LETO XI ŠTEVILKA 117 30. JUNIJ 1977 brestov obzorn i k lasi I o delovne skupnosti Delavska razredna zavest - osnova za dejavnost komunistov OB SVOJEM OBISKU NA NOTRANJSKEM STA SE TOVARIŠA POPIT IN BARBORIČ USTAVILA S SODELAVCI TUDI NA BRESTU V dneh od 14. do 16. junija so predsednik CK ZKS FRANCE POPIT, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS FRANC ŠETINC in predsednik republiške konference sindikata JANEZ BARBORIČ s sodelavci obiskali notranjske občine Cerknico, Ilirsko Bistrico in Postojno ter imeli s političnimi aktivi več delovnih razgovorov. Dopoldne 15. junija je tovariš Barborič s sodelavci obiskal Kovinoplastiko, popoldne je bil delovni razgovor na Brestu, na katerem j® sodeloval tudi tovariš Popit, zatem pa je bila razširjena seja občinskega komiteja Zveze komunistov. predvsem uveljavljati dohodkovne odnose in SVOBODNO MENJAVO DELA Na delovnem razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Bresta je uvodoma se-*retar^ sveta komunistov Bresta tovariš Komac seznanil goste z °rganiziranostjo Zveze komuni-st°v v naši delovni organizaciji, o programu predkongresne aktivnosti komunistov in o progra-?tu uresničevanja zakona o zdru-Zenem delu. .Zatem je glavni direktor tova-rts Strle predstavil Brest in njegovo gospodarjenje, predvsem Pa njegovo samoupravno organi-.iranost. Pri tem je povedal, da J e v pripravi organiziranje novih erneljnih organizacij v smislu ■a cina o združenem delu; tudi z ^kupnih dejavnosti bodo izlo-cne vse tiste organizacijske note in dejavnosti, ki ne sodijo anJe. Odnosi med temeljnimi organizacijami temeljijo na dohodkovnih odnosih. Lep primer solidarnostnega združevanja sredstev za skupne naložbe je samoupravni sporazum med Brestovimi temeljnimi organizacijami za financiranje izgradnje nove tovarne ivernih plošč; podobno je tudi za izgradnjo proizvodnih prostorov za tapetništvo in za mineralne plošče. Sredstva za skupne naložbe združujemo tudi v okviru SOZD Slovenijales (PP center), z gozdarji, Lesnino in z drugimi. Brestov srednjeročni plan načrtuje specializacijo proizvodnje po temeljnih organizacijah in so tako programirane tudi prihodnje naložbe. Pri tem imamo težave s pomanjkanjem lastnih sredstev in z uvozom opreme. Težave so tudi z izvozom, saj postajamo na tujem tržišču zaradi previsokih cen vse manj konkurenčni. Zatem je v razgovoru beseda nanesla tudi na samoupravni sporazum med proizvajalci in uporabniki ivernih plošč. Tovariš Popit je menil, da sporazum sicer ne temelji docela na pravih dohodkovnih odnosih, da pa velja pozdraviti prizadevanja Bresta, ki poskuša v obliki samoupravnega sporazumevanja zgraditi takšne odnose. Sicer pa je sedaj — ob dosedanji politiki cen, ki so še marsikje administrativno ureja-ne — težko graditi resnične dohodkovne odnose. Zanimalo ga je tudi, kako so urejeni odnosi med skupnimi službami in temeljnimi organizacijami in kako je urejeno nagrajevanje po minulem delu. V sklepni besedi je pozdravil prizadevanja Brestovih komunistov za poglobljeno .urejanje samoupravnih odnosov v okviru določil zakona o združenem delu. IZHAJATI PREDVSEM OD INTERESOV DELAVCEV Takoj zatem je bila razširjena seja občinskega komiteja zveze komunistov. V uvodni besedi je sekretar komiteja tovariš Frank prispeval izčrpno kritično in objektivno oceno o delovanju komunistov in o sedanjem političnem stanju v občini. Ugotovil je, da je bilo doslej premalo narejenega pri uresničevanju zakona o združenem delu. Orisal je prizadevanja za oblikovanje novih temeljnih organizacij v kmetijstvu in gozdarstvu ter v industriji (reorganizacija skupnih služb v Kovinoplastiki in v Brestu). Najslabše je stanje v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo sedeže izven občine in jim je tudi samostojno delo in odločanje odtujeno. Tudi status skupnih služb še ni razčiščen in oblike svobodne menjave dela še niso zaživele. V svobodni menjavi dela med gospodarstvom in negospodarstvom je v primerjavi s preteklimi leti čutiti določen napredek, vendar je še vedno preveč čutiti proračunsko miselnost. Skupna in splošna poraba sta sicer v dogovorjenih okvirih, premalo pa je vsklajevanja in solidarnosti med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Pri graditvi dohodkovnih odnosov so še vedno samo poskusi in premalo neposrednih rešitev. Tudi načelo nagrajevanja po delu je še vedno preveč samo načelo in pojavljajo se uravnilovke; kri- teriji za minulo delo še niso izdelani. Orisal je tudi gospodarjenje v občini, pri čemer je posebej izpostavil problem terciarne dejavnosti (predvsem gostinstvo, trgovino in turizem). Razmerje med izvozom in uvozom se izboljšuje; nekaj napredka je čutiti tudi v kmetijstvu. Integracijski procesi se uspešno razvijajo, vendar še vedno preveč formalno in premalo vsebinsko (Jelka — Brest v okviru SOZD Slovenijales, Kovinoplastika v okviru slovenskih železarn, Novolit-Lesnina, Kmetijska za-druga-Perutninarstvo Neverke ter KZ Logatec in Vrhnika in tako naprej). Še najmanj je storjenega v povezavah med gozdarstvom in lesno industrijo. V krajevni samoupravi so še vedno premalo zaživele njene osnovne celice. Krajevne skupnosti se preveč ukvarjajo zgolj s komunalno dejavnostjo, v nekaterih pa se pojavljajo tudi lokali-stične težnje (občine v malem), premalo pa so povezane tudi s temeljnimi organizacijami in njihovimi razvojnimi programi. (Konec na 2. strani) BREST SPET PRVI Na letošnjih — osmih po vrsti — športnih igrah slovenskih delavcev lesne industrije in gozdarstva, ki jih je organiziral republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, je BREST znova dosegel velik uspeh. Med 53 delovnimi organizacijami z 2000 tekmovalci je premočno zasedel prvo mesto in tako štirim zaporednim zmagam v preteklih letih dodal še peto. Zmaga je toliko dragocenejša, ker je letošnje tekmovanje sodilo v okvir praznovanj pomembnih partijskih in Titovih jubilejev in ker potrjuje zastavljeno usmeritev delavske športne rekreacije, da samo iz množičnih tekmovanj med delavci temeljnih organizacij čez vse leto raste tudi kvaliteta. Ok ^tie&u fa&tca i&kteti& čestitamo &&em k&ccetn iti akliviMoni Razstresena naselja Bloške planote povezuje 66 kilometrov občinskih cest, ki so makadamske, modernizirana je le regionalna cesta Nova vas—Veliki vrh v dolžini 6 kilometrov. V letu 1977 naj bi dokončali modernizacijo občinske ceste Nova vas—Ulaka, pričela P_a se bodo tudi dela izgradnjo modernejše cestne povezave Nova vas—Žlebič. Gospodarske aktivnosti kot so obrt, trgovina in gostinstvo so s°razmerno premalo razvite. Že nekaj let si Bločani prizadevajo, da bi ob ugodnih naravnih Pogojih razvijali različne dejavnosti turizma, predvsem kmečki tu-'izeni, rekreativni in športni turizem ter izletniški turizem. Bloke ?