komisiji predlaga uvedbo postopka o prekršku iz 1. tč. 106.a. člena in prvega odstavka 106.b. člena istega zakona.« Sledi še en predlog NO: »Zaradi ugotovljenih nezakonitosti NO občini tudi predlaga, da sproži ustrezne postopke zoper skrbnika gradbene pogodbe Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., saj ta v zadostni meri ni bdel nad zakonitostjo izvedbe postopka javnega naročanja.« Zoper katero osebo naj bi župan na priporočila NO sprožil ustrezne postopke, NO ne razkriva. Je pa iz organigrama občinske uprave razvidno, da je kanalizacija v pristojnosti gospe Tatjane Dečman Žagar. Seveda župan ni upošteval predlaganih priporočil NO, niti ni sprožil nikakršnih postopkov. Simbioza pač! In kaj sedaj? Občinski svet se do konca tega mandata ne bo sestal, tako tudi ne bo obravnaval poročila. Ker ne bo seje, se bo aktualni župan s tem izognil neprijetnim vprašanjem, povezanimi z dejstvi iz poročila NO, in končnega epiloga tako ne bo. Šele dan po volitvah se bo vedelo, kaj in kako bo s poročilom, ki bo padel na pleča naslednji sestavi občinskega sveta. V primeru, da bo aktualni župan Janez Pavlin obdržal položaj, se verjetno ne bo zgodilo popolnoma nič. Bolj kot obravnava poročila in sprejemanje kakšnih sklepov je zaskrbljujoče to, da bo občinsko upravo obdržal v enaki sestavi, kot jo je pred leti povsem sam izbral. Verjamem, da je želel, da si okoli sebe ustvari dobro, sposobno in napredno ekipo, a se je očitno z izborom opekel. Če ekipa v tej sestavi ostane ista še naslednja štiri leta, se bo tudi nadaljevala obstoječa praksa, kar pa ni dobro za občino. Jaz vem za rešitve in sem jih že večkrat javno izrekel. Nimam pa mandata, da bi to lahko izvedel. Mandate podeljujete vi, bralke in bralci, takrat, ko ste v funkciji volivke ali volivca. Posredno boste z udeležbo na volitvah tako odločali tudi o usodi poročila NO in o usodi tistih, ki so s svojimi dejanji in (ne)delom v zadnjih letih »kreirali« vsebino zapisanega v poročilu NO. ♦ Odmev na neresnične trditve Janeza Pavlina Brane Brodnik, Iniciativni odbor za OO Kompolje V sredo, 9. 10., je novinar Zelenega vala povprašal župana Janeza Pavlina o trditvi Jožeta Prijatelja izpred nekaj dni, da se je gradnja optičnega omrežja v občini (trditev se je nanašala na vasi Podpeč in Kompolje) začela na pobudo vaščanov. Janez Pavlin je razburjen odgovoril: »O tej zadevi pa samo to: Telekom je opravil vse skupaj z občino. Ne dovolim, da se kitijo s tujim perjem. Naj bodo pošteni in živijo po krščanskih načelih in vrednotah.« Čeprav imam Janeza Pavlina za osebnega prijatelja, moram odločno deman-tirati njegovo trditev, ki je popolna laž. Širokopasovno omrežje se je nadgradilo na pobudo občine, kakor zgradila kanalizacija, izključno in samo v vasi Ponikve, od koder je doma. V vasi Podpeč imajo vse zasluge za iz- gradnjo optičnega omrežja vaščani Pod-peči pod vodstvom Jožeta Zrneca, ki lahko o tem pove kaj več. Med drugim tudi, kako jih je občina ovirala. Po pogovoru z njim sem podal pobudo za ustanovitev iniciativnega odbora za izgradnjo optičnega omrežja v Kompo-ljah, katerega dejaven član je bil tudi Jože Prijatelj. Jože Zrnec nam je svetoval, da župana prosim, naj organizira sestanek s predstavnikom Telekoma, ki se bo na občini mudil v zvezi z izgradnjo njihovega omrežja. Župan je prošnji, priznam, da z veseljem, ustregel. Vendar je to vse, kar je občina naredila v prid našega projekta. Vsi nadaljnji pogovori so potekali med našim odborom in Telekomom. Občina nam pri tem zagotovo ni bila v pomoč. V nekaj mesecih nam ni znala odgovoriti niti na vprašanje, ali je Telekom na področju naše vasi uveljavljal komercialni interes, kar