Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravnlštvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna šlev. stane 10 h.
Št. 228.
Telefonska ftlevllka 65.
Celje, v petek, 7. oktobra 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Šaliova deska justične uprave.
V sedanji zlati dobi se moramo pritoževati še večkrat, kakor sicer, da nas vlada kruto žali tudi ondi, kjer bi nas v ustavni državi nikakor ne smela, namreč ob imenovanju sodnikov. Kakor znano, imajo sodni uradniki za okoliš graškega nadsodišča, kakor v okoliših drugih nadsodišč, poseben kon-kretalni status, v katerem so urejeni po svojem či-novnem redu. pa naj službujejo v nemških ali slovenskih krajih in ne ozirajoč se na njihovo narodnost. Po tem stanju so bili slovenski sodniki prejšnja leta na boljšem, kakor nemški, ker je bilo v slovenskih krajih več praznih mest in je bila justič-na uprava vsaj toliko pravična, da ni zanje imenovala sodnikov, ki niso znali slovenščine. Nemški avskultanti so torej bili kasneje imenovani za sodnike in so zaostali za slovenskimi v činovnem redu. To je bilo, a sedaj je že prav nasprotno, ker justič-ni minister to stanje prevrača, zapostavljajoč slovenske sodnike pri vsaki mogoči priliki.
To vidimo posebno pri napredovanju sodnika iz VII. v VI. činovni razred (svetniki višjega deželnega sodišča). Prej so porinili na ta klin uradniške lestvice le par najstarejših svetnikov pri večjih zbornih sodiščih, potem so se usmilili tudi nekaterih predsednikov civilnih senatov, dasi niso bili Metu-zalemi v službi, končno pa je sedanje ministerstvo pretekla leta povzročilo to povišanje tudi pri takih uradnikih, ki niso bili predsedniki niti kazenskega, niti civilnega oddelka in pri katerih bi nobena luč ne mogla prodreti do sposobnosti, ki je baje prej morala osvitati zaželjeni VI. razred. Gotovo ni naključje, da so bili te sreče deležni zgolj sodniki Nemci, oziroma taki, o katerih nemškem mišljenju ni nika-kega dvoma. Pisalo se je, da je bil med temi osre-čenci Slovenec samo Kavčič v Ljubljani, toda ne za svoje zasluge v graškem sodnem okrožju, ampak za one v primorskem okraju, kjer je sodni nadzornik. Septembra meseca t. 1. so zopet pomaknili dva Gradčana v VI. red in videli bodemo kasneje čudo, da pri nekaterih sodnih dvorih, kjer so Nemci, že skoro m sodnikov VII. reda, a kjer so zgolj Slovenci, da so še vsi v tem nižjem redu.
Poučno je, ako se pregledavajo konkretalni statusi različnih let. Vzemimo zadnjega, popolnimo ga po stanju dne 1. okt. 1. 1. in pa onega s stanjem ob koncu 1. 1901., torej v medsobnem razdobju skoro devetih let. Računimo od svetnika Marckhla navzgor. Pri tem državnem poslancu in članu nemškega »Volksrata« se je namreč ustavilo zadnje po-maknenje v VI. razred; zanimivo je torej, kateri njegovih slovenskih prednikov niso bili doslej deležni vladne milosti in morda se dajo pregledati tudi vzroki za to.
Vzeli smo torej k Marckhlu 34, leta 1901 službujočih prednikov, ki so bili že tedaj pri zbornih sodiščih in so še sedaj. Od leta 1901. je prišlo sicer še nekaj drugih sodnikov od okrajnih sodišč k sodnim dvorom, toda v VI. red jih potem ni prišlo mnogo, saj vendar ni dosti sodnikov s toli mogočnimi sorodniki, kakor je Viktor Potiorek, ki je prišel od malega koroškega sodišča k deželnemu sodišču v Celovcu za podpredsednika.
Pregledujoč rečeno razvrstje 35 sodnikov, vidimo vobče, da jih je sedaj v VI. redu 15, v VIII. redu je ostal še eden, vsi drugi pa so v VII. redu. Med prvoimenovanimi pa vidimo razen že navedenega Kavčnika samo še enega starejšega znanca dr. Travnerja, ki je v tem času preskočil pravzaprav samo dva prednika, vsi drugi Slovenci pa so sedaj v drugi polovici in kakor dobro vemo, ne iz stvarnih razlogov. Tu sta na prvih mestih svetnik Vedernjak in Gandini, oba že mnogo let predsednika kazenskih senatov, prav tako kakor vsi, ki so ju že preskočili. Prav to velja za svetnika Dolinška in dr. Volčiča, ki že ves čas vodita bodisi kazenske, bodisi civilne senate, gotovo ne manj uspešno, kakor pri sodiščih bližje Gradca. Zadnje navedeni je vrhutega plodovit strokovni pisatelj, ki s svojimi knjigami justici koristi, vsaj toliko, kakor kateri njegovih po službi mlajših, a po činu višjih tovarišev. Ravno tako svetnik Bučar po svojih zmožnostih in po svojem delu ni kriv, da je prišel s 16. mesta na 31., ko bi ga ne bili prej neprestano imeli v kazenskem oddelku okrajnega sodišča, bi bil tudi pokazal, da se ne vstraši nobene sodbe. Isto velja seve tudi o svetniku Potratu. Toda tako so ravnali a vsemi domačini, ki niso hoteli zatajiti svojega na-lodnega prepričanja. Dajali so jim dela, ki jih niso ■»ogla povzdigniti, ali pa so našli pri njih kak pojav, ki je veljal za slabost, dasi bi bil pri drugem štet v
krepostnoženijalnost. Malokateri se je po nebrojnih žalitvah pomaknil višje, potem, ko je bil vsled neumornega dela že ubit telesno in umorjen duševno, n. pr. pok. Golia; nekateremu so obetali zlate gradove in obetali bi mu jih še sedaj, da se ni prej naveličal čakati, n. pr. Štrekelj; mukotrpno službovanje svetnika T. Einspielerja pa pozna vsakdo.
g	®
>	s*
O	N
sa	cs
O	*
VI.
iZ!
a>
«3
S g Ime
to .S
t. >o >
Sodišče
Službena doba
VII.
VIII.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. U. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
dr. Ehmer Gradec 29 dr. Andorfer „ 33 dr. Travner Ljubljana 30 dr.Wokauu Maribor 34 dr. Fraidl Maribor 30 Schaftlein Gradec 31 Krapf Gradec 33 dr. Pražak Gradec 34 bar. Duval Ljubno 33 Stollowsky Ljubno 31 dr. Smolej Celje 28 Kavčnik Ljubljana 23 Kotzian Celje 26 Verderber Maribor 28 Taschner Gradec 28 Vedernjak Ljubljana 31 Aichelburg Celovec 36 Gandini Rudolfovo 32
Moritsch
bar. Kapri
Dolinšek
Kermek
Potrato
Haider
Schmeidel
Celovec 31 Ljubno 33 Rudolfovo 27 Maribor 29 Ljabljana 32 Celovec 29 Gradec 32
dr. Volčič Rudolfovo 28
Planer
Marckhl
Pirner
Knapitsch
Bačar
Rasser
Coll
Dedovič Giovanelli
Gradec	29
Celovec	27
Gradec	28
Gradec	30 Rudolfovo 30
Gradec	30
Gradec	29
Celovec	29
Gradec	32
1.	11
,	1
„	1
,,	4
„	1
„	1
„	H
„	2
„	9
„	4
„	9
„	10
„	11
„	H
„	H
*	1
»	8
*	3 ,	1
„	2
„	10
„	H
„	10
,	11
*	11 „	7 *	6
„	10
„	H
,	H
*	9
*	1
„	8
„	10
m. 25 „ 19
27 24 20 24 24 21 24 19
19 7
15 12
20 26 14
4 11 2
7 19 10
1
19 10
8
20 8
28 2
26 26 3 6
rH ti OS
a -
io^
<8 e
-e s o £
d. 27 „ 7 ,. 5 „ 6 „ 8 „ 9 * 11 , 3 „ 10 „ 21 „ 22 „ 30 „ 34 „ 18 „ 31 ,, 1 „ 2 , 4 * 12 „ 14 „ 23 „ 19 „ 13 „ 29 „ 17 „ 20 „ 28 , 35 „ 33 * 23 „ 26 „24 „ 26 „ 32 15
Po sedanjem stanju je razmerje pri zbornih sodiščih med svetniki in višjimi svetniki naslednje:
V Gradcu 15 svetnikov s podpredsedniki in 13 višjih svetnikov, od teh 15 za osebo; v Celovcu 8 svetnikov s podpredsedniki in 4 višji svetniki, od teh 3 za osebo; v Ljubljani 7 svetnikov s podpredsedniki in 6 višjih svetnikov, od teh 4 za osebo; v Celju 4 svetn. s podpredsedniki in 4 višji svetniki, od teh 4 za osebo; v Ljubnu 6 svetnikov s podpredsedniki in 2 višja svetnika, od teh 1 za osebo; v Mariboru 3 svetniki s podpredsedniki, 5 višjih svetnikov, od teh 3 za osebo; v Rudolfovem 7 svetnikov s podpredsedniki.
