Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravnlštvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna šlev. stane 10 h. Št. 228. Telefonska ftlevllka 65. Celje, v petek, 7. oktobra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Šaliova deska justične uprave. V sedanji zlati dobi se moramo pritoževati še večkrat, kakor sicer, da nas vlada kruto žali tudi ondi, kjer bi nas v ustavni državi nikakor ne smela, namreč ob imenovanju sodnikov. Kakor znano, imajo sodni uradniki za okoliš graškega nadsodišča, kakor v okoliših drugih nadsodišč, poseben kon-kretalni status, v katerem so urejeni po svojem či-novnem redu. pa naj službujejo v nemških ali slovenskih krajih in ne ozirajoč se na njihovo narodnost. Po tem stanju so bili slovenski sodniki prejšnja leta na boljšem, kakor nemški, ker je bilo v slovenskih krajih več praznih mest in je bila justič-na uprava vsaj toliko pravična, da ni zanje imenovala sodnikov, ki niso znali slovenščine. Nemški avskultanti so torej bili kasneje imenovani za sodnike in so zaostali za slovenskimi v činovnem redu. To je bilo, a sedaj je že prav nasprotno, ker justič-ni minister to stanje prevrača, zapostavljajoč slovenske sodnike pri vsaki mogoči priliki. To vidimo posebno pri napredovanju sodnika iz VII. v VI. činovni razred (svetniki višjega deželnega sodišča). Prej so porinili na ta klin uradniške lestvice le par najstarejših svetnikov pri večjih zbornih sodiščih, potem so se usmilili tudi nekaterih predsednikov civilnih senatov, dasi niso bili Metu-zalemi v službi, končno pa je sedanje ministerstvo pretekla leta povzročilo to povišanje tudi pri takih uradnikih, ki niso bili predsedniki niti kazenskega, niti civilnega oddelka in pri katerih bi nobena luč ne mogla prodreti do sposobnosti, ki je baje prej morala osvitati zaželjeni VI. razred. Gotovo ni naključje, da so bili te sreče deležni zgolj sodniki Nemci, oziroma taki, o katerih nemškem mišljenju ni nika-kega dvoma. Pisalo se je, da je bil med temi osre-čenci Slovenec samo Kavčič v Ljubljani, toda ne za svoje zasluge v graškem sodnem okrožju, ampak za one v primorskem okraju, kjer je sodni nadzornik. Septembra meseca t. 1. so zopet pomaknili dva Gradčana v VI. red in videli bodemo kasneje čudo, da pri nekaterih sodnih dvorih, kjer so Nemci, že skoro m sodnikov VII. reda, a kjer so zgolj Slovenci, da so še vsi v tem nižjem redu. Poučno je, ako se pregledavajo konkretalni statusi različnih let. Vzemimo zadnjega, popolnimo ga po stanju dne 1. okt. 1. 1. in pa onega s stanjem ob koncu 1. 1901., torej v medsobnem razdobju skoro devetih let. Računimo od svetnika Marckhla navzgor. Pri tem državnem poslancu in članu nemškega »Volksrata« se je namreč ustavilo zadnje po-maknenje v VI. razred; zanimivo je torej, kateri njegovih slovenskih prednikov niso bili doslej deležni vladne milosti in morda se dajo pregledati tudi vzroki za to. Vzeli smo torej k Marckhlu 34, leta 1901 službujočih prednikov, ki so bili že tedaj pri zbornih sodiščih in so še sedaj. Od leta 1901. je prišlo sicer še nekaj drugih sodnikov od okrajnih sodišč k sodnim dvorom, toda v VI. red jih potem ni prišlo mnogo, saj vendar ni dosti sodnikov s toli mogočnimi sorodniki, kakor je Viktor Potiorek, ki je prišel od malega koroškega sodišča k deželnemu sodišču v Celovcu za podpredsednika. Pregledujoč rečeno razvrstje 35 sodnikov, vidimo vobče, da jih je sedaj v VI. redu 15, v VIII. redu je ostal še eden, vsi drugi pa so v VII. redu. Med prvoimenovanimi pa vidimo razen že navedenega Kavčnika samo še enega starejšega znanca dr. Travnerja, ki je v tem času preskočil pravzaprav samo dva prednika, vsi drugi Slovenci pa so sedaj v drugi polovici in kakor dobro vemo, ne iz stvarnih razlogov. Tu sta na prvih mestih svetnik Vedernjak in Gandini, oba že