°dijo v zaokrožen kompleks turistične ponudbe Cerkniškega jezera ln Slivnice, ki nudi pogoje za celoletne aktivnosti različnih zvrsti kot turno smučanje, smučarski teki, alpsko smučanje, drsanje, pladnje, jadranje, sprehodi, teki, lov, ribolov, jadranje z letali in z '-•haji |n podobno. Pomembnejši uspeh v teh prizadevanjih je izgradnja žičnice na Lisec, zajezili so dve manjši umetni jezeri, urejeni ..o Počitniški objekti za mladino iz Pule in delavce iz Pirana. Pestijo hh premajhne prenočitvene zmogljivosti in pomanjkanje ustreznej-** restavracijskih prostorov. Zelo malo je bilo strojenega tudi za azvoj kmečkega turizma. Predstavniki Krajevne skupnosti Nova vas-Bloke so se razgovorili »Zamrznjena« investicija — cesta do Blok vprašanj. Bločani pa jih bodo zmogli s svojevrstno trdoglavostjo in zaverovanostjo v svoje skopo, mrzlo okolje, ob pomoči širše občinske družbenopoltične skupnosti, z interesnim povezovanjem z večjimi središči — predvsem z Ljubljano, saj pomenijo bloška prostranost edinstven splet možnosti za oddih in rekreacijo delovnih ljudi. Poskusimo iz našega nevezanega razgovora nekatere sestavine gornje podobe bivanja in snovanja v krajevni skupnosti še nekoliko dopolniti in osvetliti! — Naj vas — podobno kot v drugih krajevnih skupnostih najprej povprašamo, kako je z izpolnjevanjem zastavljenih nalog v vašem srednjeročnem razvojnem načrtu? V razvoju naše krajevne skupnosti lahko beležimo v preteklih nekaj letih lep napredek, pa tudi v sedanjem srednjeročnem načrtu smo si zastavili vrsto nalog. Trenutno se nam je zataknilo ob asfaltiranju ceste Nova vas— Bloke—Ulaka, ker je zmanjkalo finančnih sredstev. Asfaltiranje te ceste je nujno potrebno, saj je pogoj za razvoj vseh vzporednih dejavnosti, zlasti vseh oblik turizma. Za dokončanje teh del imamo del sredstev že zagotovljenih, kot manj razvita krajevna skupnost svojih težavah in uspehih pa pričakujemo tudi solidarnost- no pomoč od delovnih organizacij iz občine in izven nje. Prepričani smo, da bomo to zadevo s pomočjo izvršnega sveta skupščine občine izpeljali. Omenimo naj še, da so del sredstev (kot spontano obliko samoprispevka) prispevali tudi občani — po 2500 dinarjev na gospodinjstvo je vplačala večina vaščanov Nove vasi, Blok, Radi jeka in Ulake. Poudarimo naj, da so nam pomagali tudi pobratena krajevna skupnost Gradišče iz Ljubljane in pripadniki JLA z mehanizacijo. Posebej velja omeniti tudi prizadevanja in vsestransko pomoč našega narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija. — Vaša krajevna skupnost je pretežno kmetijska. Kako načrtujete razvoj te gospodarske panoge? V preteklem letu smo na našem področju dosegli skoraj polovico vseh kmetijskih viškov v občini. Prodali smo 984.000 litrov mleka, 795 pitancev, 159 volov, 78 ton krompirja in 361 ton sena. V zadnjih petih letih čutimo vidne premike; izboljšala se je opremljenost naših kmetij z mehanizacijo — z nabavo kmetijskih strojev, saj je ustanovljenih tudi 14 strojnih skupnosti; izboljšal pa se je tudi položaj kmeta (socialno in pokojninsko zavarovanje). V okviru nove samoupravne organiziranosti in kooperacije s Kmetijsko zadrugo Cerknica si obetamo še večji napredek. S komasacijami, arondacijami in menjavo zemljišč bi rešili tudi preveliko razdrobljenost parcel. Če bi rešili še vprašanja drugih spremljajočih zadev, smo prepričani, da ima kmetijstvo pri naslepo perspektivo, predvsem živinoreja in proizvodnja mleka. — Katere so te spremljajoče zadeve? Gospodarski razvoj tega področja moramo gledati celovito; zato je tudi razvoj kmetijstva odvisen od vrste dejavnikov. Naj jih nekaj nanizamo, čeprav so morda na prvi videz drobni in manj pomembni. Opravljenih je bilo že nekaj melioracij; vodna skupnost pa ima v srednjeročnem programu dokončno melioracijo Bloščice in ureditev požiralnikov pri Fari. Vprašanje oskrbe z vodo je skoraj rešeno (nad 90% hiš je oskrbljenih); poudariti pa velja, da izključno z lastnimi sredstvi. Veliko težav je z električno oskrbo, zlasti na severozahodnem delu krajevne skupnosti (Šivče, Ravnik, Povšeče itd.). Elektrika je bila napeljana takoj po vojni in danes ne ustreza več novim zahtevam, zlasti če pomislimo na vse več gospodinjskih strojev in kmetijsko mehanizacijo, po drugi strani pa napetost ne dosega niti 100 voltov. Rešitev tega problema je tudi v programu Elektro Ljubljana-okolica; projekti so, pristanki za zemljišča tudi, prav tako sredstva in bo zadeva menda rešena že do konca leta. Tudi PTT — TOZD Vrhnika namerava letos močno razširiti telefonsko omrežje; nova centrala je že pripravljena. To je seveda le nekaj teh »spremljajočih« dejavnosti, ki pa so nujno potrebne za normalno življenje v našem razvijajočem se svetu, kar je pogoj, da prebivalstvo ne išče možnosti za zaposlitev in delo drugod. — Kaj pa kmečki turizem? Čeprav imamo zanj izredne pogoje, je šele v povojih. Še vedno imamo premalo takšnih kmečkih hiš, ki bi ustrezale zahtevam kmečkega turizma. Pri tem naj omenimo čudno kreditno politiko bank, ki dajejo kredite za gospodarska poslopja, za obnovitev hiš pa ne. Povemo naj, da naših ljudi še ni okužila sodobna pridobitniška miselnost. Zelo radi postrežejo, a ne za denar, ampak iz gostoljubnosti. — In zimski turizem? Tudi zanj imamo izredne pogoje. Nima smisla ponavljati, kako so Bloke »zibelka smučanja« in kako lepe smučarske terene imajo. Sedaj imamo dve vlečnici, ki sta obe močno zasedeni; zlasti je to pomembno za šolsko mladino, ki smuča organizirano pod vodstvom smučarskega učitelja. Vendar sta sami vlečnici brez ostalih objektov (gostišča in drugo) premalo. Ob sodelovanju SAP Ljubljana in Kmetijske zadruge nameravamo urediti restavracijo v Novi vasi; prav sedaj iščemo možnosti za kredit pri Ljubljanski banki. Pritegnili bi tudi Kovinoplastiko — TOZD Roto in Novolit, ki bi ta objekt lahko uporabljala za družbeno