Iz teh navedb se jasno vidi, kako se dele dobrote, kaka suša v financah je za nekatera mesta in kaka obilica je za druga!
Nekaj mesecev je, kar so pri vseh zbornih sodiščih ustanovili določno število mest v VI. č. razredu; to so svetnikom tudi javili s pristavkom, da se mesta ne razpišejo, ker jih imajo sedaj oni, ki so bili imenovani v tisti razred »a d p e r s o n a m«! To je jako tolažilno, ampak ko bi le vedeli za katere kraje — in partibus infidelium — so bili tisti osobni odlikovanci. Kdo spada n. pr. še v Ljubno in kdo v Rudolfovo!
Morda pa so ti osobni odlikovanci odmenjeni in zavezani, da kasneje, kadar uprava zahteva, zasedejo še tiste ustanovljene visoke sedeže, in da so se prav zato kratko prej povišali na isto potrebno stopinjo?! To je prav mogoče, zato niso kaj častni a tudi neodkritosrčni tisti vabljivi tajni glasovi justične uprave nasproti že dosluženim stari-kavim svetnikom, naj še malo počakajo, da jih pomaknejo v VI. razred, in naj vstrajajo potem v službi vsaj še eno leto. Tem sirenskim glasom ni verjeti, in če je kaj resnice v njih, nameravajo zopet le dvojno ponižanje: pri starih nameravanih povišan-cih, ker jih niso videli doslej, medtem ko so jih prešli dosti mlajši, prej njim podrejeni tovariši, in pa ponižanje pri onih mlajših, ki bi po svojih službenih letih in svojem delovanju vendar imeli priti do te, po plači vendar znatnejše stopnje.
Pri tovariših s polnimi 35 leti odpade prav ta moment, ker bi jim v prvih 5 letih ne povišalo niti
po toliko njih dohodkov, kolikor jih ima vsak dober volar. Misel uprave je pa, da so ti starejši gospodje nemštvu manj nevarni, kakor mlajši! Lahko smo prepričani, da ne bo med dosluženimi svetniki nobenega, ki bi hotel s takimi vabili sramotiti sebe in škodovati mlajšim tovarišem, in da bodo prav sedaj, ko jih večina dobi najvišjo plačo v tem redu, porabili priliko, katero jim daje postava, da dajo slovo nehvaležni službi.
Pokazali smo, kako se deli pravica sodnikom; pristaviti nimamo ničesar, kakor, da se mora pri sprejemu službene pragmatike v državnem zboru doseči, da treba v automatično napredovanje všteti vsaj tudi VI. č. razred, ker sicer se bo slovenskim sodnikom godilo vedno tako, kakor je — žalibog — razvidno iz gorenje uvrstitve.	J.
Kako se godi učiteljem pri 26. polku v Mariboru?
Da izve javnost o šikanah, katerim so izpostavljeni učitelji pri vojakih, hočem navesti razmere osvetljujoči slučaj:
Dne 16. sept. t. I. je dobilo 9 učiteljev »Be-reitsehaft«. Službujoči poročnik Kordiš iz Travnika na Kranjskem — je dal popoldan večkrat sklicati »B.«. Pri nastopu (zdi se mi pri drugem) je vprašal vsakega posameznika, kaj da je, (dasi je to dobro vedel), in kje da je '»Schulmeister«. (G. poročnik, izraz »Schulmeister« Vam ne dela časti. Inteligenca ga je že zdavnaj zavrgla med šaro. Rabijo ga le še sramotilci učiteljskega stanu).
Med drugimi vpraša poročnik tudi tovariša V., kaj da je? Na odgovor: učitelj, napravigospo-dine poročnik pest, jo privzdigne k ustom, napravi parkrati gesto kot bi hotel piti ter čvekne za-smehljivo: »Ja, so sind Sie mir scheints Lehrer«. — Poročnik Kordiš: »Kje ste učitelj?« — Tov. V.: »V L. ob Savi«. — Visokorodni g. poročnik: »Ali veste, kam teče Slave (hitro popravi Sava?«) — »Ne«, mu odvrne tov. V. in prav je imel.
Tako ves dogodljaj.
Oglejmo si ga natančneje ter se vprašajmo? 1. Kako si upa tak lajtnanček nazivati učitelje prezirljivo s »Schulmeistri?« 2. Kako pride učitelj do tega, da ga obdolži poročnik meni nič tebi nič indirektno pijančevanja? 3. Vpraša se, ali je poročnik kaka izpraševalna komisija za učiteljske preizkušnje ?
Kdor je kedaj nosil vojaško suknjo, ve, da nastopijo pri »Bereitschaft« takozvani »Tagšarži« z »lnšpekcijoni« vred. Vsi ti so stali za nami ter bili priče, na kako nekvalifikovan način je poročnik Kordiš zasmehoval in blatil ne le navzoče učitelje, temveč ves učiteljski stan, stan, ki je tudi njega napravil poročnika. Pripomnim, da so poročniku K. učitelji-vojaki posebno pri rasti i k srcu. Šikaniral in ošteval jih je ob vsaki le mogoči priliki. Ali je morda baš on bil izbran nalašč za to? Od polkovnika Nottesa zahtevamo stroge preiskave. Imena učiteljev bo lahko našel v službeni knjigi. Ako ne bo pomagalo to, se bo zadeva obravnavala kje drugje.	X.
Avstrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Kari Slane.
(Dalje.)
Zgodovina vseh Jugoslovanov je v preteklosti precej taka, kakoršna je bila zgodovina Slovencev. Feudalna kmetija in zaostalo razvijanje rokodelstva, obrti meščanov, bolj siromašno razvijanje mest; trgovina ki je v srednjem veku stvarjala največja bogastva in v prvi vrsti povzročila razvoj kapitalističnega gospodarstva sedanje dobe, je bila v jugosl. krajih po večjem v rokah Italjanov, ki so tudi v teh krajih imeli trdne postojanke. Kmet je bil reven, izsesan po močni hijerarhiji in grajski gospodi; ta je dobro živela in zapravljala pridobitke tlačanske kmetije po zimi v večjih italjanskih mestih. Malo bri-ge najdemo v tedaj vodilnih ljudeh na naši zemlji za trgovino, za razvoj, kakor ga je povzročalo mestne življenje, kakor ga je posebno povzročalo bivanje blizu in na obali Adrijanskega morja.