mnogo let predsednika kazenskih senatov, prav tako kakor vsi, ki so ju že preskočili. Prav to velja za svetnika Dolinška in dr. Volčiča, ki že ves čas vodita bodisi kazenske, bodisi civilne senate, gotovo ne manj uspešno, kakor pri sodiščih bližje Gradca. Zadnje navedeni je vrhutega plodovit strokovni pisatelj, ki s svojimi knjigami justici koristi, vsaj toliko, kakor kateri njegovih po službi mlajših, a po činu višjih tovarišev. Ravno tako svetnik Bučar po svojih zmožnostih in po svojem delu ni kriv, da je prišel s 16. mesta na 31., ko bi ga ne bili prej neprestano imeli v kazenskem oddelku okrajnega sodišča, bi bil tudi pokazal, da se ne vstraši nobene sodbe. Isto velja seve tudi o svetniku Potratu. Toda tako so ravnali a vsemi domačini, ki niso hoteli zatajiti svojega na-lodnega prepričanja. Dajali so jim dela, ki jih niso ■»ogla povzdigniti, ali pa so našli pri njih kak pojav, ki je veljal za slabost, dasi bi bil pri drugem štet v krepostnoženijalnost. Malokateri se je po nebrojnih žalitvah pomaknil višje, potem, ko je bil vsled neumornega dela že ubit telesno in umorjen duševno, n. pr. pok. Golia; nekateremu so obetali zlate gradove in obetali bi mu jih še sedaj, da se ni prej naveličal čakati, n. pr. Štrekelj; mukotrpno službovanje svetnika T. Einspielerja pa pozna vsakdo. g ® > s* O N sa cs O * VI. iZ! a> «3 S g Ime to .S t. >o > Sodišče Službena doba VII. VIII. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. dr. Ehmer Gradec 29 dr. Andorfer „ 33 dr. Travner Ljubljana 30 dr.Wokauu Maribor 34 dr. Fraidl Maribor 30 Schaftlein Gradec 31 Krapf Gradec 33 dr. Pražak Gradec 34 bar. Duval Ljubno 33 Stollowsky Ljubno 31 dr. Smolej Celje 28 Kavčnik Ljubljana 23 Kotzian Celje 26 Verderber Maribor 28 Taschner Gradec 28 Vedernjak Ljubljana 31 Aichelburg Celovec 36 Gandini Rudolfovo 32 Moritsch bar. Kapri Dolinšek Kermek Potrato Haider Schmeidel Celovec 31 Ljubno 33 Rudolfovo 27 Maribor 29 Ljabljana 32 Celovec 29 Gradec 32 dr. Volčič Rudolfovo 28 Planer Marckhl Pirner Knapitsch Bačar Rasser Coll Dedovič Giovanelli Gradec 29 Celovec 27 Gradec 28 Gradec 30 Rudolfovo 30 Gradec 30 Gradec 29 Celovec 29 Gradec 32 1. 11 , 1 „ 1 ,, 4 „ 1 „ 1 „ H „ 2 „ 9 „ 4 „ 9 „ 10 „ 11 „ H „ H * 1 » 8 * 3 , 1 „ 2 „ 10 „ H „ 10 , 11 * 11 „ 7 * 6 „ 10 „ H , H * 9 * 1 „ 8 „ 10 m. 25 „ 19 27 24 20 24 24 21 24 19 19 7 15 12 20 26 14 4 11 2 7 19 10 1 19 10 8 20 8 28 2 26 26 3 6 rH ti OS a - io^ <8 e -e s o £ d. 27 „ 7 ,. 5 „ 6 „ 8 „ 9 * 11 , 3 „ 10 „ 21 „ 22 „ 30 „ 34 „ 18 „ 31 ,, 1 „ 2 , 4 * 12 „ 14 „ 23 „ 19 „ 13 „ 29 „ 17 „ 20 „ 28 , 35 „ 33 * 23 „ 26 „24 „ 26 „ 32 15 Po sedanjem stanju je razmerje pri zbornih sodiščih med svetniki in višjimi svetniki naslednje: V Gradcu 15 svetnikov s podpredsedniki in 13 višjih svetnikov, od teh 15 za osebo; v Celovcu 8 svetnikov s podpredsedniki in 4 višji svetniki, od teh 3 za osebo; v Ljubljani 7 svetnikov s podpredsedniki in 6 višjih svetnikov, od teh 4 za osebo; v Celju 4 svetn. s podpredsedniki in 4 višji svetniki, od teh 4 za osebo; v Ljubnu 6 svetnikov s podpredsedniki in 2 višja svetnika, od teh 1 za osebo; v Mariboru 3 svetniki s podpredsedniki, 5 višjih svetnikov, od teh 3 za osebo; v Rudolfovem 7 svetnikov s podpredsedniki. Iz teh navedb se jasno vidi, kako se dele dobrote, kaka suša v financah je za nekatera mesta in kaka obilica je za druga! Nekaj mesecev je, kar so pri vseh zbornih sodiščih ustanovili določno število mest v VI. č. razredu; to so svetnikom tudi javili s pristavkom, da se mesta ne razpišejo, ker jih imajo sedaj oni, ki so bili imenovani v tisti razred »a d p e r s o n a m«! To je jako tolažilno, ampak ko bi le vedeli za katere kraje — in partibus infidelium — so bili tisti osobni odlikovanci. Kdo spada n. pr. še v Ljubno in kdo v Rudolfovo! Morda pa so ti