prehrano, tako da bi bile kapacitete čez vse leto izkoriščene. Sicer pa imamo v programu razvijati predvsem turno smučanje, za kar so naši tereni idealni. Usposobili bomo več prog od 5 do 30 kilometrov, ki bodo vzdrževane in usposobljene čez vso zimo in ne le za vsakoletne Bloške teke, ki pa pomenijo izredno propagando za naše Bloke. — Kako je z ostalimi nujno potrebnimi objekti in z oskrbo? Dogovori so, da bo Petrol letos zgradil bencinsko črpalko, ki je nujno potrebna zaradi vse večje kmetijske mehanizacije, saj kmetje sedaj hranijo gorivo doma, kar je zelo nevarno tudi iz vidika požarne varnosti. Trgo- vina je prenovljena, a je v njej izbira zelo slaba. Oskrba z mesom je dobra, ne pa s kruhom in ga — recimo turisti skorajda ne morejo dobiti. Tudi gostinski objekti ne ustrezajo. Če hočemo razvijati turizem, bo potrebno na tem področju še marsikaj storiti. — V vaši krajevni skupnosti sta samo dve temeljni organizaciji — Roto in Novolit. Kaj pomenita za krajane in kako se vključujeta v življenje Bloške planote? Vsekakor obe temeljni organizaciji dosti pomenita za naše področje, predvsem, ker nudita domačinom možnost za zaposlitev, saj se še sedaj blizu 200 delavcev vozi na delo drugam, predvsem na Brest. Ker je večina teh delavcev vezana tudi na delo na kmetiji, so nova delovna mesta pri nas velika olajšava. TOZD Roto se v naše življenje vključuje še nekoliko počasi, medtem ko so zaposleni v Novo-litu pogosto tudi nosilci najpomembnejših dejavnosti in akcij pri nas. Lahko rečemo, da so prav ti kadri močno povezani z življenjem kraja. — Kako je s solidarnostno pomočjo ostalih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij? Najpomembnejša oblika solidarnostne pomoči je nedvomno samoprispevek za šolstvo, saj sami ne bi mogli rešiti teh zadev, ki nas že dolgo žulijo. Od ostalih oblik solidarnostne pomoči pa še vedno v glavnem pričakujemo ...; čeprav nam skupščina občine, če le more, priskoči na pomoč. Prav v zvezi s solidarnostjo pa težko razumemo stališča Loške doline, ki menda še vedno ni pripravljena sodelovati v celovitem občinskem okviru pri izgradnji šol. Zato se nam tudi odmika »šolska investicija«. — Ali mladi ostajajo doma na kmetijah ali pa iščejo druge možnosti na zaposlitev? Vemo, da se je v preteklem obdobju prebivalstvo s tega območja močno izseljevalo. Povemo lahko, da zelo malo mladih ostaja doma na kmetijah. Kmetujejo predvsem ženske, ki niso zaposlene in starejši ob delu v delovnih organizacijah. Od učencev, ki so letos končali osnovno šolo, nihče ne ostane na kmetijah. Približno polovica jih gre v srednje, ostali pa v poklicne šole. Čistih kmetov skorajda ni, predvsem zaradi majhnih kmetij, ki nudijo premalo za preživljanje. — Torej je še naprej pričakovati upadanje števila prebivalstva? Ob gospodarskem razvoju tega področja — kot ga pričakujemo, ne. Kadrovske potrebe v Novoli-tu in Rotu (predvsem po kvalificiranih in strokovnih delavcih), pa ob modernizaciji kmetijstva in ob razvoju turizma, vse to bo moralo povzročiti, da bodo mladi ljudje ostajali in se zaposlovali doma. — Glede na veliko razdrobljenost področja so prav gotovo težave tudi s šolstvom? Več kot polovica učencev se v šolo vozi, kar je zelo naporno, otežkoča pa tudi delo v šoli, zlasti organiziranje interesnih dejavnosti. Kljub temu že razvijamo oblike podaljšanega bivanja v šoli in vse bolj so očitne potrebe tudi po celodnevni šoli, česar pa seveda za sedaj še ne zmoremo. Omenimo naj še, da pri šolskem delu sodelujejo tudi štirje zunanji sodelavci in da je šolski uspeh zelo dober, predvsem zato, ker so oddelki majhni. V Šivčem moramo šolo zapreti, ker je tam premalo otrok; za preostale pa je to velikanska težava, saj morajo zelo daleč pešačiti, da pridejo do avtobusne proge za Begunje. Ta problem naj bi bil rešen v dveh-treh letih, ko bo usposobljena cesta Ravnik —Šivče. — Kako delujejo družbenopolitične organizacije? V zadnjem času je zlasti Socialistična zveza zelo delavna in organizirana, kar se kaže v veliki udeležbi na zborih in na drugih sestankih, veliko ljudi pa je tudi neposredno vključenih v delo različnih komisij. Prebivalci tega območja vidijo, da je bilo v preteklih letih precej storjenega, vidijo tudi perspektivo razvoja. Vse bolj spoznavajo, da se morajo sami organizirati in da ne gre samo pričakovati pomoč od drugod. Pri Zvezi komunistov so težave z organiziranostjo in z iskanjem vsebine dela. Tudi mladina je dokaj delavna, zlasti na športnem in družabnem področju (disco klub) in nekoliko manj na kulturnem ter družbenopolitičnem področju. Premalo vsklajuje svoje delo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, kmečka mladina pa se v to dejavnost skoraj ne vključuje. Zanimivo je, da je mladina v zadnjem letu osnovne šole, ki je organizirana v aktiv, zelo delavna, nato pa se nekako izgubi in je ni več čutiti. — Kako ocenjujete delo delegacij? Čeprav so dokaj delavne in se redno sestajajo, se ubadajo s podobnimi težavami kot drugod in zato teh težav niti ne bi ponavljali. Preglavice nam delajo delegatska gradiva, ki so obširna in težko razumljiva, pa še roki za pripravo na skupščine so pogosto zelo kratki. Vsaj na nekaterih področjih se ogrevamo za posebne delegacije. — Zanimivo je vaše pobratenje s krajevno skupnostjo Gradišče iz Ljubljane. Kakšne oblike sodelovanja že imate? Doslej smo imeli že dvoje prijetnih in koristnih srečanj — skupaj s KS Begunje in KS Caj-narje-žilce. Nedavno je bila ustanovljena posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh štirih krajevnih skupnosti in ki bo natančneje izdelala vse oblike in možnosti sodelovanja. Povedati velja, da nam je KG Gradišče ob gradnji ceste tudi finančno pomagala, nudi pa nam tudi strokovno pomoč pri organiziranju naših dejavnosti. V tem prijetnem razgovoru smo se dotaknili še mnogih dru- 1. Športno rekreacijski center KS Stari trg a) atletska površina b) zelene površine 2. Športnorekreacijski center KS Cerknica a) šolska igrišča pri osnovni šoli b) občinski rekreacijski center I. faza izgradnje II. faza izgradnje 3. Športno rekreacijski center KS Nova vas a) atletski program b) zelene površine c) asfaltno igrišče 4. Športno rekreacijski center KS Begunje a) atletski program 5. Športno rekreacijski center KS Cajnarje-Žilce a) asfaltne površine b) zelene površine 6. Športno rekreacijski center KS Rakek a) atletski program b) asfaltne površine 7. Športno rekreacijski center KS Grahovo a) atletski program b) asfaltne površine gih stvari, o katerih pa zaradi omenjenega prostora žal tokrat ne moremo pisati. Nedvomno delo te krajevne skupnosti priča, kako je mogoče z zavestno organiziranostjo in prizadevnostjo dosti storiti. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo Bloška planota še naprej doživljala novi razcvet in razvoj. Razgovor pripravila B. Levec in F. Sterle Idilična podoba Bloškega jezera; še dosti neizkoriščenih možnosti za razvoj turizma »Zametek« otroškega vrtca v Novi vasi Izgradnja športnih objektov Zapostavljanje problematike telesne kulture v preteklem obdobju je ustvarilo v tej dejavnosti velike praznine na vseh področjih, predvsem pa, kar zadeva objekte, strokovne kadre in financiranje. Zastavljenih programov ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo ustvarili osnovnih pogojev za njeno delovanje. Med osnovnimi pogoji so prav gotovo na prvem mestu telesnokul-turni objekti. Če nimamo objektov za vzgojo, vadbo, tekmovanje in rekreacijo, so vsi programi brez uspeha. Porabniki telesnokulturnih objektov so razdeljeni v tri kategorije: I. vzgojnoizobraževalne in vzgojno varstvene ustanove, II. osnovne telesnokulturne organizacije, III. občani v temeljnih in v krajevnih skupnostih. Iz tega lahko ugotovimo, da v okviru občine nobena kategorija nima dovolj površin, vsekakor pa so na naj slabšem občani, ki praktično nimajo nobenega takšnega objekta. Zaradi omenjenih ugotovitev je temeljna telesnokulturna skupnost Cerknica pripravila program izgradnje telesnokulturnih objektov v naši občini do leta 1985. Po omenjenem programu bi do leta 1985 izgradili naslednje objekte: Površina Leto iz- vednost v m2 gradnje v 000 din Ker teh objektov zaradi sedanjega načina združevanja sredstev za telesno kulturo ne moremo izgraditi, se obračamo na delavce, da b1 s svojimi sredstvi, namenjenimi za izgradnjo počitniških domov in rekreacijo, sofinanciranja za izgradnjo teh centrov. Športno rekreacijski centri krajevnih skupnosti so predvideni ob sedanjih osnovnih šolah, kar je v skladu z veljavnimi urbanističnimi predpisi občine Cerknica. Delavcem predlagamo, da bi s sredstvi, namenjenimi za počitniške domove in rekreacijo, izgradili telesnokul; turne objekte v občini. Povedati je treba, da so ta sredstva v večini delovnih organizacij neizkoriščena in za delavce ne predstavljajo d°." datnih obremenitev in jih v ničemer denarno ne prikrajšajo. Odločiti se moramo, ali bomo sebi in našim otrokom ustvarili pogoje za zdrav način življenja od rane mladosti do pozne starosti. Pobudo za tak način sofinanciranja izgradnje je dala TTKS Cerknica, podprli pa so jo tudi občinski svet, Zveza sindikatov in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. S. Zidar 1.755 1978 1.000 7.848 1978 1.755 1978 200 7.848 1978 2.000 1985 750 1.430 1.904 986 1980 1.000 1.180 1979 500 572 1978 800 1.904 1978 1.430 986 1980 1.000 1.430 986 1982 1.000 NASI LJUDJE Mara KEBE dela pri nas skoraj devetindvajset let in je naši delovni organizaciji ostala zvesta v dobrem in slabem. Tako dolgo dela na Brestu le še nekaj delavcev Skupnih dejavnosti. Rodila se je v Begunjah, v številni kmečki družini. Ker je bila med sedmimi otroki najmlajša, so jo domači skušali obvarovati trdega kmečkega dela. Vpisali so jo v meščansko šolo na Rakeku, ki jo je po štirih letih uspešno končala. S študijem je nadaljevala na trgovski šoli v Ljubljani. Po dveh letih šolanja pa ji je umrla mama. Zato se je morala vrniti domov in poprijeti za gospodinjstvo. V marcu 1949. leta se je zaposlila pri Lesno industrijskem Podjetju Cerknica kot se je tedaj imenovala naša delovna organizacija. Sprva je delala na žagi v Begunjah, čez kakšno leto pa se je znašla v komercialnem oddelku tedanje direkcije podjetja. V Prodaji je delala vse do leta 1963. Od takrat naprej je v računski službi. S prodajo pa je že vedno nekako povezana, saj _ se Ukvarja predvsem s kreditiranjem izvoza in s potrošniškimi krediti. Ko sem jo poprosil, naj kaj Več pove o prehojeni življenski Poti, je Mara povedala: »O svojih zgodnjih letih nimam mnogo povedati. Živela sem Podobno kot dosti drugih. V šolo na Rakek sem se vozila s kolesom, dostikrat, zlasti pozimi, Pa sem morala to pot prehoditi Peš. Učila sem se rada. Zelo sem si želela, da bi študij nadaljevala, toda kaj, ko mi tega razmere niso dopuščale. Najtežja so bila leta po mamini smrti, ko sem morala prevzeti vsa ženska opravila na kmetiji, čeprav mi Je bilo tedaj komaj osemnajst let.« — Kaj pa delo v podjetju? »Tedaj delo ni bilo takšno kot smo ga zdaj vajeni. Če sem že rekla, da sem delala v komercia-u. to še ne pomeni, da sem opravljala samo komercialne posle. Poprijeti je bilo treba za vsako delo, če je bilo v skladu z delovnim mestom ali ne. Poleg tega smo morali delavci iz pisarn pomagati tudi pri graditvi tovarne. Ko so gradili prvi del tovarne pohištva v Cerknici, vem, ua smo morali pet do osem ur 2,a teden pomagati zidarjem, tudi delovni čas se je večkrat raztegnil v pozne nočne ure. Če j.e bilo potrebno, smo delali tu-m ob nedeljah. Pomagali smo todi pri obnovi Tovarne pohištva crkni ca in Tovarne pohištva Martinjak po obeh požarih. Betonirali smo med delovnim ča-'3°to in po njem. Mlajše bi rada spomnila, da , too imeli dolga leta zaradi veli-U'h vlaganj v izgradnjo tovarn everjetno nizke osebne dohod-•to- posti delavcev je takrat zapustilo podjetje in šlo delat dru-.,.ato> kjer so manj vlagali in več aslužiii. Nazaj so se vrnili šele, u so se pri nas razmere izbolj-ute oziroma, ko je vloženi de-lar Pričel dajati sadove. Zato menim, da sedanji način nagrajevanja minulega dela verjetno ni povsem pravičen. Jubilejne nagrade pa so tako poredke (vsakih deset let) in razmeroma nizke, da jih ne moremo šteti za ustrezno dopolnilo nagrajevanja poprejšnjega dela pri nas.« — Kaj pa delovni odnosi? So bili v prejšnjih letih boljši? »Tega ne morem z gotovostjo reči. Upoštevati je treba, da so zdaj razmere drugačne. Pelovna organizacija je mnogo večja kot prej, prav tako tudi skupne dejavnosti. Zato se je področje dela vsakega posameznika močno zožilo. Naše delo se zdaj manj prepleta, pa se med seboj tudi manj poznamo. V splošnem pa se mi zdi, da smo prej čutili večjo pripadnost kolektivu in so nas bolj kot sedaj skrbeli poslovni rezultati vsake tovarne. To nas je nekje vezalo, zato smo si bili bližji.