Veliki uspehi, katere so dosegli v življenju Angleži, Nemci, Francozi, Italjani, je napotilo zgodovinarje, socijologe, narodne ekonome, da so vprašali, ali ni rasa kakega ljudstva merodajna, ali ni vsaj podpirajoči činitelj v razvoju kakega naroda? Pojm
rase razlaga Chamberlain tako-le: »Rasa mi je stopnjevanje gotovih važnih znakov pri večini kakega naroda, ki ga poosebujejo do izvanrednih činov, rasa mi je ono vznešenje vsega svojstva, katero se doseže v gotovih pogojih seksuelnega spo-jenja, v križanju ali sorodstvu, tedaj pa brez izjeme in z gotovostjo naravnega zakona.« — Ali drugi pisatelji: »V rasi in geniju se razločajo posebne naravne sile, ki v občem bijologičnem procesu zgodovine narodov s posebno močjo nastopajo v važnih časih.«
Imeli so učenjaki hude peresne boje posebno z židovi, katerim so naenkrat odrekali vse višje duševne in čustvene zmožnosti. Pisalo se je o indo-germanski rasi, o arijcih proti semitom. Pisalo in hujskalo se je v tem oziru tudi Nemce proti Slovanom. Ko se je dokazalo, da indogermanske rase ni, da znači ta pojem skupino več in različnih narodov, pripisovalo se je potem germanski rasi vse dobro v Evropi in hotelo najti v vseh večjih duševnih delavcih vseh evropejskih narodov germansko kri, raso. Ali v tem so vsi raziskovalci edini, da je rasa kakega naroda pomembna za njegov razvoj. Hoer-nes piše: »Priznavam rasi največji upliv na kulturo kakega naroda in prepričan sem, da povzročujejo kulturo narodov v prvi vrsti telesne in duševne lastnosti dotičnih ras. Kulturni historik Klemm (v prvi polovici 19. stoletja) deli narode v aktivne in pasivne. V aktivnih narodih prevladuje volja, stremljenje po vladanju, samosvojost, svobodoljubje. Aktivni narodi stremijo dalje v široki svet, isti so neumorno delavni, njim je prirojeno, da preiskujejo vse prikazni narave, da dvomijo, pa tudi energično izpeljejo, kar za pravo spoznajo. Aktivni narodi so bili: Perzi, Arabci, Grki, Rimljani, Germani. Ti narodi so potovali, so na svojih potovanjih stare države razbijali, nove ustvarjali, isti so bili pogumni mornarji, pri njih je bila svoboda v državnih ustanovah. Taki narodi mislijo, preiskujejo; vede so pri takih narodih v čislu mesto slepe vere; pri teh narodih se gojijo vede, umetnosti. Njih domovina je v zmernem obnebju, iz katerih so si druga obnebja pridobili, zavladali. Kot člane pasivnih narodov šteje Klemm one, ki so še sedaj samo kmetje, na pr. Kitajce, Mongole, črnce in morebiti, pravi, se morejo prištevati tudi Slovani med pasivne narode; v naštetih narodih bi bili še ostanki pasivnih pranaro-dov (Urvolker), katere so grške in germanske čete podjarmile. Značaj pasivnega naroda po Klemmu je: »Povsod se najde pri pasivnih narodih neka miroljubnost, ki rada ostaja na enkrat pridobljenem svetu; ti narodi ne stremijo v daljavo; jezera in reke, ki služijo aktivnim narodom za ceste, so pasivnim meje, čez katere se ne podajajo. Pasivni narodi živijo miroljubno pod uplivom duhovenstva, vladajo jih starešine, bogataši, ki izhajajo iz ljudstva, ali pa jih vladajo tujci. Pasivni narodi so tudi kaj iznašli, ali ostali so pri prvih iznajdbah. To je posledica njihove duševne vtragljivosti, ki ne raziskuje in ne napreduje rada. Pasivni narodi imajo kako vedo, umetnost, ali manjka jim živa veda in prava svobodna umetnost. Aktivnih ljudi, narodov je manj, isti nastopajo v zgodovini pozneje, ali aktivni narodi prevzamejo po pasivnih započeto kulturo in jo nadaljujejo, izpopolnjujejo. Kmetsko delo prepuščajo ti aktivni ljudje pasivnim narodom, sami pa se ukvarjajo z vojaškim vežbanjem, mornarstvom, trgovino.
Francoski učenjak de Lapouge išče razliko ljudi v oblikovanju glav in barvi las, v velikosti telesa. Po njem imajo vse dobre lastnosti dolgoglavneži (dolichocephal) belolasi in veliki ljudje, kratkoglav-neži (brachycephal) brinetni, manjši ljudje se naj štejejo med pasivne rase. Ta pisatelj deli ljudi tako: homo europeus, alpinus in mediterraneus. Nastala je politična antropologična šola, ki je v Germanih našla vse lastnosti najboljše rase in ker se je za njo potegovalo nekaj veljavnih mož, kakor Renan, Chamberlain, Duhring, so se že precej razširili nauki te šole. Chamberlain v svoji knjigi: »Podlage 19. stoletja« pripisuje Nemcem vse dobro: »Vsi možje, ki so od 6. stoletja naprej nastopali kot pravi stvaritelji usode človeštva, dostikrat snovatelji držav, bodisi kot iznajditelji novih misli, originelne umetnosti, pripadajo Germanom. Kar Arabci (ti so semiti) stvarjajo, živi le kratek čas, Mongoli razdirajo, ne ustvarjajo nič; veliki Italjani srednjega veka so izhajali iz lombardskih in gotiških rodovin, ki so se naselile v severni Italiji, ali iz germansko-grške krvi v južni Italiji; na Španskem so bili zahodni Goti me-rodajni. Germani upeljejo novo civilizacijo, novo kulturo. Od 12. stoletja naprej: iznajdbe tiska, kompasa, topov, porabo para in elektrike. — Veliko trgovino, osnovano na podlagi poštenosti, so osnovali Germani.« — German bi bil sedaj najboljša rasa na svetu. Temu nasproti pa dokazujejo drugi, da je sicer German res talentiran človek, da pa v njegovi zgodovini ni vse tako lepo kakor pišejo njegovi občudovalci in dokazuje se, da je razvoj nemštva posledica občega zgodovinskega in gospodarskega razvoja, da ni govoriti o kaki plemenitejši rasi ali da bi bila le Nemcem prirojena genijaliteta iin deal-nost. In res.se iz zgodovine Nemcev lahko dokazuje vse dobro in slabo kakor iz zgodovine drugih narodov. Zgodovinarji dokazujejo, da so bili pred Germani, Slovani in Romani v Evropi ljudje, ki so že poznali obdelovanje zemlje in tudi že rabo rud. O teh je tudi dokazano, da so marsikaj dobili iz Azije ali iz dežel na obalih sredozemskega morja. Ta kultura v Evropi je bila navadna kmečka, pa kakor piše Hoernes.pod nivojem kake večje kulture. V ori-jentu so bile že tedaj velike kulture, tam so bile svetovne države, svetovna mesta, tam so imeli krasne templje, palače in ceste, mostovi so podpirali pro-met.In vsa ta kultura je uplivala na Feničane, Grke,
Rimljane, in iz velikih kultur teh narodov se je dosti ohranilo Nemcem, Romanom in Slovanom, dasi se je iste dosti pogubilo v vrvenju pri selitvi narodov v prvih stoletjih po Kristovem rojstvu. Res so Germani, Angleži in Nemci ustvarili veliko kulturo, ali bili so v dobrih razmerah: zmota pa je, da je vse kar ima sedanja velika kultura, staviti le na račun Germanov. Pri vseh evropejskih narodih se najdejo lastnosti, kakor jih imajo Nemci, dobre in slabe; monopola na vse dobre in najboljše nima nobeden narod in vsi narodi so sodelovali na velikanski zgradbi, ki jo imenujejo evropejsko-amerikansko omiko. Nemcem in Angležem gre doslej prvenstvo v največjih zmagah človeškega duha, ali v naravi se nič ne zgubi in kulturni elementi prejšnjih orijen-talskih in evropejskih kultur so uplivali tudi na Germane; veliki židovi so tudi pripavljali tla tem arij-cem in ako upoštevamo, koliko je v Nemcih slovanske krvi, se ne more z vso gotovostjo izreči, da je plemenitost nemške rase pred drugimi povsem jasno dokazana. Ako bi rasa kakega naroda vse vstvarjala v njegovi zgodovini, potem bi bili res Germani: Angleži in Nemci šteti med prve narode in ako bi bila rasa konstanten činitelj, ki se nikdar ne spreminja, potem bi bilo to jako žalostno za druge narode, ki dozdaj še niso pokazali v toliki meri, kakor Germani, svojih talentov, dobre rase, dobrih lastnosti. Ali temu ni tako. Resnično je, da se posamezni ljudje in narodi razločujejo po talentu, du-ševnosti, pa tudi po čustvovanju; toda te različnosti ni šteti samo na račun rase.