osobni odlikovanci odmenjeni in zavezani, da kasneje, kadar uprava zahteva, zasedejo še tiste ustanovljene visoke sedeže, in da so se prav zato kratko prej povišali na isto potrebno stopinjo?! To je prav mogoče, zato niso kaj častni a tudi neodkritosrčni tisti vabljivi tajni glasovi justične uprave nasproti že dosluženim stari-kavim svetnikom, naj še malo počakajo, da jih pomaknejo v VI. razred, in naj vstrajajo potem v službi vsaj še eno leto. Tem sirenskim glasom ni verjeti, in če je kaj resnice v njih, nameravajo zopet le dvojno ponižanje: pri starih nameravanih povišan-cih, ker jih niso videli doslej, medtem ko so jih prešli dosti mlajši, prej njim podrejeni tovariši, in pa ponižanje pri onih mlajših, ki bi po svojih službenih letih in svojem delovanju vendar imeli priti do te, po plači vendar znatnejše stopnje. Pri tovariših s polnimi 35 leti odpade prav ta moment, ker bi jim v prvih 5 letih ne povišalo niti po toliko njih dohodkov, kolikor jih ima vsak dober volar. Misel uprave je pa, da so ti starejši gospodje nemštvu manj nevarni, kakor mlajši! Lahko smo prepričani, da ne bo med dosluženimi svetniki nobenega, ki bi hotel s takimi vabili sramotiti sebe in škodovati mlajšim tovarišem, in da bodo prav sedaj, ko jih večina dobi najvišjo plačo v tem redu, porabili priliko, katero jim daje postava, da dajo slovo nehvaležni službi. Pokazali smo, kako se deli pravica sodnikom; pristaviti nimamo ničesar, kakor, da se mora pri sprejemu službene pragmatike v državnem zboru doseči, da treba v automatično napredovanje všteti vsaj tudi VI. č. razred, ker sicer se bo slovenskim sodnikom godilo vedno tako, kakor je — žalibog — razvidno iz gorenje uvrstitve. J. Kako se godi učiteljem pri 26. polku v Mariboru? Da izve javnost o šikanah, katerim so izpostavljeni učitelji pri vojakih, hočem navesti razmere osvetljujoči slučaj: Dne 16. sept. t. I. je dobilo 9 učiteljev »Be-reitsehaft«. Službujoči poročnik Kordiš iz Travnika na Kranjskem — je dal popoldan večkrat sklicati »B.«. Pri nastopu (zdi se mi pri drugem) je vprašal vsakega posameznika, kaj da je, (dasi je to dobro vedel), in kje da je '»Schulmeister«. (G. poročnik, izraz »Schulmeister« Vam ne dela časti. Inteligenca ga je že zdavnaj zavrgla med šaro. Rabijo ga le še sramotilci učiteljskega stanu). Med drugimi vpraša poročnik tudi tovariša V., kaj da je? Na odgovor: učitelj, napravigospo-dine poročnik pest, jo privzdigne k ustom, napravi parkrati gesto kot bi hotel piti ter čvekne za-smehljivo: »Ja, so sind Sie mir scheints Lehrer«. — Poročnik Kordiš: »Kje ste učitelj?« — Tov. V.: »V L. ob Savi«. — Visokorodni g. poročnik: »Ali veste, kam teče Slave (hitro popravi Sava?«) — »Ne«, mu odvrne tov. V. in prav je imel. Tako ves dogodljaj. Oglejmo si ga natančneje ter se vprašajmo? 1. Kako si upa tak lajtnanček nazivati učitelje prezirljivo s »Schulmeistri?« 2. Kako pride učitelj do tega, da ga obdolži poročnik meni nič tebi nič indirektno pijančevanja? 3. Vpraša se, ali je poročnik kaka izpraševalna komisija za učiteljske preizkušnje ? Kdor je kedaj nosil vojaško suknjo, ve, da nastopijo pri »Bereitschaft« takozvani »Tagšarži« z »lnšpekcijoni« vred. Vsi ti so stali za nami ter bili priče, na kako nekvalifikovan način je poročnik Kordiš zasmehoval in blatil ne le navzoče učitelje, temveč ves učiteljski stan, stan, ki je tudi njega napravil poročnika. Pripomnim, da so poročniku K. učitelji-vojaki posebno pri rasti i k srcu. Šikaniral in ošteval jih je ob vsaki le mogoči priliki. Ali je morda baš on bil izbran nalašč za to? Od polkovnika Nottesa zahtevamo stroge preiskave. Imena učiteljev bo lahko našel v službeni knjigi. Ako ne bo pomagalo to, se bo zadeva obravnavala kje drugje. X. Avstrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Kari Slane. (Dalje.) Zgodovina