« — Kako pa gledaš na razvoj samoupravljanja? Si kaj sodelovala pri tem? »Samoupravni odnosi so se z leti počasi spreminjali. Iz leta v leto razlike niti niso bile tako opazne. Če pa gledam vsa leta nazaj, pa vidim, da je napredek ogromen. Prvo leto smo delali še po direktivah iz Ljubljane. Kasneje je to vlogo imela nekdanja direkcija. Počasi pa so se delavci tovarn v skladu z družbenim razvojem osamosvojili. Zdaj sami odločajo o svojem delu in o rezultatih dela. Sama sem bila večkrat izvoljena v organe delavskega samoupravljanja. Delala sem tudi v sindikatu. Pred leti sem bila skoraj dve mandatni dobi tudi član zbora proizvajalcev občinske skupščine. Reči moram, da mi je bilo včasih na sejah kar malo nerodno, saj sem bila več kot dve leti v tem organu edina ženska.« — Ali še kaj sodeluješ v organih upravljanja? Kako delavci Skupnih dejavnosti uveljavljajo svoje pravice s tega področja? »Trenutno sem član odbora samoupravne delavske kontrole Skupnih dejavnosti. Menim, da smo člani tega organa še vedno premalo delavni in prodorni pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Zato samoupravna delavska kontrola kar ne more odigrati svoje vloge. Res pa je, da je delo v tem organu večkrat težavno, kar je samo po sebi razumljivo. Menim, da bi morali delavci Skupnih dejavnosti pri sprejemanju samoupravnih odločitev bolj sodelovati. Dogaja se, da na zborih delavcev ne da bi dovolj vedeli, kaj in brez pravega sodelovanja v razpravi sprejemamo pomembne sklepe. Kasneje, ko pride do izvajanja teh sklepov, se pa jezimo.« Sedaj živi Mara v Cerknici, kjer sta si z možem zgradila skromno hišico. Zelo rada ima rože; prav sedaj je okoli hiše vse v cvetju. Ko sem jo poprašal še po osebnih željah, ni bila dolga. Dejala je, da želi kolektivu kar najboljše poslovne rezultate, sebi pa razumevanje in zdravje v družini. To, oboje, pa želimo tudi mi. Zlasti drugo ne samo Mari, temveč vsem, še posebej pa vsem dolgoletnim članom kolektiva. V. Žnidaršič Klub samoupravljalcev še O delu in o spremljajočih težavah kluba samoupravljalcev smo spregovorili z Milanom Strletom, predsednikom skupščine kluba samoupravljalcev, Alojzem Otoničarjem in Filipom Žagarjem, predsednikom in sekretarjem občinskega sindikalnega sveta ter z Jožetom Frankom, sekretarjem občinske konference Zveze komunistov. Zastavljeno jim je bilo naslednje vprašanje: »Zakaj klub samoupravljalcev še ni zaživel tako kot smo se v programskih izhodiščih ob ustanovitvi kluba dogovorili?« Milan Strle: Ugotovim lahko, da so bile opravljene začetne aktivnosti, ki so pravzaprav organizacij sko-formalnega značaja, vendar pa pomenijo osnovo za delo na tem področju. Sprejeli smo okvirni program izobraževanja, ki je bil v javni razpravi in so ga ob ustanovitvi kluba delegati dokončno sprejeli. Izvoljen je bil izvršni odbor, ki je pričel z delom. Najprej je bilo potrebno odpreti žiro račun in lahko tudi z zadovoljstvom ugotovimo, da sredstva od temeljnih organizacij dokaj redno lovarne pohištva Cerknica pritekajo. Seveda je opaziti nekatere slabosti v dosedanjem delu. Predvsem ni človeka, ki bi se poklicno ali volontersko (poudarek je na volonterskem delu) ukvarjal in delal oziroma usklajeval delo. Najprej je £>ilo zamišljeno, da bi delo temeljilo na Delavski univerzi, vendar se na tem področju stvari ne premaknejo. Če ni druge primerne ustanove, mislim, da bi moral sindikat predstavljati tisto gonilno silo, ki bi zagotavljala normalno in uspešno delo. Seveda bi moral mimo sindikata pokazati večjo dejavnost izvršni odbor kluba. Nikakor ne smemo biti preveč črnogledi; saj smo z delom šele začeli. Vemo, da v začetku nobena stvar ne teče idealno. Mislim, da ima klub samoupravljalcev izredno pomembno vlogo pri osveščanju delovnega človeka, pri usposabljanju delegatov in da je torej potrebna le še večja, bolj zagnana akcija vseh subjektivnih sil, pa bodo tudi uspehi na tem področju drugačni. Alojz Otoničar, Filip Žagar: Začetne težave so predvsem posledica težav s kadri. Ni človeka, ki bi volontersko opravljal funkcijo usklajevalca dejavnosti in ki bi bil nosilec ter pobudnik dela. Ob tem je opaziti vse premalo pobud iz delovnih organizacij, ki bi morale postati glavni dejavnik pri zbiranju potreb, da bi klub resnično opravljal tiste dejavnosti, ki jih združeno delo potrebuje. Ugotavljamo, da. imamo Splošna in skupna poraba letos Koncem letošnjega maja je koordinacijski odbor za družbe ne dejavnosti pri Izvršnem svetu skupščine občine Cerknica poslal v javno razpravo in v sklepanje samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za odbobje 1976—1980, ki se nanašajo na: — izobraževanje (osnovnošolsko), — zdravstveno varstvo, — socialno skrbstvo, — kulturo, — telesno kulturo, — zaposlovanje, — usmerjeno izobraževanje, — raziskovalno dejavnost, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje, — starostno zavarovanje kmetov, — varstvo pred požarom, — izgradnjo športnih objektov. Dokaj obsežno gradivo je bilo posredovano poslovodnim organom, predsednikom delavskih svetov, sindikata in vodjem^ delegacij, ki naj bi bili zadolženi, da organizirajo javno razpravo tako, da bodo ti samoupravni sporazumi tudi ustrezno sprejeti v določenem roku. Ob vsem tem pa bi veljalo opozoriti predvsem na tri bistvene probleme: 1. Ob podaljšanju razprave o splošni in skupni porabi je bilo porabljenih ogromno besed o tem, kako naj splošna in skupna poraba naraščata počasneje. kot narodni dohodek, kar je tudi začrtano v letošnji gospodarski resoluciji. Cilj tega naj bi bila razbremenitev gospodarstva in seveda s tem tudi naraščanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Po primerjalnih izračunih temu ni tako, pač pa se v absolutnih zneskih, ki še vedno temeljijo na osnovi bruto osebnih dohodkov in le delno na dohodku, ti stroški povečujejo primerjalno z letom 1976 od 16 odstotkov pa tudi do 71 odstotkov. Če primerjamo samo Tovarno pohištva ni zaživel okvirni program, ki pa ni razčlenjen. Na pretekli seji izvršnega odbora smo se dogovorili, da je potrebno do jeseni pripraviti konkretni program izobraževanja, ki mora temeljiti