Gotovo je, da upliva na razvoj posameznega človeka kakor na vsak narod kakovost zemlje, obnebja, v katerem živi. Socijologi, ki iščejo zakone, po katerih se razvijajo narodi, imenujejo to »mili-je«. — Na razvoju v vedah, v tehniki, gospodarstvu, umetnostih, veroizpovedanjih upliva vse, kar človeka, narod obdaja: hrib in dolina, morje in kopno, puščava ali plodovita zemlja. Ali da bi milije na vsak narod jednako uplival ali da bi ves upliv na njegov razvoj bil iskati v milijeju, tega se tudi ne more trditi. Razni narodi so zaporedoma isto zemljo posedali in na njej delj časa živeli, pa so le različno nastopali v zgodovini. Španska je za to najboljši primer. Kartažani so na njej razvili lepo kulturo, vzhodni Goti so ostali divjaki na njej, Arabci so razvijali na Španskem najlepšo kulturo že v 9. stoletju in sedanji Španci so, dasi talentiran narod, z izjemo bogatije, ki so jo dobivali v 15. stoletju iz najdene Amerike, zaostali in so danes najbolj zaostal katoliški narod v Evropi.
Milije učinkuje na narod, pa tudi narod na milije. Talentiran narod napravlja kanale, kjer ni rek, pripravlja pristanišča,kjer jih ni, išče v zemlji rude, izreja boljše rastline in živali. Tedaj gre zraven rase upoštevati v gospodarskem socijalnem duševnem razvoju tudi milije.
Moramo pa se tudi ozirati na to, kar piše Mach: »Rasa narodova se ima upoštevati, pa nerazsodno je, ako se tej vse dobro pripisuje. Ako bi imeli le to, kar nam dajeta pokolenje in rojstvo, bi bili še vsi )arbari. Individuelni razvoj še ni končan z rojstvom, cer se še le tu intelektuelni in etični razvoj začenjata. Vsak je na sebi skusil, da se ni doživelo kaj posebno čustvenega ali duševnega brez sledu; vsak lahko oceni, koliko je pridobil od svoje kulturne so-sedščine, od živečih in že zdavno mrtvih rodov, ki so uplivali na njegovo mišljenje, čustvovanje in voljo.
Socijologi imenujejo te činitelje: tradicijske vrednosti; kar je dobrega po rasi, pa imenujejo prirojeno vrednost. K tradicijskim vrednostim štejejo: jezik, vzgojo, literaturo, verstvo, vso že doživljeno zgodovino, vede, omiko, državne ustanove, obrti, umetnost, skratka vse, kar se zove civilizacija, kultura. Ako se ti činitelji dobro razvijajo, imajo tak upliv na ljudi, da mu ni uteči. Ta činitelj se lahko prenaša od naroda na narod, to prenašanje, ki spelje kak zanikern narod v kratkem času čez več stopinj razvoja, se lahko vrši tudi s silo. Citiram teologa-učenjaka Harnacka: »Nikjer se ne da z vso gotovostjo razločiti, kar gre na račun rase in kaj na račun tradicije, zgodovine, katero je doživela kaka rasa. — To, kar imenujemo naroden tip, je povzročila zgodovina dotičnega naroda in rasa. Na primer: kitajski tip, katerega ima več sto milijonov ljudi, ni toliko posebnost kake rase, kolikor zgodovinska pridobitev, prenešena na ljudstva različnih ras. Ta molčeča ubogljivost, zapostavljenje posameznika za iamilijo, pridnost, resignacija in požrtvovanje posameznega — vse to je izhajalo iz verstva, družabne razdelitve in vzgoje kot moč naravnega zakona. Ali ker so te lastnosti pridobljene, se dajo prenašati in so se prenesle na toliko različnih ljudstev kitajske države. Ruska država ima več ljudstev. Vidimo torej, da je tak tip prenesljiv. Malo desetletij, malo generacij je treba, in tip je dovršen, on označuje dotično raso in jo podvrže svoji posebnosti..« _ Tudi socijalne razmere, v katerih človek živi, uplivajo na njegovo vedenje. Kmeta, delavca, učenjaka in duhovnika se pozna že po zunanjem. Kdor živi dalje časa med kakim narodom kot tujec, postaja v zunanjosti sličen ljudem dotičnega naroda. Ali tudi notranjost istega se je spremenila. Gospodarska opravila dajejo ljudem posebno mišljenje. Trgovci mislijo po vsem svetu jednako, kar se tiče njihovih trgovskih opravkov. »Kultura je velika delavnica, ki meče nebroj dejstev in idej v svet.« Danes se na Pruskem ponemčeni Slovani ne dajo v nobenem oziru ločiti od pravih Nemcev. Narod naroda posnemlje. V tem oziru uplivajo v sedanjem času kulture raznih narodov druga na drugo. »Ves naš materijalni, duševni, etični napredek teži k te-
mu, da se narodi zbližajo.« — Železnice, telegrafi, telefoni, internacijonalna veda, politične, socijalne uredbe, trgovina, industrija vodijo k temu, da je posnemanje tem ložje. In vse to spreminja i duševno in čustveno življenje narodov. Miroljubni, parodi se obogatijo, celo plemeniti narodi včasL zdivjajo. Slovani smo bili znani kot indolentni,>N nedelavni, narodi in zdaj kažejo n. pr. Čehi čudovito delavnost, vztrajnost in visoko inteligenco, v
(Dalje sledi.) - fiifc-
Politična kronika.
--7 noh
Revolucija na Portugalskem.
O dogodkih v Lizbonu in na Portugalskem še danes ni sigurnih poročil. Slika celega položaja bi bila po došlih, največkrat si ugovarjajočih vesteh ta: revolucijonarji so se polastili glavnega mesta — dasi so še nekateri forti bojda ^ kraljevih rokah — in proglasili republiko. Sestavili so provizorično vlado in jo že prijavili evropejskim velevlastim. Provincija pa se še nikakor,-n^pri-klopila republikancem; pričakovati je hude boje z vojaki po pokrajinskih garnizijah, ' ki so ostali kralju zvesti. Kralj še skoraj gotovc^^j(Zapustil dežele; kje pravzaprav biva, se ne ve,-Zanimivo je nadalje, da so vsi člani	vlade svobodomisleci in da bo nova republika, če se vzdrži, strogo antiklerikalna. V Španiji 'ie £oje, da bodo portugalski vzgledi vplivali tucli' na španske revolucijonarje; ne manjka glasov, ki naravnost prerokujejo revolucijo v Španiji, "^naslednjem podajemo nekaj novejših poročil:
Angleško poročilo o položaju.
London, 6. okt. Poročila o revoluciji in splošna nejasnost o položaju na Portugalskert^še tu vedno prevladuje. Pred vsem še ni nobene prave zveze z Lisabonom. Vse brzojavke prihajajo po velikih ovinkih in si je torej težko predstavljati, kako so si sledili posamezni dogodki. Angleški korešpondenti na Španskem so soglasno mnenja, da je dal umor prof. Bombarda venda^e signal za revolucijo. Že v pondeljek zvečer sfj se pričeli nemiri, ljudje so se zbirali in se skušali polastiti javnih poslopij. Čete so šle na uličen pričele ljut boj z demonstranti Okoli S^^e .po noči pa so se nenadoma oglasili topovi"— in dali znamenje za odpad armade in mornarice. 8 tisoč oboroženih meščanov je prestopilo k vstašem. Vsled tega so dobili ti prem^£ čez kralju udane čete. Republikanci niso račtftt^li z levolucijo sedaj, ali dogodki kažejo, da so se za njo dobro pripravljali.