vseh Jugoslovanov je v preteklosti precej taka, kakoršna je bila zgodovina Slovencev. Feudalna kmetija in zaostalo razvijanje rokodelstva, obrti meščanov, bolj siromašno razvijanje mest; trgovina ki je v srednjem veku stvarjala največja bogastva in v prvi vrsti povzročila razvoj kapitalističnega gospodarstva sedanje dobe, je bila v jugosl. krajih po večjem v rokah Italjanov, ki so tudi v teh krajih imeli trdne postojanke. Kmet je bil reven, izsesan po močni hijerarhiji in grajski gospodi; ta je dobro živela in zapravljala pridobitke tlačanske kmetije po zimi v večjih italjanskih mestih. Malo bri-ge najdemo v tedaj vodilnih ljudeh na naši zemlji za trgovino, za razvoj, kakor ga je povzročalo mestne življenje, kakor ga je posebno povzročalo bivanje blizu in na obali Adrijanskega morja. Veliki uspehi, katere so dosegli v življenju Angleži, Nemci, Francozi, Italjani, je napotilo zgodovinarje, socijologe, narodne ekonome, da so vprašali, ali ni rasa kakega ljudstva merodajna, ali ni vsaj podpirajoči činitelj v razvoju kakega naroda? Pojm rase razlaga Chamberlain tako-le: »Rasa mi je stopnjevanje gotovih važnih znakov pri večini kakega naroda, ki ga poosebujejo do izvanrednih činov, rasa mi je ono vznešenje vsega svojstva, katero se doseže v gotovih pogojih seksuelnega spo-jenja, v križanju ali sorodstvu, tedaj pa brez izjeme in z gotovostjo naravnega zakona.« — Ali drugi pisatelji: »V rasi in geniju se razločajo posebne naravne sile, ki v občem bijologičnem procesu zgodovine narodov s posebno močjo nastopajo v važnih časih.« Imeli so učenjaki hude peresne boje posebno z židovi, katerim so naenkrat odrekali vse višje duševne in čustvene zmožnosti. Pisalo se je o indo-germanski rasi, o arijcih proti semitom. Pisalo in hujskalo se je v tem oziru tudi Nemce proti Slovanom. Ko se je dokazalo, da indogermanske rase ni, da znači ta pojem skupino več in različnih narodov, pripisovalo se je potem germanski rasi vse dobro v Evropi in hotelo najti v vseh večjih duševnih delavcih vseh evropejskih narodov germansko kri, raso. Ali v tem so vsi raziskovalci edini, da je rasa kakega naroda pomembna za njegov razvoj. Hoer-nes piše: »Priznavam rasi največji upliv na kulturo kakega naroda in prepričan sem, da povzročujejo kulturo narodov v prvi vrsti telesne in duševne lastnosti dotičnih ras. Kulturni historik Klemm (v prvi polovici 19. stoletja) deli narode v aktivne in pasivne. V aktivnih narodih prevladuje volja, stremljenje po vladanju, samosvojost, svobodoljubje. Aktivni narodi stremijo dalje v široki svet, isti so neumorno delavni, njim je prirojeno, da preiskujejo vse prikazni narave, da dvomijo, pa tudi energično izpeljejo, kar za pravo spoznajo. Aktivni narodi so bili: Perzi, Arabci, Grki, Rimljani, Germani. Ti narodi so potovali, so na svojih potovanjih stare države razbijali, nove ustvarjali, isti so bili pogumni mornarji, pri njih je bila svoboda v državnih ustanovah. Taki narodi mislijo, preiskujejo; vede so pri takih narodih v čislu mesto slepe vere; pri teh narodih se gojijo vede, umetnosti. Njih domovina je v zmernem obnebju, iz katerih so si druga obnebja pridobili, zavladali. Kot člane pasivnih narodov šteje Klemm one, ki so še sedaj samo kmetje, na pr. Kitajce, Mongole, črnce in morebiti, pravi, se morejo prištevati tudi Slovani med pasivne narode; v naštetih narodih bi bili še ostanki pasivnih pranaro-dov (Urvolker), katere so grške in germanske čete podjarmile. Značaj pasivnega naroda po Klemmu je: »Povsod se najde pri pasivnih narodih neka miroljubnost, ki rada ostaja na enkrat pridobljenem svetu; ti narodi ne stremijo v daljavo; jezera in reke, ki služijo aktivnim narodom za ceste, so pasivnim meje, čez katere se ne podajajo. Pasivni narodi živijo miroljubno pod uplivom duhovenstva, vladajo