na resničnih potrebah združenega dela. To pa so v tem trenutku nedvomno vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu, pa tudi potrebne usmeritve v zvezi z volitvami v skupščine in organe upravljanja. Jože Frank: Zavedati se moramo, da so delovni ljudje iz temeljnih organizacij hitro dojeli vlogo klubov samoupravljalcev. Posledica tega se je pokazala v pristopu h klubu in v poravnavanju finančnih obveznosti. Prispe-vana finančna sredstva pa morajo biti seveda opravičena, kar pomeni, da je potrebno združenemu delu nuditi tisto, kar od kluba pričakuje. Potrebno je torej pričeti z družbenim izobraževanjem, za kar pa je potrebno imeti izdelan program dela. Po drugi strani je opaziti, da so sedaj v temeljnih organizacijah dvignili roke nad družbenopolitičnim izobraževanjem ter usposabljanjem delegatov in pričakujejo, da bo vse delo na tem področju opravil klub samoupravljalcev. Jasno je, da so takšna mnenja napačna in da po nepotrebnem vnašajo zmedo na področju izobraževanja. Iz povedanega lahko povzamemo, da se stvari premikajo in da bomo najkasneje v jeseni lahko že videli neposredne rezultate v obliki posameznih izobraževalnih programov. Dolžnost nas vseh v združenem delu pa je, da dajemo stalne pobude in da zagotavljamo normalne pogoje za uspešno delo kluba samoupravljalcev. D. Frlan Martinjak, se ta znesek poveča za okrog 400.000 din, kar pa je za proizvodnjo ogromna dodatna obremenitev. 2. Vsa prizadevanja, da bi bili splošna in skupna poraba odvisni od ustvarjenega dohodka in ne od brutto osebnih dohodkov, so s temi sporazumi praktično zanikana. Ob dogovarjanju takih stališč vsekakor ne bo prišlo do tega, kar načrtuje zakon o združenem delu — namreč, da bodo tudi porabniki teh sredstev vsaj nekoliko razmišljali in tudi ustvarjalno prispevali za čimvečji dohodek. Proračunski sistem, ki naj bo do leta 1980, teh vprašanj ne bo premaknil z mrtve točke. 3. Ne nazadnje pa je potreben družbene kritike tudi način dela samoupravnih interesnih skupnosti. Polnih pet mesecev je bilo potrebnih, da se nekje pripravi gradivo o katerem naj bi odločali delavci, ki združujejo svoje delo in sredstva za splošno in skupno porabo. Delavcem pa je bilo dano na voljo 15 dni, da o vsem gradivu razpravljajo in sklepajo. Sprašujemo se, kje je usklajevalni postopek in kje so povratne informacije od proizvajalcev do skupščin. Mislim tudi, da bi bilo zelo koristno, če bi predlagale! posredovali gradivo v kratkih povzetkih in v pravem slovenskem jeziku, kajti le tako bomo začeli končno odločati o rezultatih svojega dela in tudi delegatski sistem bo začel delovati kot bi moral. J. Mele Vsakoletni obračun dela ZAKLJUČEK POUKA NA TEHNIŠKI SREDNJI ŠOLI ZA LESARSTVO Letos je končala šolanje na tehniški lesarski šoli v Cerknici že peta generacija lesarskih tehnikov. Samo osemnajst jih je bilo, kar je bil najmanjši razred doslej. Četrti razred so vsi uspešno končali, med njimi Franc ŠPAREMBLEK in Ivan TROHA z odličnim uspehom, pa sta bila oproščena opravljanja zaključnega izpita. To sta doslej tretji in četrti odlični učenec na šoli. Ostali so v dneh od 16. do 21. junija opravljali zaključne izpite. Eden je zaključni izpit opravil z odličnim uspehom, šest s prav dobrim, štirje z dobrim uspehom, pet učencev pa bo moralo v avgustu opravljati popravne izpite iz slovenskega jezika ter novejše zgodovine narodov Jugoslavije in samoupravljanja s temelji marksizma. Nasploh so učenci pokazali solidno tehnično znanje, v družboslovnih predmetih pa slabše. Temu je krivo premajhno število ur, pa tudi ne najbolj kontinuiran pouk, še posebej pri slovenskem jeziku. Kar enajst učencev se je odločilo nadaljevati študij na višjih in visokih šolah. Študijske smeri so zelo raznolike; od strojništva, elektrotehnike, ekonomije in varnosti, še najmanj pa lesarstva. To je za BREST sprejemljivo in v skladu s kadrovskimi načrti. Tudi tretji letnik je bil uspešen, saj so vsi učenci izdelali razred. Za njih bodo počitnice neskaljene. En mesec bodo preživeli na praksi v proizvodnji in pripravi dela, drugi mesec pa po svojih željah. F. Turšič BREST ZNOVA NA VRHU LETOS ŽE PETA ZMAGA NA LESArllADi Osme športne igre delavcev lesne industrije in gozdarstva so znova dokazale, da so ena izmed največjih tovrstnih prireditev, velika manifestacija delavske telesne kulture, predvsem pa vsakoletni obračun in dokaz, kaj naše delovne organizacije čez vse leto prispevajo za razvoj organizirane rekreacije delavcev, kar je tudi eden izmed pomembnih dejavnikov pri prizadevanjih za večjo produktivnost dela. Na letošnji lesariadi, ki je bila 17. in 18. junija v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani, je sodelovalo že 53 delovnih organizacij z okrog 2000 športnikov in športnic. Naj že takoj omenimo, da je bilo letos prvič v okvir te prireditve vključeno tudi tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev, na katerem je zmagalo GG Novo mesto pred GG Nazarje in GG Postojna. BREST je dosedanjim štirim dodal še peto lovoriko in je tako doslej daleč najuspešnejši udeleženec teh tekmovanj. DOBRŠEN DEL TEKMOVANJ ŽE V PETEK Pravzaprav se je letos tekmovanje zaradi velikega števila sodelujočih pričelo že v četrtek z ženskim kegljanjem, večina tekmovanj pa je bila v petek, tako da so za soboto ostali le še sklepni obračuni. To je podobno kot prejšnja leta razbilo enovitost iger, vendar si je drugačno organizacijsko obliko tekmovanja ob tolikšnem številu nastopajočih težko zamisliti. Tokrat je bil petek za naše ekipe zelo uspešen tekmovalni dan in je bilo glede na dosežene rezultate že moč sklepati na visoko končno uvrstitev. SREBRO — ŠAHISTKE Po lanskem neuspehu se je ženska šahovska ekipa — čeprav brez pravih priprav — znova povzpela k vrhu. Ob enem samem ekipnem porazu so mlade šahist-ke zasedle odlično drugo mesto. Vrstni red (9): 1. Slovenijales-trgovina, 2. BREST, 3. Elan itd. Vrstni red (40): 1. GG Postojna 852, 2. Stol 851, 3. Meblo 841, 4. BREST 825 itd. Posebej moramo poudariti, da sta moška in ženska strelska ekipa dosegli najboljši skupni rezultat med vsemi sodelujočimi in si tako prvič priborili dragoceni prehodni pokal, ki ga daje Strelska zveza Slovenije. NOVI VZPON NOGOMETAŠEV Po nekajletnem zatišju so naši nogometaši spet igrali vidno vlogo med najboljšimi. Po napornih petkovih