Samomor generala Goriasa. V,. '
Berolin, 6. okt. »Lokalanzeiger« poroča iz Lisabone, kako se je usmrtil vojaški guverner v Lisaboni in komandant kraljeve palače Gorias. Ko se je pričela revolucija, je hotel Gorias spraviti takoj svojega gospodarja in njegovo obitelj na varno pred granatami in je zato peljal kralja in njegovo obitelj v velike spodnje kleti kraljevega gradu. Ko pa je videl, da ni mogoče več^ždržati kraljeve palače pred napadajočimi republikanci, je vzel samokres ter si pognal kroglg^v glavo potem, ko je na kralja še spisal jakopjkfasno slovo. V tem hipu so se odprla vrata in revolu-cijonarci so udrli v kraljevo palačo. RevofticfJ6-narci so se odkrili pred mrtvim truplortf^vestega kraljevega generala. — Višji oficirji so do zadnjega hipa upali, da pride kralju z dežele §$, zvesto vojaštvo na pomoč, ki bo nasprotnike premagalo. Toda revolucijonarci so zasedli vse železnice in s tem so odvzeli monarhističnim četam fndžnost, prispeti v Lisabono.
Žrtve bojev.
Berolin, 6. oktobra. Boji v lisabonskih ulicah so trajali vcelih 30 ur. Republikanci so končno zmagali. Čez 200 oseb je mrtvih in čez 450 težko ranjenih. Prebivalstvo je zmago sgje-jelo z velikim entuzijazmom. Zvečer so igrale po mestnih ulicah godbe. Hiše so bile slavnostno razsvetljene. Ljudstvo je prepevalo republikansko himno. Trdnjavice po hribih nad mestorn ^pa imajo še vedno v rokah čete, ki so ostalejfralju zveste.
Dunajsko portugalsko poslaništvo o položaju.
Dunai, 6. okt. Portugalsko poslaništvo na Dunaju izjavlja, da ne veruje v zmago republikancev, republikanske ideje namreč v prosinci nimajo opore.	Jiao
Poročilo francoskega poslanika v Lisabonu.
Pariš, 6. okt. Francoski poslanik v,Lisaboni je poslal francoskemu zunanjemu minlsterstvu brzojavko, v kateri potrjuje, da je v Lisajboni republika že proklamirana in da se kralj ter ?obe kraljici nahajajo v Mafri, to je mali portugalski trdnjavici. — Na drugi strani pa se i Ldndona tudi na pol oficijalno poroča, da je ta vest neresnična in da je neznano, kam se je kralj podal.
Angleška ne intervinira.
London, 6. okt. Angleško časopisje* se je že sprijaznilo popolnoma z idejo, da je na Portugalskem republika. Včerajšnji angleški, listi kon-statirajo skoraj soglasno, da so na Portugalskem edinole republikanci oni državniki, katerih se še ni lotila korupcija in angleško časopisje šmatra, da kljub novi ustavi ostanejo stiki l¥ned obema državama nemoteni.	3
Vpliv portugalske revolucije na Španskem
Madrid, 6. oktobra. Tukajšnji vladni krogi so v strahu, da vname revolucija na Portugalskem tudi rta t Španskem velike homatije. Neoporečno obstojajo namreč med španskimi opozicijonalci in portugalskimi republikanci ozki stiki in v mnogih krajihfise že opaža sumljivo gibanje. V Barceloni je že prišlo- do spopadov. V Madridu samem so razsvetlili v proslavo zmage republikancev na Portugalskem tamošnji republikanci svoje hiše in demonstrirali po ulicah. Policija jih je z orožjem v roki Gazgtiala. V ministerskem svetu, ki je v permant&l^-se resno pečajo z načrti, zlasti z načrtom, zasesti z vojaštvom celo špansko-por-tugalsko ' mejo ter tako zadržati vsak izbruh revolucije čez mejo na Španskem. V vseh večjih mestih je vojaštvo konsignirano. Vlada se boji, da ne bi tleča iskra revolucijonarnega navdušenja vzplamtela v mogočen ogenj, ki bi mogel postati tudi za Špansko zelo nevaren.
li- c Kaj se godi v provinciji?
LS^don, 6. oktobra. Tukaj krožijo vesti, da se1 je^fevolucija začela že tudi na deželi in da se $ posameznih mestih na deželi vrše dolgotrajni boji. Situacija je jako resna, manjkajo pa vse podrobnosti o teh bojih. Revolucijonarno vodstvo je \n&rfireč zasedlo vse železnice in okupiralo brlrOjaVe ter telefone.
' Oporto, 6. oktobra. Tudi tukaj je prišlo do0<bojev med republikanci in monarhističnimi elementi. Več ljudi je mrtvih, nevarno ranjenih mno^o.
Nadaljevanje bojev v Lisabonu?
Madrid, 7. oktobra. Zadnje vesti iz Lisa-bone javljajo, da tam še boji vedno trajajo in da zahtevajo vedno več žrtev. Kralju verno vojaštvo gr^1 proti revolucionarjem in monarhisti pričakujejo pomoči Zaradi tega boji niso potihnili.
Celjske in okoliške Slovence
opozarjamo na veselico, katero priredi Celjska moška podružnica Ciril in Metodove dražbe o priliki zaključka letošnjega kegljanja na dobitke v nedeljo, dne 9. vinotoka t. I. ob 4nUiii popoldne v „Skalni kleti" pri Celju.
Štajerske novice.
M? smo nedolžni! Zadnja „Deutsche Wacht" se v naš list onemoglo zaletava, češ, ..Narodni Dnevnik" priporoča novi nemški list „Siidsteirische Volksstimme", zato je ta list gotovo bolj slovenski nego nemški. Odkrito priznamo, da nas ne zadene prav nobena krivda, če je „Deutsche Wacht" postala pod sedajnim urednikom dr. Ambrožičem tako dolgočasna in pnsta, da se občuti nemškim UW9finikom le kot neprijetno breme. Naša tiskarna, kii «6 po svoj i uredbi lahko meri z vsako drugo, je iždajanje novega lista „Sudsteirische Stimme" prevzela,' ker so nam izdajanje lista naročili či-nitelji, ki nam tisk lahko tudi plačajo, drago nas pa ne briga. V ostalem nas pa veseli, da so se med našimi nemškimi someščani našli ljudje, ki hOČ^Jd ofenanovati v svojem novem časopisu na-rdidho strpljivost in ne neumno sovraštvo zoper Siojjoflce kakor „Deutsche Wacht". Če se v novem nemškem listu pravi Nemci nekoliko zlasajo z odpadniki, nismo mi nič krivi.
Cesar je potrdil izvolitev g. dr. A. Žižka, prakt. zdravnika v Ormožu za načelnika in gosp. Ivana Kočevarja, bivšega dež. posl. in veleposestnika v Središču za podnačelnika ormoškega okr. zastopa.
Častna izjava. V št. 176. ,.Nar. Dn." z dne 5. avg.J.,910 sem objavil dopis pod naslovom „ Javno vprašanje'', v katerem se obdolžuje g. Al. Doxata, ckr.° <fež. sod. svetnika v Kozjem, da je v Čuče-kovi gostilni v Kozjem se izrazil: Wo sind heute die windischen Hunde? in dalje da je v slovenskem 'Kozjem, z namenom vzbujati narodno sovraštvo,! pred sodnijskim poslopjem namenoma nasadil tplavice. Podpisani izjavljam s tem, da sta oba očitka neresnična, da g. ckr. dež. sod. svetnik Al. Dosat., ni izgovoril niti zgoraj navedene niti kakg druge žaljivke ter tudi ni namenoma iz narodne šoVražnosti nasejal plavic, ga prosim zaradi teh kriviti' obdolžitev odpuščanja ter se zavežem poravnati narasle stroške. — Celje, 6. okt. 1910. — Vekoslav Spindler.
flOLva nemška šola na Sp. Štajerskem. Stvar z nemško šolo v Peklu pri Poljčanah je tedaj gotova stvar. „Nar. Dnevnik" je pisal o tej zadevi že letošnjo pomlad; a niti krajevni niti okrajni slovenski činitelji se niso prav nič postavili v bran. Zadnji torek se je mudil štajerski poročevalec iiemškega „Schulvereina" dr. Baum v Peklu ih uredil vse glede stavbe nove nemške šole. Zemljišče je kupljeno in z delom pričnejo prihodnje d#i. Do otvoritve je še prilično eno leto časa; naj ga tamošnji Slovenci dobro porabijo!