jih starešine, bogataši, ki izhajajo iz ljudstva, ali pa jih vladajo tujci. Pasivni narodi so tudi kaj iznašli, ali ostali so pri prvih iznajdbah. To je posledica njihove duševne vtragljivosti, ki ne raziskuje in ne napreduje rada. Pasivni narodi imajo kako vedo, umetnost, ali manjka jim živa veda in prava svobodna umetnost. Aktivnih ljudi, narodov je manj, isti nastopajo v zgodovini pozneje, ali aktivni narodi prevzamejo po pasivnih započeto kulturo in jo nadaljujejo, izpopolnjujejo. Kmetsko delo prepuščajo ti aktivni ljudje pasivnim narodom, sami pa se ukvarjajo z vojaškim vežbanjem, mornarstvom, trgovino. Francoski učenjak de Lapouge išče razliko ljudi v oblikovanju glav in barvi las, v velikosti telesa. Po njem imajo vse dobre lastnosti dolgoglavneži (dolichocephal) belolasi in veliki ljudje, kratkoglav-neži (brachycephal) brinetni, manjši ljudje se naj štejejo med pasivne rase. Ta pisatelj deli ljudi tako: homo europeus, alpinus in mediterraneus. Nastala je politična antropologična šola, ki je v Germanih našla vse lastnosti najboljše rase in ker se je za njo potegovalo nekaj veljavnih mož, kakor Renan, Chamberlain, Duhring, so se že precej razširili nauki te šole. Chamberlain v svoji knjigi: »Podlage 19. stoletja« pripisuje Nemcem vse dobro: »Vsi možje, ki so od 6. stoletja naprej nastopali kot pravi stvaritelji usode človeštva, dostikrat snovatelji držav, bodisi kot iznajditelji novih misli, originelne umetnosti, pripadajo Germanom. Kar Arabci (ti so semiti) stvarjajo, živi le kratek čas, Mongoli razdirajo, ne ustvarjajo nič; veliki Italjani srednjega veka so izhajali iz lombardskih in gotiških rodovin, ki so se naselile v severni Italiji, ali iz germansko-grške krvi v južni Italiji; na Španskem so bili zahodni Goti me-rodajni. Germani upeljejo novo civilizacijo, novo kulturo. Od 12. stoletja naprej: iznajdbe tiska, kompasa, topov, porabo para in elektrike. — Veliko trgovino, osnovano na podlagi poštenosti, so osnovali Germani.« — German bi bil sedaj najboljša rasa na svetu. Temu nasproti pa dokazujejo drugi, da je sicer German res talentiran človek, da pa v njegovi zgodovini ni vse tako lepo kakor pišejo njegovi občudovalci in dokazuje se, da je razvoj nemštva posledica občega zgodovinskega in gospodarskega razvoja, da ni govoriti o kaki plemenitejši rasi ali da bi bila le Nemcem prirojena genijaliteta iin deal-nost. In res.se iz zgodovine Nemcev lahko dokazuje vse dobro in slabo kakor iz zgodovine drugih narodov. Zgodovinarji dokazujejo, da so bili pred Germani, Slovani in Romani v Evropi ljudje, ki so že poznali obdelovanje zemlje in tudi že rabo rud. O teh je tudi dokazano, da so marsikaj dobili iz Azije ali iz dežel na obalih sredozemskega morja. Ta kultura v Evropi je bila navadna kmečka, pa kakor piše Hoernes.pod nivojem kake večje kulture. V ori-jentu so bile že tedaj velike kulture, tam so bile svetovne države, svetovna mesta, tam so imeli krasne templje, palače in ceste, mostovi so podpirali pro-met.In vsa ta kultura je uplivala na Feničane, Grke, Rimljane, in iz velikih kultur teh narodov se je dosti ohranilo Nemcem, Romanom in Slovanom, dasi se je iste dosti pogubilo v vrvenju pri selitvi narodov v prvih stoletjih po Kristovem rojstvu. Res so Germani, Angleži in Nemci ustvarili veliko kulturo, ali bili so v dobrih razmerah: zmota pa je, da je vse kar ima sedanja velika kultura, staviti le na račun Germanov. Pri vseh evropejskih narodih se najdejo lastnosti, kakor jih imajo Nemci, dobre in slabe; monopola na vse dobre in najboljše nima nobeden narod in vsi narodi so sodelovali na velikanski zgradbi, ki jo imenujejo evropejsko-amerikansko omiko. Nemcem in Angležem gre doslej prvenstvo v največjih zmagah človeškega duha, ali v naravi se nič ne zgubi in kulturni elementi