in sobotnih tekmah (ob najhujši vročini) so se uvrstili v najboljšo četverico. To je nedvomno izreden uspeh, ki bi bil zaradi solidne in borbene igre v obrambi z učinkovitejšim napadom morda lahko še večji. Vrstni red (40): 1. Slovenijales-trgovina, 2. Inles, 3. Jelovica, 4. BREST itd. PRIJETNA OTVORITVENA SLOVESNOST Kratka, a prisrčna otvoritvena slovesnost je bila na sobotno jutro v športni dvorani na Kodeljevem. Športniki v živo pisanih oblačilih, nastop športnih plesalcev in sodelovanje miličnikov-kadetov — vse to je ustvarilo prijetno in pričakujoče tekmovalno razpoloženje. Po uvodnem nagovoru predsednika organizacijskega odbora Emila Šuštarja je spregovoril Janko Goleš, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, ki je med drugim orisal prizadevanja sindikata za organizirano rekreativno-športno dejavnost delavcev in posebej poudaril pomen letošnjega tekmovanja, ki je sodilo v okvir proslav pomembnih jubilejev. Še državna himna, dvig zastave lesariade in tekmovalci so se razkropili po tekmovališčih za čim boljšimi uspehi. Naše šahistke — presenetljivo dobre STRELKE VZTRAJNO PRI VRHU Strelke nas niso še nikoli razočarale, pa so tudi letos dosegle še boljši rezultat kot lani in tudi boljšo uvrstitev — s tretjim mestom so si priborile bronasto plaketo. Tudi njihovi vedno zanesljivi nastopi so posledica rednega dela. Najboljša posameznica med našimi je bila Turšičeva (161 krogov). Tudi igralci namiznega tenisa so z borbeno in učinkovito igr? zmagali v sicer težki skupini-Kasneje jim je za še boljšo uvrstitev le zmanjkalo moči. Vrstni red (27): 1. Javor, L Liko, 3. Lesnina..., 7. BREST itd. Borbeni nogometaši — naše prijetno presenečenje KEGL.TAČICE ZA LAS »SAMO« ČETRTE Da tudi žensko kegljanje napreduje, izpričuje dejstvo, da so naše tekmovalke z boljšim rezultatom kot lani zasedle »le« četrto mesto (lani drugo). Imele so tudi smolo z žrebom, saj so tekmovale že na četrtkov večer in mno bi po svoji prikazani igri in kvaliteti ob drugačnem žrebu dosegle znatno boljšo uvrstitev. Vrstni red (15): 1. GLIN, 2. Lesna, 3. Novoles... 5. BREST ŠAHISTI — NAJBOLJE DOSLEJ Naši šahisti so z borbeno igro dosegli letos svojo doslej najbolj- BALINARJI NEKOLIKO RAZOČARALI Balinarji so v ne preveč težki skupini pribalinali eno zmago in en poraz in se tako še kar solidno uvrstili, a niže kot smo pričakovali. Vrstni red (23): 1. Stil. 2.GG Postojna, 3. Javor ..., 16. BREST itd. NAJSLABŠE SO SE ODREZALI ODBOJKARJI letošnje lesariade Vrstni red (20): 1. Marles 479, 2. LIP Sl. Konjice 463, 3. BREST Otvoritvena slovesnost ZLATI KEGLJAČI Največ veselja so nam letos priredili kegljači, ki so v petkovem nastopu zanesljivo zmagali z rekordnim številom podrtih 1-.egijev. Nedvomno je to posledica vnaprejšnjih množičnih tekmovanj v okviru delovne organizacije in daljših skrbnih priprav. V ekipi ni bilo slabega moža, najboljša med dobrimi pa sta bila Franc Gornik (249 kegljev — drugi najboljši rezultat lesariade) in Franc Štrukelj (218). Vrstni red (43 ekip): 1. BREST 1292, 2. GG Postojna 1285, 3. ZK GP Kočevje 1258 itd. 457 itd. STRELCI TUDI LETOS ČETRTI Med strelci je vsako leto konkurenca hujša —- več sodelujočih in boljši rezultati. Naši, že prislovično zanesljivi strelci so letos nastreljali 10 krogov več kot lani, vendar je to zadostovalo »le« za ponovitev lanske uvrstitve — odlično četrto mesto. Najboljši posameznik med našimi je bil Franc Mahne — 174 (četrti rezultat lesariade). Ženska kegljaška ekipa (letos samo četrte) Ob uvrstitvi naših odbojkarjev lahko rečemo le: važno je sodelovati ... Igrali so sicer borbeno, vendar so pokazali premalo uigranosti in znanja, pa so se znova znašli na dnu. Vrstni red (21): 1. Lesna, 2. GG Bled, 3. Marles..., 19. BREST itd. BREST ZNOVA ZMAGOVALEC Tekmovanja so se iztekla ž® sredi sobotnega popoldneva. Prestala sta le še sklepni obračun tekmovalnih dosežkov in razglasitev najboljših. Petkova predvidevanja .jj? »predračuni« so se uresničil1-BREST je znova zmagovalec 5 (Konec na 7. str.) Ženska strelska vrsta tudi letos na vrhu MOŠKI NAMIZNI TENIS — KOT LANI Strelci so (skupaj s strelkami) letos prvič osvojili tudi pokal Strelske zveze Slovenije bile tedaj najboljše, pa so jih nato vse naslednje ekipe »lovile«. Najboljša med našimi je bila Jankovičeva (195 kegljev). Vrstni red (24): 1. Novoles 1075, 2. Marles 1065, 3. Stol 1057, 4. BREST 1056 itd. ŠE ENO ČETRTO MESTO — NAMIZNI TENIS (ŽENSKE) Igralke namiznega tenisa, ki so lani izredno prijetno presenetile z drugim mestom, tudi letos niso razočarale. Premočno so zmagale v svoji skupini in na koncu osvojile odlično četrto mesto. Vrstni red (15): 1. Lesna, 2. Elan, 3. Liko, 4. BREST itd. SMOLA ODBOJKARIC Odbojkaricam jo je žreb tudi letos grdo zagodel, saj jih je uvrstil v skupino z lanskimi in letošnjimi zmagovalkami. Nedvo- šo uvrstitev, saj se jim je uspelo prebiti v finalno skupino, v kateri so bili zelo solidni, šesti in tako prispevali lep oboi k skupnemu seštevku v končni uvrstitvi. Vrstni red (24): 1. Stol, 2. Marles, 3. Elan... 6. BREST itd. (Nadaljevanje s 6. strani) Prepričljivo prednostjo pred Meblom in Marlesom. V našem taboru je bilo seveda veselo in je povsem razumljivo, da so naši tekmovalci iz pokalov srknili kapljico ali dve in poskočno zavajali ob veseli glasbi. V prvi deseterici je bilo le nekaj manjših premikov. V vrhu so ostale večje delovne organizaci-te, tiste, ki posvečajo več skrbi organizirani športni rekreaciji in imajo zato možnosti, sestaviti kvalitetne ekipe. Uspeh zavezuje Tudi ob letošnji zmagi se nehote vsiljuje vprašanje, v čem je skrivnost dosedanjih Brestovih uspehov. Že bežen pogled v rezultate kaže, da so bili doseženi največji uspehi v tistih panogah, v katerih je pri nas največja množičnost in v katerih redno vadijo in tekmujejo čez vse leto. Jasno je, da je mogoče iz množice tekmovalcev iz temeljnih organizacij in iz Skupnih dejavnosti nato sestaviti tudi kvalitetno selekcijo. Takšna ugotovitev nedvomno nakazuje tudi našo prihodnjo Usmeritev organizirane rekreacije delavcev. Predvsem je treba organizirati športno rekreacijo po TOZD in tekmovanja med njimi, uspehi na tekmovanjih na višjih ravneh pa bodo le logična Posledica množičnosti. Tako bo športna rekreacija postala nepogrešljivi del našega vsakdana, s športnimi uspehi pa bomo lahko tudi v prihodnje dostojno zastopali našo delovno organizacijo navzven. PRIHODNJE LETO V CERKNICI? Takšen mednaslov smo zapisali že lani. Ob zaključku letošnje lesariade je v svojem sklepnem nagovoru predsednik organizacijskega odbora nedvoumno vzkliknil: »Na svidenje prihodnje leto v Cerknici!