Gg. posl. Novak in Pišek na delo! Saj sta vendar vidva voditelja slov. ljudstva v okraju — in še celo dobro plačana voditelja ! Kar sta zamudila pri Dreflakovem imenovanju, pa popravita z marljivo agitacijo proti nemški šoli v Peklu pri Poljčanah!
O aziiatski koleri predava na prošnjo odbora „Slov. del. pudp. društva" g. dr. Anton Schwab iz Celja pri poučno-zabavnem večeru, ki ga priredi društvo jutri soboto zvečer ob 8. uri pri gosp. Čečeku v Gaberju. Ker je ta predmet danes silno važen in aktuelen, upamo, da se bodeta obe sobi pri g. Čečeku napolnile poslušalcev.
Iz Gaberja. Vinska trgatev Ciril-Metodove podružnice za Gaberje in okolico, ki se je vršila v nedeljo v Sok. domu, je nad vse dobro uspela. Dvorana je bila skoraj natlačena z občinstvom iz mesta in okolice, posebno je bilo topot občinstvo iz Gaberja prav dobro zastopano, za kar vsa čast zavednim Gaberčanom. Zahvaljujemo se obenem tudi gdčnam Goleš, Šribar, Žunk, Libenski, Vltavski ki so s svojim pridnim sodelovanjem veliko pripomogle. Tndi ostalim gdčnam, ki so pomagale pri razprodaji srečolova in vsem gospodom viničarjem za njih trud prisrčna hvala. Kljub temu da je imelo društvo muogo stroškov posebno pri neznosni draginji grozdja, je veselica vendar izkazala 81 kron čistega dobička. Vsem, ki so k temu pripomogli, posebno še onim, ki so darovali za bogati srečolov, prisrčna hvala! Odbor.
Zg. Ponikva. (Smrtna kosa) je pokosila dne 5. tm. v nežni starosti ljubko Pavlico, hčerko narodne rodbine Vinko Vaševe (p. d. Kuder) po tridnevni hndi bolezni. Narodni rodbini izrekamo na težki izgubi predrage hčerke najiskrenejše sožalje.
Poročil se je v pondeljek g. dr. Lampret, živinozdravnik v Braslovčah, z učiteljico gdč. Betko Meglič.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami nam piše gosp. Jos. Černelč z ozirom na našo notico v štev. 210 ,,Nar. Dn." z dne 16. sept. 1.1., da ni res, da stari župan noče dati vajeti iz rok, ampak je res, da jih je že oddal prvemu svetovalcu g. Jan. Dro-feniku; novoizvoljenemu županu g. Janezu Hudini ps da ni smel občinskih poslov oddati, ker še isti ni potrjen.
Dobrnske toplice je letos obiskalo poleti skupno 1006 gostov, od katerih je bilo 613 Štajercev.
Ljutomer. Ciril-Metodova podružnica za Ljutomer in okolico je priredila 2. tm. pri g. Kukovcu gledališko igro „Uskok" in ljudsko veselico. — Obisk je bil jako lep in se je prireditev dobro obnesla. Vsa čast vrlim igralcem in igralkam, posebno gdč. Rikici Repič ter gospodu Horvatu. Zanimivo je govoril potovalni učitelj CMD g. Ivan Prekoršek in ]e mnogo pripomogel k uspehu. Čast in hvala gre tudi našim vrlim pevcem in pevkam ter njih vodji g. Zacherlu. Končno ne smem pozabiti prodaje srečk in Ciril-Metodovih razglednic ter pohvaliti gdč. Anico Seršen, Mirico Čagran, Pavlico Repič in Milko Karba. Vsem hvala!
Iz Gradca. Državno pravdništvo v Gradcu je. dalo predvčerajšnjim nalog zapreti odvetnika dr. Schaleka, ker je osumljen goljufije in njegovega koncipijenta dr. Wechslerja, ker je osumljen krivega pričevanja. Odvetnika niso mogli zapreti, ker je bolan na slepiču. Schaleka je že pred pol letom zbrisala štajerska odvetniška zbornica iz odvetniške liste, a najvišje sodišče še do danes zbrisa ni potrdilo. To je že v kratkem časn drugi slučaj, da so zaprli v Gradcu odvetnika.
Druge slov. dežele.
Kranjski deželni zbor. (Seja dne 6. sept.) Sejo je otvoril dež. glav. Šuklje ob četrt na 11. uro. V upravni odsek je bil namesto odstopivšega dr. Ora-žna izvoljen Višnikar, v finančni odsek pa namesto Pogačnika, ki je izstopil iz odseka, Mandelj. Nato se je vzelo v pretres poročilo dež. odbora o izpremem-bi načrta zakona glede občinskega reda in občinskega vol. reda za Kranjsko. Posl. Gangl kritizira pred-ležeči načrt, ker ne sloni na modernih principih splošne in enake volilne pravice. Proti posameznim krivičnim določbam načrta, osobito proti polaganju prevelike važnosti na direktni davek govori posl. Višnikar. Dr. Vilfan pravi, da je edina dobra določba novega načrta ta, da se odpravijo virilisti in častni občani. Dr. Eger (Nemec) pravi, da nosi načrt značaj površnosti in se obrača proti določbi, s katero se odpravljajo virilisti in častni občani, češ da je to Nemcem v škodo. Nemci bodo glasovali proti načrtu. Načrt zagovarja posl. Jarc, pa pride v nemalo zadrego, ko so ga napredni poslanci vprašali, zakaj tudi v tem načrtu niso uveljavili proporcionalnega sistema kakor v Ljubljani. Govorili so še klerikalci Piber, Ravnikar in dr. Šusteršič, ki so seveda
vsi zagovarjali klerikalni načrt, češ da »ljudstvo želi« tako reformo. Po zaključnem govoru referenta dr. Pegana se je prešlo z glasovi klerikalnih poslancev v špecijalno debato. Vse predlogi naprednjakov so bili odklonjeni. Seveda je bilo poročilo deželnega odbora tudi v špecijalni debati sprejeto. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
Goriški deželni zbor je dne 5. t. m. pričel zborovati. Zveza med laškimi liberalci in slovenskimi klerikalci se je zopet pokazala v sijajni luči. Že takoj v pričetku seje. Dr. Gregorčič je predlagal, naj se prične obravnava o predlogih dež. odbora od zadaj. Ta predlog je bil sprejet z glasovi obeh zavezanih strank; istotako predlog, da se zviša prispevek laški trgovski šoli. Na vrsto pride verifikacija izvolitve poslancev iz slov. skupine veleposestva, izvolitve dr. Gregorina na Krasu in izvolitve Gabrščeka v mestih in trgih. Glede volitve v veleposestva se navajajo razne nepravilnosti in se odstopijo volilni spisi verifi-kacijskemu odseka. Glede volitev na Krasu poroča dr. Stepančič, da niso znane nikake nepravilnosti, vkljub temu pa dr. Gregorčič poln strasti in sovraštva predlaga, naj se tudi ti volilni spisi izročijo verifikacijskemu odseku. Za predlog so glasovaii zavezniki : slovenski klerikalci in laški liberalci. Glede volitev v mestih in trgih poroča isti dr. Stepančič (klerikalec), da se ni našla pri volitvi nobena nepravilnost in da ni bilo nobene pritožbe. Bled in tresoč se od jeze pa zopet vstane Gregorčič in kriči, da s človekom kakor je Gabršček, ni mogoče skupaj sedeti ter predlaga, da se Gabrščekova izvolitev razveljavi. Tudi ta naravnost nasilni in krivični prodlog je bil sprejet z glasovi zaveznikov slov. klerikalcev in laških liberalcev. Večjo sramoto so slov. klerikalci si težko še kdaj nakopali. Tako postopanje se obsoja samo.
Štrajk voznikov v Trstu. V torek je nastala v Trstu stavka voznikov, pa ne vseh, ampak stavkati so začeli samo vozniki nekega trusta, ki hoče s podporo neke banke druge voznike uničiti. Včeraj pa so ti vozniki že zopet začeli delati, ker je »splošno prevozno akcijsko društvo« sklenilo privoliti v njih zahteve.