bi okrepilo naša pogajalska iz- hodišča. Z ustrezno pomočjo in s podporo občine bi nam morda uspelo priti do optičnega, zdaj smo se morali zadovoljiti le z nadgradnjo in s pohitritvijo obstoječega bakrenega omrežja. Tako pobuda kot dejavnosti, s katerimi smo morali prepričati Telekom o upravičenosti investicije, vse naloge, ki so iz tega sledile, od anketiranja vaščanov, zbiranja prijavnic, iskanja lokacij in soglasij za postavitev central, kakor reševanje zapletov, je bilo izključno na strani iniciativnega odbora in vaščanov. O tem se je nabralo veliko dokumentacije, s katero lahko podkrepim svoje trditve. Tako se lahko upravičeno vprašamo, kdo se tu »kiti s tujim perjem in ne živi po krščanskih načelih in vrednotah«. Sicer pa bo vsakega od nas o življenju po krščanskih vrednotah sodil nekdo drug, mnogo večji in pravičnejši. ♦ Karitas * Pospravimo omare in naredimo dobro delo Obveščam vse občanke in občane, da Župnijska Karitas Dobrepolje ponovno organizira ZBIRANJE OBLAČIL IN OBUTVE za potrebe v Afriki in Aziji. Zbiranje bo potekalo v Kmetijski zadrugi Dobrepolje v obratovalnem času od 17. novembra do 22. novembra 2014, od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00, v soboto od 7.00 do 12.00. Zbirali bomo: ^ otroška oblačila, ^ ženska in moška oblačila, ^ igrače iz tekstila, ^ hišni tekstil: posteljnino, rjuhe, prevleke iz naravnih vlaken, ^ obutev v paru, ^ torbe in torbice, kravate, pasove in druge modne dodatke. Prosimo, da bi otroška oblačila pakirali v posebne vreče in po možnosti označili velikost, ker je zanje več povpraševanja. Če kdo nima prevoza, lahko pokliče na 041 393 893. NE BOMO pobirali: X - umazanih in strganih oblačila in obutve, X - krp, odej in preprog. Oddan tekstil mora biti čist (ni treba likati) in zložen v poli-vinilaste vreče, da se med transportom ne bo umazal. Samo čist tekstil je uporaben. Neuporabna oblačila raje odvrzite v zabojnik za splošne odpadke. Oblačila in druge uporabne predmete lahko oddate tudi na Škofijsko Karitas Ljubljana, telefon: (01) 232-79-74. Marta Šuštar KINO DOBREPOLJE - KINOPROGRAM OKTOBER 2014 PETEK, 17. OKTOBRA 2014, OB 18. URI akcijsko-fantazijska pustolovščina NEVERJETNI SPIDER-MAN 2 Režiser Marc Webb predstavlja nadaljevanje Neverjetnega Spider-Mana. Nadarjeni mladenič Peter Parker skuša najti ravnotežje med življenjem običajnega študenta, ljubeznijo do lepe Gwen in svojim skrivnim junaškim udejstvovanjem pod krinko super junaka Spider-Mana. Med odkrivanjem skrivnostnih raziskav svojega izginulega očeta Peter s pomočjo prijatelja Harryja naleti na nevarne skrivnosti zlovešče korpo-racije OsCorp. To sproži niz neprijetnih dogodkov, ki Spider-Mana prisilijo, da se spopade kar s tremi nevarnimi nasprotniki - železnim velikanom Rhinom, naelektrenim maščevalcem Electrom in večnim sovražnikom Zelenim škratom. Turizem kot tržna ali prostočasna panoga? Okrogla miza z naslovom "Turizem kot tržna ali prostočasna panoga?" bo potekala v sredo, 22. oktobra 2014, ob 18.00 v sejni sobi v občinski stavbi na Vidmu, od koder bomo v živo prenašali dogajanje na www.zelnik.net. Ali je turizem v Dobrepolju tržna ali prostočasna panoga? Kako dobra blagovna znamka je Dobrepolje? Kako dobro jo izkoriščamo v tržne namene? Kaj bi lahko izboljšali? Da bi dobili odgovore na zgornja vprašanja, bomo organizirali okroglo mizo, na katero bomo v goste povabili različne akterje in strokovnjake na področju turizma in trženja. Na okroglo mizo ste še posebej vabljeni vsi, ki se prepoznate kot del turistične panoge v Dobrepolju, in vsi, ki vas ta tematika zanima. Na okrogli mizi boste lahko aktivno sodelovali z izražanjem mnenj in s postavljanjem vprašanj. Sindrom karpalnega kanala (SKK) Ana Krajnc, dipl. fiziot., B.C.S.T., CKTP, Bownov terapevt Povečevanje števila ljudi s sindromom karpalnega kanala (SKK) se je začelo v zadnjih letih sorazmerno s tem, kolikor se povečuje čas dela za računalnikom ter dela, pri katerem so potrebni ponavljajoči gibi prstov in zapestja. Težave se sprva kažejo kot bolečina v prstih in/ali zapestju, nato se pojavi odrevenelost 2.