prejšnjih orijen-talskih in evropejskih kultur so uplivali tudi na Germane; veliki židovi so tudi pripavljali tla tem arij-cem in ako upoštevamo, koliko je v Nemcih slovanske krvi, se ne more z vso gotovostjo izreči, da je plemenitost nemške rase pred drugimi povsem jasno dokazana. Ako bi rasa kakega naroda vse vstvarjala v njegovi zgodovini, potem bi bili res Germani: Angleži in Nemci šteti med prve narode in ako bi bila rasa konstanten činitelj, ki se nikdar ne spreminja, potem bi bilo to jako žalostno za druge narode, ki dozdaj še niso pokazali v toliki meri, kakor Germani, svojih talentov, dobre rase, dobrih lastnosti. Ali temu ni tako. Resnično je, da se posamezni ljudje in narodi razločujejo po talentu, du-ševnosti, pa tudi po čustvovanju; toda te različnosti ni šteti samo na račun rase. Gotovo je, da upliva na razvoj posameznega človeka kakor na vsak narod kakovost zemlje, obnebja, v katerem živi. Socijologi, ki iščejo zakone, po katerih se razvijajo narodi, imenujejo to »mili-je«. — Na razvoju v vedah, v tehniki, gospodarstvu, umetnostih, veroizpovedanjih upliva vse, kar človeka, narod obdaja: hrib in dolina, morje in kopno, puščava ali plodovita zemlja. Ali da bi milije na vsak narod jednako uplival ali da bi ves upliv na njegov razvoj bil iskati v milijeju, tega se tudi ne more trditi. Razni narodi so zaporedoma isto zemljo posedali in na njej delj časa živeli, pa so le različno nastopali v zgodovini. Španska je za to najboljši primer. Kartažani so na njej razvili lepo kulturo, vzhodni Goti so ostali divjaki na njej, Arabci so razvijali na Španskem najlepšo kulturo že v 9. stoletju in sedanji Španci so, dasi talentiran narod, z izjemo bogatije, ki so jo dobivali v 15. stoletju iz najdene Amerike, zaostali in so danes najbolj zaostal katoliški narod v Evropi. Milije učinkuje na narod, pa tudi narod na milije. Talentiran narod napravlja kanale, kjer ni rek, pripravlja pristanišča,kjer jih ni, išče v zemlji rude, izreja boljše rastline in živali. Tedaj gre zraven rase upoštevati v gospodarskem socijalnem duševnem razvoju tudi milije. Moramo pa se tudi ozirati na to, kar piše Mach: »Rasa narodova se ima upoštevati, pa nerazsodno je, ako se tej vse dobro pripisuje. Ako bi imeli le to, kar nam dajeta pokolenje in rojstvo, bi bili še vsi )arbari. Individuelni razvoj še ni končan z rojstvom, cer se še le tu intelektuelni in etični razvoj začenjata. Vsak je na sebi skusil, da se ni doživelo kaj posebno čustvenega ali duševnega brez sledu; vsak lahko oceni, koliko je pridobil od svoje kulturne so-sedščine, od živečih in že zdavno mrtvih rodov, ki so uplivali na njegovo mišljenje, čustvovanje in voljo. Socijologi imenujejo te činitelje: tradicijske vrednosti; kar je dobrega po rasi, pa imenujejo prirojeno vrednost. K tradicijskim vrednostim štejejo: jezik, vzgojo, literaturo, verstvo, vso že doživljeno zgodovino, vede, omiko, državne ustanove, obrti, umetnost, skratka vse, kar se zove civilizacija, kultura. Ako se ti činitelji dobro razvijajo, imajo tak upliv na ljudi, da mu ni uteči. Ta činitelj se lahko prenaša od naroda na narod, to prenašanje, ki spelje kak zanikern narod v kratkem času čez več stopinj razvoja, se lahko vrši tudi s silo. Citiram teologa-učenjaka Harnacka: »Nikjer se ne da z vso gotovostjo razločiti, kar gre na račun rase in kaj na račun tradicije, zgodovine, katero je doživela kaka rasa. — To, kar imenujemo naroden tip, je povzročila zgodovina dotičnega naroda in rasa. Na primer: kitajski tip, katerega ima več sto milijonov ljudi, ni toliko posebnost kake rase, kolikor zgodovinska pridobitev, prenešena na ljudstva različnih ras. Ta molčeča ubogljivost, zapostavljenje posameznika za iamilijo, pridnost, resignacija in požrtvovanje posameznega — vse to je izhajalo iz verstva, družabne razdelitve in vzgoje kot moč naravnega zakona. Ali ker so te lastnosti pridobljene, se dajo prenašati in so se prenesle na toliko različnih ljudstev kitajske države. Ruska država ima več ljudstev. Vidimo torej, da je tak tip prenesljiv. Malo desetletij, malo generacij je treba, in tip je dovršen, on označuje dotično raso in jo podvrže svoji posebnosti..