Siromak zapustil en milijon kron. V Trstu je umrl 70 letni Albanec Adam Sterio, ki je navidezno živel v jako siromašnih razmerah. Sedaj so pa našli v njegovi zapuščini vrednostnih papirjev v vrednosti enega milijona kron. Premoženje si je pridobil v Egiptu, predno so ga zasedli Angleži.
Za vstop v kmetijsko šolo na Grmu se je oglasilo 52 prosilcev. Letos se bo prvič zgodilo, da ne bo mogoče vseh prosilcev sprejeti.
Nova učna knjiga. C. kr. ministrstvo za bogo-častje in nauk je odobrilo knjigo: Dr. Josip Pipen-bacher, Latinska vadnica, I. del.
Obsojeni kaplan. Andrej Novak, kaplan v Notranjih goricah na Kranjskem, je dolžil tamošnjega učitelja Ketteja, da je v šoli govoril učencem, da kaplanova maša ni nič vredna. Učitelj je tožil kaplana in ta je bil — ker svojih trditev ni mogel dokazati — obsojen na 7 dni zapora. G. Kette bi mu odpustil, če bi ga kaplan prosil odpuščanja in daroval za Sokola v Notranjih goricah 30 K, ali kaplan tega ni hotel storiti in bo sedel 7 dni v zaporu radi obrekovanja. Lep »božji namestnik«.
Planinski vestnik.
Ojstrico 2349 m visoko v Savinjskih Alpah je letos obiskalo približno 127 oseb. V slovensko spominsko knjigo se je vpisalo 106 oseb in sicer: 82 Slovencev, 9 Čehov, 14 Nemcev in 1 Lah. Ker se je v nemško spominsko knjigo vpisalo 35 Nemcev, je bilo 21 Nemcev več vpisanih, ki se radi nestrpnosti niso vpisali v slovensko knjigo. Čadno se nam zdi, da se je 9 Čehov in 16 Slovencev vpisalo v obe knjigi.
Slike v Savinjskih Alpah je napravil nek fotograf v dnevih od 29. sept. do 3. okt. pri zelo lepem vremenu. Fotografiral je:- Robanov Kot, Kocbekovo Kočo s kapelico, pogled na Korošico in Dedec, panoramo raz Ojstrice (6 pojemov), Frischaufov Dom in Okrešelj, slap pod Rinko, Logarsko Dolino na treh mestih, velikansko hišo nad Solčavo, Solčavo, Luče, Ljubno in Gornji grad ter Iglo. Ako bodo slike izvrstne, se porabijo v reklamne svrhe in razglednice.
Deželna zveza za promet tujeev na Štajerskem priporoča v eni okrožnici svojim članom, naj bi ustanovili v letoviščih knjižnice za letoviščnike ter si naročili tudi kak večji dnevnik, v drugi pa nabirajo izjave, da bi se šolske počitnice na srednjih šolah zopet uvedle takor, kakor so bile poprej. namreč od 15. jul. do 15. sept., ker so imeli gostilničarji radi oddaje stanovanj okoli 2 milj. škode.
V	Kocbekovi koči pod Ojstrico je bilo letos 150 oseb, od teh 112 Slovencev in 38 Nemcev. Drugače je bilo: 6 vodnikov, 5 nosačev, 50 nečlanov turističnih društev, 44 dijakov z legitimacijami. 32 čImuov SPD, 8 D. u. OAV, 2 otk in 4 o a k. — Lani je bilo 114 obiskovalcev.
Y	Frlschanfovem Domu na. Okrešlju je bilo 458 oseb, lani 452. Od teh je bilo: 289 Slovencev, 29 Čehov, 3 Hrvati in 137 Nemcev. Po društvih: 133 SPD, 29 D. n. oav, 6 OTK, 1 OAK, 1 HPD in 1 Alpenrose z Dunaja. 52 dijakov z legitimacijami in 235 nečlanov. Iz Nemčije so bili 3, iz Turčije 1, dragi vsi iz Avstrije.
Hmelj.
XXVIII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA O HMELJSKI KUPČIJI V DRUGIH KRAJIH.
Žatec, dne 4. okt. 1910. Vsled židovskih praznikov, kateri se danes začnejo, je postalo na hmelj-skem trgu prav mirno. Prodalo se je vsaki dan povprečno do 200 bal po nespremenjenih cenah. K».tp-čijsko razpoloženje se tudi ni spremenilo. Po natančnih poizvedbah se je dognalo, da je bilo do 1. oktobra prodanih že 78 % vse letošnje letine. Te številke povedo, koliko poželenje je bilo letos po žateškem hmelju; tudi ostanek pride kmalu v druge roke, ako hmeljarji ne bodo čakali še ugodnejših cen. Cene po kakovosti od 105—156 K za 50 kg. Ko-nečno razpoloženje je mirno, tendenca in cene čvrste. »Saazer Hopfen- u. Brauer- Zeitung«.
HMELJSKI TRG V ŽATCU.
Žatec, 6. okt. — (Brz. »Nar. Dnevn.) Velik promet, cene trdne, iz Norimberka poročajo zvišanje.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Revolucija na Portugalskem.
Gibraltar, 7. okt. Ob 11. nri ponoči je dospela sem kraljeva jahta „Amelie" s prestolonaslednikom in staro kraljico.
London, 7. okt. „Rentterjev biro" poroča ob 1. uri 25 min, zjutraj iz Gibraltarja, da se nahajata na jahti „Amelie" tudi kralj in kraljica
vdova.
Pariz, 7. okt, „Agence Havas" poroča iz Li-sabona: Republikanci računajo s tem, da se jim bodo v najkrajšem času pridružile vojaške posadke na celem Portugalskem. Sedanji minister za zunanje zadeve je posebej povdarjal, da si bode skušala tudi portugalska republika ohraniti simpatije Angleške. Med ranjenimi se nahaja tudi bivši ministerski predsednik Texeira; zadel ga je odlomek bombe. Več višjih častnikov je zaprtih. Vlada je bojda dobila obvestilo, da se ji pridružuje tudi general čet, ki so utaborjene v utrjenem taborišču blizu Lisabona. Tri dneve že nimajo v Lisabonu nobene pošte. Vojni minister je inspiciral čete v mestu in najbližnji okolici.
Pariz, 7. okt. Listi poročajo iz San Sebasti-ana, da je revolucija portugalsko vlado popolnoma iznenadila. Kraljeva garda je junaško branila ar-zenal v Lisabonu proti upornikom in se je udala le preveliki premoči. Ravnatelja časnika „Portu-gal" so ubili na cesti.
Pariz, 7. okt. Danes je došla sem številka časopisa „Diario" z dne 4. oktobra. List opisuje začetek revolucije sledeče: Ob 1. uri zjutraj: Sliši se streljanje s fortov. Ob 1"20: Streljajo s puškami. 16. pešpolk je pod vodstvom mornariških častnikov prikorakal na ulice. Sliši se streljanje s topovi. Ob 2. uri: Vojaki zapuščajo povsod vojašnice. Civilisti so naskočili arzenal; vojaki so jih vrgli nazaj. V kraljevi palači stoji cel pešpolk z mitraljezami. Ob 3.35: Moštvo n£ vojni ladiji „S. Rafaele" je odpadlo od kralja. Ob 4.30: Ministerski svet je sklican k posvetovanju.
Splošna in enaka volilna pravica za češki deželni zbor.
Praga, 7. okt. Namestnik grof Coudenhove je izjavil danes v seji pododbora nacijonalnopolitične komisije, kjer se ga interpeliralo glede uvedbe splošne in enake volilne pravice, da bi vlada nikoli ne privolila v isto.
Dogovor med Avstrijo in Turčijo.
Pariz, 7. okt, „Action" ve povedati, da je bil že pred več meseci sklenjen med AvstnrOgr-sko in Turčijo dogovor v tem smislu, da bo Avstrija varovala Turčijo pred posledicami, katere bi imela kaka zveza balkanskih držav proti Turčiji, na drugi strani pa da tudi Turčija ne bode pristopila k nobeni skupini velesil, čije ost bi bila naperjena proti Avstriji turški dogovor bi bil torej le naravna posledica avstrijsko-turškega.