-4. prsta, ki se stopnjuje v mravljinčenje in nemoč v prstih, v najslabšem primeru pride tudi do izgube občutka. Ali veste, kaj in kje je karpalni kanal? Če ne veste, si predstavljajte naslednje: na notranji strani zapestja kosti oblikujejo žleb, v katerem potujejo kite mišic in živec za dlan in prste (največ za 2.-4. prst roke). Vse skupaj pa drži v žlebu tesna ovojnica. Do SKK pride pri vnetju kit mišic, ki se zadebelijo, postopoma stisnejo prehod in utesnijo živec. Najpogostejša vzroka, zakaj do tega pride, sta: prenapetost in utrujenost mišic, ki izvajajo gibe rok, ter neprestano draženje struktur v kanalu zaradi položaja. Da gre res za SKK, potrdijo zdravniki specialisti s pomočjo EMG preiskave, s katero preverjajo prevodnost živcev ter določijo raven in stopnjo okvare. Pri tej preiskavi se občasno pokaže, da vzrok mravljinčenja in slabega občutka ni v zapestju, ampak v vratni hrbtenici. Poznamo več načinov reševanja težav SKK. Prvi je, da tisti, ki spadate v rizične skupine, vsakodnevno izvajate vaje, s katerimi raztezate mišice ter jih poskušate čim bolj razbremeniti. Naslednja stopnja je obisk fizioterapevta, h kateremu ste napoteni s strani osebnega zdravnika, specialista ali si izberete samoplačniško fizio-terapijo. Na fizioterapiji na delovni nalog boste deležni prikaza primernih vaj in/ali razgibavanja, ultrazvočne terapije ter različne protibolečinske terapije, lahko tudi kinesio tapinga. V primeru samoplačniške fizioterapije bo pristop nekoliko drugačen, saj je odvisen od ocene stanja ter pristopa. V vsakem primeru vam bo fizioterapevt prikazal primerne vaje ter sprostil napetost v mišicah z različnimi tehnikami. Ti dve rešitvi sta zelo učinkoviti pri prvi in drugi stopnji. V primeru hujših težav je potrebna operacija. V veliki večini primerov po operaciji obisk fizioterapije ni potreben ali pa je le-ta potrebna kratek čas (do 10 obravnav). Usmerjena je v pridobitev polne gibljivosti ter moči, zmanjšanje brazgotine ter bolečine. Pomembna je tudi preventiva pred težavami. En sklop preventive pomeni izvajanje vaj, drugi sklop pa prilagoditev delovnega mesta. Če veliko sedite in/ali delate za računalnikom, upoštevajte naslednje: Prvi pogoj za prilagoditev delovnega mesta je dober stol (upora v ledvenem delu hrbtenice ter naslonjala za roke) ter zadosti visoka pisalna miza. Tu se navadno pojavi prvi problem, saj delodajalci ne želijo prilagajanja ali kupovanja nekaj 10 € dražjega stola za zaposlene. Imajo standardno visoke pisalne mize in poceni stole. Nekateri niti ne dovolijo zaposlenim, da si kupijo svoj stol. Moje mnenje je, da očitno raje vidijo, da zaposleni čez čas hodijo neprestano na bolniški dopust ter se težko vračajo nazaj na delovno mesto. Naslednja prilagoditev zajema udoben položaj rok. Le-te naj bodo naslonjene na naslon stola ali počivajo na mizi. Če to ni mogoče, si pod roke podložite blazino ali kaj podobnega, saj boste s tem zmanjšali napetost v mišicah. Roka, s katero delate z miško, naj počiva na mizi. Če so se težave že pojavile, jo podložite z nizko blazino ali zloženo brisačo pod celotno podlaht, tako da je zapestje rahlo upognjeno navzdol. Na žalost je težja prilagoditev delovnega mesta za tekočim trakom oziroma takega, pri katerem se neprestano izvajajo ponavljajoči gibi zapestja in prstov. Pri teh so najboljša preventiva vaje. Da boste lahko preprečili težave z zapestji ali pa jih vsaj ublažili, je tukaj nekaj vaj. Vsako vajo ponovite 10-krat, razen če je napisano drugače. Priporočljive so 3 serije ponovitev na dan. 1. Podlaket položite na mizo, roka naj od zapestja naprej visi čez rob. Z drugo roko narahlo povečajte gib (pritisnete dol). Zadržite 5 sekund. 