« _ Tudi socijalne razmere, v katerih človek živi, uplivajo na njegovo vedenje. Kmeta, delavca, učenjaka in duhovnika se pozna že po zunanjem. Kdor živi dalje časa med kakim narodom kot tujec, postaja v zunanjosti sličen ljudem dotičnega naroda. Ali tudi notranjost istega se je spremenila. Gospodarska opravila dajejo ljudem posebno mišljenje. Trgovci mislijo po vsem svetu jednako, kar se tiče njihovih trgovskih opravkov. »Kultura je velika delavnica, ki meče nebroj dejstev in idej v svet.« Danes se na Pruskem ponemčeni Slovani ne dajo v nobenem oziru ločiti od pravih Nemcev. Narod naroda posnemlje. V tem oziru uplivajo v sedanjem času kulture raznih narodov druga na drugo. »Ves naš materijalni, duševni, etični napredek teži k te- mu, da se narodi zbližajo.« — Železnice, telegrafi, telefoni, internacijonalna veda, politične, socijalne uredbe, trgovina, industrija vodijo k temu, da je posnemanje tem ložje. In vse to spreminja i duševno in čustveno življenje narodov. Miroljubni, parodi se obogatijo, celo plemeniti narodi včasL zdivjajo. Slovani smo bili znani kot indolentni,>N nedelavni, narodi in zdaj kažejo n. pr. Čehi čudovito delavnost, vztrajnost in visoko inteligenco, v (Dalje sledi.) - fiifc- Politična kronika. --7 noh Revolucija na Portugalskem. O dogodkih v Lizbonu in na Portugalskem še danes ni sigurnih poročil. Slika celega položaja bi bila po došlih, največkrat si ugovarjajočih vesteh ta: revolucijonarji so se polastili glavnega mesta — dasi so še nekateri forti bojda ^ kraljevih rokah — in proglasili republiko. Sestavili so provizorično vlado in jo že prijavili evropejskim velevlastim. Provincija pa se še nikakor,-n^pri-klopila republikancem; pričakovati je hude boje z vojaki po pokrajinskih garnizijah, ' ki so ostali kralju zvesti. Kralj še skoraj gotovc^^j(Zapustil dežele; kje pravzaprav biva, se ne ve,-Zanimivo je nadalje, da so vsi člani vlade svobodomisleci in da bo nova republika, če se vzdrži, strogo antiklerikalna. V Španiji 'ie £oje, da bodo portugalski vzgledi vplivali tucli' na španske revolucijonarje; ne manjka glasov, ki naravnost prerokujejo revolucijo v Španiji, "^naslednjem podajemo nekaj novejših poročil: Angleško poročilo o položaju. London, 6. okt. Poročila o revoluciji in splošna nejasnost o položaju na Portugalskert^še tu vedno prevladuje. Pred vsem še ni nobene prave zveze z Lisabonom. Vse brzojavke prihajajo po velikih ovinkih in si je torej težko predstavljati, kako so si sledili posamezni dogodki. Angleški korešpondenti na Španskem so soglasno mnenja, da je dal umor prof. Bombarda venda^e signal za revolucijo. Že v pondeljek zvečer sfj se pričeli nemiri, ljudje so se zbirali in se skušali polastiti javnih poslopij. Čete so šle na uličen pričele ljut boj z demonstranti Okoli S^^e .po noči pa so se nenadoma oglasili topovi"— in dali znamenje za odpad armade in mornarice. 