Nekaj o prestolonaslednikovi politiki.
Budapešta, 7. okt. „Budap. Naplo" piše o razmerju grofa Zichyja do prestolonaslednika in nadaljuje: Prestolonaslednik ni centralist kakor se to pogosto pri nas trdi. On je le odločen zastopnik ideje močne vladarjeve roke. Tudi ne ljubi politike koncesij, ker je mnenja, da je to le politika izsiljevanja.
Po svetu.
Kriza v Zvezi hrvaških gostilniških zadrug.
Zagrebška gostilniška zadruga je izstopila iz Zveze hrvaških gostilniških zadrug radi konflikta s tajnikom zveze. Tndi v Zvezi je nastala radi tega kriza, ker se po pravilih morajo voliti predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in osem odbornikov iz zagrebške zadruga
Žurnalistična zbornica. Brnski žurnalisti so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, naj se nvede akcija za ustanovitev žurnalistične zbornice po vzorcu odvetniških zbornic.
Mesto govedine konjsko in pasje meso. —
Iz Berolina javljajo: Iz pokrajin prihajajo vesti, da ne morejo ljudje radi silne draginje kupovati govejega mesa in da so se lotili konjskega in pasjega mesa. Slično se je dogodilo leta 1908, ko so pobili okolu 200.000 konj in 600 psov. «
Miljonar tihotapec. New - yorški carinski stražniki so dobili pri milijonarju, sladkornem kralju M. Morgenthau in njegovi ženi ure z diamanti, bisere in diamante, kar sta hotela vtihotapiti v Ameriko.
Muha, najnevarnejša žival. Premišljevanje nekega amerik. lista v dnevih kislih kumar: V primeri z muho so kače klopotače, katerih pik umori človeka v eni minuti in pa tiger prav nedolžne živali. Pomisliti je treba samo, da nosi vsaka muha s seboj 6,000000 bakterij. Med temi bakterijami je tifus, kolera, griža, jetika, difterija, koze itd. Neka Amerikanka je menila, da bi se lahko obvarovali bakterij, toda treba bi bilo ujeti vsako muho, okopati jo v antiseptični tekočini, nakar bi se jo lahko prepustilo usodi. Modra dama je tndi to poizkusila, vjela je mttho ter jo temeljito očistila in okopala. Toda četrt ure pozneje je imela te muha že okoli 100.000 novih bakterij na ustih in nogah. Torej z antiseptično kopeljo muh ni nič. Trdi se, da morejo muhe v teku ene generacije umoriti štiri milijone ljudi. Znano je, da se muhe množe zelo hitro. Ena sama muha zleže 120 jajc. V teku enega leta je nastalo iz tega več sekstilijonov muh, česar si mi niti ne moremo predstavljati."
Tržne cene.
Dunaj, 6. okt. Borza zakmetijske pridelke. Vsled višjih poročil iz inozemstva so lastniki svoje zahteve zvišali. Pšenica se je podražila za 5, rž za 10 in koruza za 5 vin. Kupčija je bila slaba, cene pri ječmenu in ovsu so ostale iste.
Trst, 6. okt. Sladkor. Centrifugal pil6s prompt K 32 do K 33 za dobavo K 29 do K 297/s- Tendenca medla.
Budimpešta, 6. okt. Svinjski sejm Ogrske stare težke 147—149, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 33.870 komadov.
Budimpešta, 6. okt. Mast. Svinjska mast 172, namizna slanina 145.
Praga, 6. okt. Sladkor. Surovi sladkor nova kampanja K 22'80. Tendenca: mirna. — Vreme lepo.
Budimpešta, 6. okt. Žitna borza-Pšenica za oktober K 10'29, pšenica za april K 10'48, rž za oktober K 7 48, rž za april K 7'80, oves za oktober K 8'40, oves za april K 8'38, koruza za maj K 5'58. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 25 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 10 v višja, ostalo trdno. Termini so rastli. Vreme lepo.
Obrambni vestnik.
Ciril in Metodova družba je zopet prejela od „Prve slovenske zaloge čaja in ruma'' v Ljubljani znesek 55 K kot prispevek od družbinega čaja. — Ker je Ciril in Metodov čaj vže priznano izborne kvatitete in se z večjim konsumom prispevek našej družbi še bolj pomnoži, veže torej vsakega Slovenca in Slovenka sveta dolžnost, da kupuje in izrecno zahteva edinole naš Ciril in Metodov čaj v zavitkih. Dobiva se v vseh trgovinah. Priporočamo posebno zlato znamko, katere vsebina je iz najfinejše vrste čaja.
Št. 51.897.	242 l
Ponudbeni razpis
za oddajo dobave gramoza in priskrbljevanje za-preg na državni cesti stavbnega okraja celjskega za dobo 5 let, t. j. od leta 1911 do 1915. Potrebuje se: 1. Za km 95—107: Pravilen gramoz iz dozdajšnjega konjiškega kamnoloma grajščine kneza Windischgratz v Konjicah. 2. Za km 95—107: Droben gramoz iz dolomitnega konjiškega kamnoloma zakonskih Mihelak v Konjicah, eventualno iz dolomitnih kamnolomov bližje okolice.
3.	Za km 108—119: Pravilen gramoz iz Pod-gorje-kamnoloma gospe Terezije Bračič v Verpetah.
4.	Za km 108—T19: Droben gramoz iz dolomitnega kamnoloma gospe Ane Konec v Stranicah.
5.	Za km 120—126, potem 131—141: Pravilen in droben gramoz iz dozdajšnjega Socka-kamnoloma veleposestnika gospoda Janeza Jeschounig v Arjivasi. 6.Za km 142—154: Pravilen gramoz iz Grajskovaškega kamnoloma gospe Marije Mo-horčič v Vojniku. 7. Za km 144—154: Pravilen gramoz iz Podgorce-kamnoloma g. Franca Brišnik na Vranskem. 8. Za km 146—154: Droben gramoz iz Trojanskega kamnoloma g. Lovrenca Podbevšek v Trojanah in 9. za km 156—160: Droben gramoz iz pod 8. navedenega kamnoloma. Pravilen gramoz mora imeti enakomerno velikost po 3—4 cm, droben gramoz tako po V2—1 cm v vsaki smeri. Cene, katere je navesti, razumejo se od kamnoloma na mesto drž. ceste za kubični meter, raztolčen in zložen. Glede za-preg je razumeti cene za par konjev in dnevno opravilo, t. j. od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer z dve uri trajajočim opoldanskim počitkom. Nadaljna pojasnila podaja c. kr. okrajno glavarstvo v Celju med uradnimi urami. Nekolkovane ponudbe vložiti je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju do 15. vinotoka 1910 in se je ozirati pri nastavljanju cen na pristojbine za zavarovanje proti nezgodam, za bolniško blagajnico ter od-stotnino. Erar pridrži si izrečno pravico izbiranja med ponudniki, oziroma pravico, podelitev dobave sploh opustiti. — C. kr. okrajno glavarstvo, dne 27. septembra 1910.
Zalivala.
Za vse nam došle izraze tolažilnega sočutja povodom prebridke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Simona Kukeca
bivšega posestnika delniških pivovaren v Laškem trgu in Žalcu
za mnogobrojno spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku, kakor za krasne cvetke in vence, ki so jih položili cenj. znanci, prijatelji in sotrud-niki, zlasti narodni Šentjurčani ob krsti rajnega, izreka tem potom najiskre-nejšo zahvalo.
Žalujoča obitelj ttukec.
Žalec, dne 5. vinotoka 1910.
ipjvKj-ir*>fi-r- j--j-■-■•-".----r-- -........-■■■--■	— «■■.»... ■ .
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih "potrebščin, trgovskih knjig,
na debelo ln drobno pri
Goričar & LeskovSek v Celju
Graška"cesta št. 7. Lastna zaloga Šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
177 88-63
iu»-'Lnirwtru-»Wjrrr»-u—i*»v«rrrrv*Ti*-i	....... -......- "........