2. Podlaket položite na mizo tako, da je dlan obrnjena proti mizi. Pokrčite prste in dvignite (upognite) zapestje navzgor. Poskusite zapestje upogniti še malo bolj oz. si lahko pomagate z drugo roko tako, da občutite razteg. Zadržite 30 sekund, nato se sprostite. Ponovite 5-krat. 3. Z eno roko primite iztegnjene prste druge roke. Komolec naj bo iztegnjen. Narahlo potisnite prste nazaj, dokler ne začutite natega na notranji strani podlahti. Zadržite 20 sekund, nato se sprostite. Ponovite 5 x. 4. Vajo izvajate sede ali stoje. Dlani naslonite skupaj, podlahti položite vodoravno na podlago. Stisnite dlani skupaj, zadržite 5 sekund, nato se sprostite. 5. Sklenite roke skupaj, prepletite prste in jih dvignite predse. Izmenoma zasukajte dlani navznoter in navzven. 6. Podlaket položite na mizo tako, da je dlan obrnjena proti mizi. Zapestje in prsti naj bodo iztegnjeni. Zapestje upognite k mezincu in nato k palcu. 7. Sklenite roke in položite podlahti na mizo. Zasukajte hrbtno stran dlani ene roke navzdol, nato ponovite vajo še v drugo smer. 8. Vajo izvajajte sede, s komolcem se oprite na mizo. Zapestje naj bo v sredinskem položaju (ne sme biti upognjeno ne naprej ne nazaj). Iztegnjene prste upognite k dlani za 90° (naredite strehico), jih nato stisnite v pest in jih spet iztegnite. 9. Vajo izvajajte sede, s komolcem se oprite na mizo. Zapestje naj bo v sredinskem položaju (ne sme biti upognjeno ne naprej ne nazaj). Pokrčite srednje in zadnje členke na prstih in jih iztegnite. Prvi členki se ne smejo premakniti. Lep pozdrav do naslednjič. Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Z bolečino v srcu ob izgubi naše drage babi SLAVKE MIKLIČ, rojene Markuta, učiteljice v pokoju, (6. 11. 1925-9. 8. 2014), se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno osebno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče in za tako veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Francu Škulju in Franciju Novaku za darovano sveto mašo, zahvala Pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba in pevcem MPZ Rafko Fabijani za doživeto petje. Za lepe spomine in izrečene ganljive besede ob slovesu velja naša posebna zahvala ravnatelju OŠ Dobrepolje gospodu Ivanu Grandovcu. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju: njenemu prvemu osebnemu zdravniku dr. Validu El Shawishu, sestri Ljubi Laharnar, njenemu sedanjemu osebnemu zdravniku dr. Zdravku Mariču, patronažni sestri Klavdiji in sestri Beti, ki so za njo skrbeli v času njenih težav in bolezni. Veliko hvaležnost v srcu čutimo do zdravstvenega delavca Robija Goloba zaradi vse pomoči in vseh obiskov, predvsem pa zaradi toplega, iskrenega odnosa, ki ga je imel do naše drage babi. Za skrben in sočuten odnos v času življenja najinih ostarelih staršev pa smo neizmerno hvaležni družini Davidovic. Vsi njeni Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. Ob boleči izgubi našega dragega IGORJA RADINA iz Hočevja (1938-2014) se zahvaljujemo dr. Mariču za vso pomoč, gospe Klavdiji Kastelec za vse obiske, gospe Mileni Žnidaršič za vso oskrbo in prijetne obiske ter vsem vaščankam in vaščanom naše vasi, ki so ga želeli pospremiti na njegovi zadnji poti, pa jim je naš dogovor o pogrebu to onemogočil. Hvala najinim prijateljem, ki so mi v veliko uteho, ko mi je najhuje! Tončka Radin Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedija JOŽETA KLUNA (1938-2014) se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje in besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste ga prišli kropit in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjene sveče, cvetje in darovane maše. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Struge in Cvetličarni Lilija za pomoč in organizacijo pogreba. Hvala župniku Marinku Bilandžiču za pogrebni obred in pevskemu zboru za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi vsem vaščanom za opravljene molitve v vežici in na njegovem domu ter sosedu za izvajano Tišino. Vsi njegovi ■ Ptički sprašujejo: »Kje si, kje si?« Čebelice mrmrajo: »Kje si, kje si?« Veter jim odgovarja: »Njega več ni, njega več ni!« ANTON ERČULJ (1934-2014) iz Zagorice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom za izrečeno sožalje in tople stiske rok, za besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo vsem članom društva malih živali, ki so počastili Tonetov pogreb s spustitvijo golobov, in tudi praporščakom iz vseh okoliških krajev, tudi iz Ljubljane. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in za »trobento tišine«. Hvala Cvetličarni Lilija za vse pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žena Marija, sin Anton in hči Majda z družino !__I _ _ T: Ql 7B07 OS5 gg^Kigier iMiHoM AVTOK^ePARSTVO 77 V.- VULKANIMRSTVO 1313 Q(jBnepot.jfl Pripravite svojega jeklenega konjička na zimo z najugodnejšo ponudbo zimskih pnevmatik vseh vrst in znamk. Pnevmatike vam zamenjamo in stare po želji shranimo. AKCIJA V MESECU OKTOBRU: (akcija velja do odprodaje zalog) SAVA S3 165/65 R14.........................40,96 € in 175/65 R14 ....................................39,52 € POPRAVILO VOZIL ZA VSE ZAVAROVALNICE NADOMESTNO VOZILO (brezplačno) SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA AVTOVLEKA Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, poltovorne in traktorske pnevmatike, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli kontakt: t://031-647-188 t://051-334-826 e://lnfo@blesk2.si Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica • TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije ekosklada (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta • CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) • GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost ZVEZA DRUŠTEV PIHALNIH ORKESTROV IN GODB DOLENJSKE IN BELE KRAJINE ter KD GODBA DOBREPOLJE organizirata REVIJO PIHALNIH ORKESTROV IN GODB V SOBOTO, 18. 10. 2014, OB 18. URI V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU. V PROGRAMU NASTOPAJO: GODBA DOBREPOLJE GODBA NA PIHALA ČRNOMELJ PIHALNI ORKESTER KOČEVJE PIHALNI ORKESTER KRKA MESTNA GODBA METLIKA RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER GODBA SEMIČ GODBA STIČNA PIHALNI ORKESTER OBČINE ŠENTJERNEJ OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE MESTNA GODBA NOVO MESTO Vsak nastopajoči se bo predstavil z 10-12-minutnim programom. Revijo bo strokovno spremljal profesor Tomaž Habe. Vstop prost. Vstop in izstop iz dvorane bosta možna vsakih 12 minut. VABLJENI Težave z računalnikom? Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si IT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla In ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopellt steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OUTOUtOCTTUO brunDuLQ egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.