8 tisoč oboroženih meščanov je prestopilo k vstašem. Vsled tega so dobili ti prem^£ čez kralju udane čete. Republikanci niso račtftt^li z levolucijo sedaj, ali dogodki kažejo, da so se za njo dobro pripravljali. Samomor generala Goriasa. V,. ' Berolin, 6. okt. »Lokalanzeiger« poroča iz Lisabone, kako se je usmrtil vojaški guverner v Lisaboni in komandant kraljeve palače Gorias. Ko se je pričela revolucija, je hotel Gorias spraviti takoj svojega gospodarja in njegovo obitelj na varno pred granatami in je zato peljal kralja in njegovo obitelj v velike spodnje kleti kraljevega gradu. Ko pa je videl, da ni mogoče več^ždržati kraljeve palače pred napadajočimi republikanci, je vzel samokres ter si pognal kroglg^v glavo potem, ko je na kralja še spisal jakopjkfasno slovo. V tem hipu so se odprla vrata in revolu-cijonarci so udrli v kraljevo palačo. RevofticfJ6-narci so se odkrili pred mrtvim truplortf^vestega kraljevega generala. — Višji oficirji so do zadnjega hipa upali, da pride kralju z dežele §$, zvesto vojaštvo na pomoč, ki bo nasprotnike premagalo. Toda revolucijonarci so zasedli vse železnice in s tem so odvzeli monarhističnim četam fndžnost, prispeti v Lisabono. Žrtve bojev. Berolin, 6. oktobra. Boji v lisabonskih ulicah so trajali vcelih 30 ur. Republikanci so končno zmagali. Čez 200 oseb je mrtvih in čez 450 težko ranjenih. Prebivalstvo je zmago sgje-jelo z velikim entuzijazmom. Zvečer so igrale po mestnih ulicah godbe. Hiše so bile slavnostno razsvetljene. Ljudstvo je prepevalo republikansko himno. Trdnjavice po hribih nad mestorn ^pa imajo še vedno v rokah čete, ki so ostalejfralju zveste. Dunajsko portugalsko poslaništvo o položaju. Dunai, 6. okt. Portugalsko poslaništvo na Dunaju izjavlja, da ne veruje v zmago republikancev, republikanske ideje namreč v prosinci nimajo opore. Jiao Poročilo francoskega poslanika v Lisabonu. Pariš, 6. okt. Francoski poslanik v,Lisaboni je poslal francoskemu zunanjemu minlsterstvu brzojavko, v kateri potrjuje, da je v Lisajboni republika že proklamirana in da se kralj ter ?obe kraljici nahajajo v Mafri, to je mali portugalski trdnjavici. — Na drugi strani pa se i Ldndona tudi na pol oficijalno poroča, da je ta vest neresnična in da je neznano, kam se je kralj podal. Angleška ne intervinira. London, 6. okt. Angleško časopisje* se je že sprijaznilo popolnoma z idejo, da je na Portugalskem republika. Včerajšnji angleški, listi kon-statirajo skoraj soglasno, da so na Portugalskem edinole republikanci oni državniki, katerih se še ni lotila korupcija in angleško časopisje šmatra, da kljub novi ustavi ostanejo stiki l¥ned obema državama nemoteni. 3 Vpliv portugalske revolucije na Španskem Madrid, 6. oktobra. Tukajšnji vladni krogi so v strahu, da vname revolucija na Portugalskem tudi rta t Španskem velike homatije. Neoporečno obstojajo namreč med španskimi opozicijonalci in portugalskimi republikanci ozki stiki in v mnogih krajihfise že opaža sumljivo gibanje. V Barceloni je že prišlo- do spopadov. V Madridu samem so razsvetlili v proslavo zmage republikancev na Portugalskem tamošnji republikanci svoje hiše in demonstrirali po ulicah. Policija jih je z orožjem v roki Gazgtiala. V ministerskem svetu, ki je v permant&l^-se resno pečajo z načrti, zlasti z načrtom, zasesti z vojaštvom celo špansko-por-tugalsko ' mejo ter tako zadržati vsak izbruh revolucije čez mejo na Španskem. V vseh večjih mestih je vojaštvo konsignirano. Vlada se boji, da ne bi tleča iskra revolucijonarnega navdušenja vzplamtela v mogočen ogenj, ki bi mogel postati tudi za Špansko zelo nevaren. li- c Kaj se godi v provinciji? LS^don, 6. oktobra. Tukaj krožijo vesti, da se1 je^fevolucija začela že tudi na deželi in da se $ posameznih mestih na deželi vrše dolgotrajni boji. Situacija je jako resna, manjkajo pa vse podrobnosti o teh bojih. Revolucijonarno vodstvo je \n&rfireč zasedlo vse železnice in okupiralo brlrOjaVe ter telefone. ' Oporto, 6. oktobra. Tudi tukaj je prišlo do0fi-r- j--j-■-■•-".----r-- -........-■■■--■ — «■■.»... ■ . Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih "potrebščin, trgovskih knjig, na debelo ln drobno pri Goričar & LeskovSek v Celju Graška"cesta št. 7. Lastna zaloga Šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade. 177 88-63 iu»-'Lnirwtru-»Wjrrr»-u—i*»v«rrrrv*Ti*-i ....... -......- "........