« Pripomniti velja, da za ta vzklik ni imel osnove v uradno izvoženem stališču oziroma privolitvi naše delovne organizacije, vsekakor pa so v njem izražene *elje republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva ter tekmovalcev številnih delovnih organizacij, ki Jim je lesariada, organizirana Pred leti v Cerknici, ostala v najlepšem spominu. Vsekakor bi veljalo o teh že-*jah resno razmisliti. Preden davno dokončen pristanek, moramo temeljito pretehtati, ali imamo °b tolikšnem številu tekmovalcev (nad 2000) možnosti izpeljati tehnično plat tekmovanja (objek-u, kadri in tako naprej). Organi-facija tako velikega tekmovanja Je velikanska obveznost, ki terja •nnogo prizadevanj, dela in ne-nehnega iskanja novih rešitev. , sedaj torej lahko samo zaključimo: prihodnje leto v Cerk-nici? B. Levec SKUPNA uvrstitev i ^ točki *• BREST Cerknica 241 , MEBLO Nova Gorica 21! 2' MARLES Maribor 211 STOL Kamnik 201 LESNA Slovenj Gradec 19' ”• GG Postojna 18! i' JELOVICA Škofja Loka 18: 8' SLOVENIJALES — trgovina Ljubljana 17i in' HKO Vrhnika 17i it' £GAN Begunje 17: tV L-LI Logatec 161 i: NOVOLES Novo mesto 15 JAVOR Pivka 14 \\- UP Bled 13: i," INLES Ribnica 12 }Š' GG Bled 11 to' LIP Slov. Konjice 11: t q* GLIN Nazarje 11 ?n' LESNINA Ljubljana 10 5,' LIPA Ajdovščina 10 £L OPREMA Izola 10 SAVINJA Celje 9. o V ALPLES Železniki 8' . • TM Slovenj Gradec 8 • LESONIT Ilir. Bistrica 8 (Nastopile so ekipe iz 53 delovni! 0rganizacij). M ' Naš fotoreporter je na letošnji lesariadi posnel vrsto posnetkov. Na vrhu so naši »zlati« kegljači (pet Francetov — stojijo, pa še Vasja in Tone) Tudi letos drugi TRADICIONALNI ŠPORTNI CETVEROBOJ Na tradicionalnem četver oboju Lama — Titan — Kovinoplastika — BREST so se številčno močne ekipe pomerile v streljanju, nogometu, kegljanju, krosu, namiznem tenisu, odbojki in šahu. Izidi: Streljanje — ženske: L Brest 2. Titan 3. Kovinoplastika 4. Lama Streljanje — moški: 1. Titan 2. Brest 3. Lama 4. Kovinoplastika Nogomet: 1. Lama 2. Kovinoplastika 3. Titan 4. Brest Kegljanje — ženske: 1. Titan 2. Brest 3. Lama 4. Kovinoplastika Kegljanje — moški: 1. Kovinoplastika 2. Brest 3. Titan 4. Lama Kros — ženske: 1. Kovinoplastika 2. Lama 3. Brest 4. Titan Kros — moški: L Brest 2. Kovinoplastika 3. Titan 4. Lama Posameznice: 1. Knez (Lama) 2. Modic (Kovinoplastika) 3. Mihelič (Kovinoplastika) 4. Klančar (Brest) itd. Posamezniki: 1. Kraševec (Kovinoplastika) 2. Jakopin (Brest) 3. čeček (Brest) itd. Namizni tenis — ženske: L Kovinoplastika 2. Brest 3. Titan 4. Lama Namizni tenis — moški: 1. Titan 2. Kovinoplastika 3. Brest 4. Lama Odbojka: L Titan 2. Kovinoplastika 3. Brest 4. Lama Šah: L Kovinoplastika 2. Titan 3. Lama 4. Brest Ekipna uvrstitev: L Titan 2. BREST 3. Kovinoplastika 4. Lama Tradicionalno srečanje med temi organizacijami se vsako leto krepi in izpopolnjuje po kvaliteti in številčno, saj je iz vseh štirih podjetij nastopilo več kot dvesto tekmovalcev in tekmovalk — delavcev, ki so spoznali pomen športne dejavnosti. Letošnji organizator Latna Dekani je športno srečanje organiziral brezhibno. Trim liga v Loški dolini Spomladanski del lige v malem nogometu je bil končan 19. junija. V zadnjem kolu je bilo nekaj razbuljivih srečanj, posebno na igrišču v Kozariščah, kjer sta igrala Iga vas in Stari trg ter Kozarišče in Markovec. Stari trg je po zelo razburljivem razpletu premagal Iga vas z rezultatom 8:4, Kozarišče, ki so bile do tedaj na čelu lige, pa so z Markovcem podelili točke. Rezultat je bil 2:2. Tako je po zadnjem kolu prišel v vodstvo Stari trg. Ta del tekmovanja je pokazal, da so vse ekipe napredovale v tehničnem pogledu, pa tudi v telesni pripravljenosti. Tudi disciplina igralcev je na športni ravni, z nekaterimi izjemami, ki pa niso plod napačnega mišljenja, ampak živčnosti. Sodniki so se trudili, da bi vsako srečanje pripeljali kar se da uspešno do konca in v večini primerov so tudi uspeli. Tudi gledalci so prišli na svoj račun, saj je bilo veliko lepih in razburljivih dogodkov na igriščih. Na tekmi Lož : Kozarišče, se je zbralo celo okrog 900 gledalcev. Igralci imajo sedaj zaslužen odmor do 24. julija, ko se bo začelo prvo kolo za pokal krajevne skupnosti Loška dolina. Jesenski del trim lige se bo začel 31. julija, pokalne tekme pa bodo med ligo. Finale bo posvečeno krajevnemu in občinskemu prazniku 19. oktobru. LESTVICA OB KONCU SPOMLADANSKEGA DELA 1. Stari trg 12 11 0 1 88:24 22 + 60 2. Kozarišče 12 10 2 0 59:10 22 + 49 3. Lož 12 10 1 1 87:18 21 + 69 4. Pudob 12 7 0 5 35:26 14 + 9 5. Iga vas 12 7 0 5 50:46 14 + 4 6. Markovec 12 5 3 4 40:37 13 + 3 7. Dane 12 6 0 6 20:32 12 — 12 8. Podcerkev 12 5 0 7 32:48 10 — 16 9. Viševek 12 3 2 7 17:29 8 — 12 10. Babno polje 12 3 1 8 20:56 7 — 36 11. Nadlesk 12 3 0 9 15:44 6 — 29 12. Vrhnika 12 2 1 9 19:61 5 — 42 13. Tirole 12 1 0 11 19:66 2 — 47 Trenutno najboljši strelci: 34 golov — Mlakar Zlato (ST), 24 golov — Kočevar Dušan (L), 21 golov — Kočevar Beno (L), 19 golov — Turšič Rolande (IV), 16 golov — Zakovšek Borut (L) itd. D. Ožbolt KORISTNO ZA VSAKOGAR Radiotelevizija Ljubljana je v sodelovanju z Anteno izdala posebno t rimsko knjižico, namenjeno širšemu krogu ljudi, ki jih vsakodnevni trim in rekreacija zanimata in si želijo več praktičnih in teoretičnih navodil. Poleg vsebine TTT oddaj je v knjižnici več zanimivih in koristnih sestavkov, od katerih naj omenimo samo nekatere, saj bi bilo navajanje celotne vsebine preobširno in preveč suhoparno. Torej precej poučne in zanimive snovi za branje in za praktično uporabo. Knjižica ima obliko in obseg običajne ANTENE in stane vsega 10 dinarjev. Priporočamo nakup, saj je knjižica deležna cele vrste pohval. P. Kovšca Največja prireditev v našem malem mestu preteklega meseca... Samo še kakšen »Rancy« vzburka naše (mlajše in zrele) občane Zdaj zaori pesem o... Petstoletnici Loža je bilo posvečenih doslej že nekaj kulturnih prireditev, 4. julija pa so se v Starem trgu srečali otroški, mladinski, mešani in moški pevski zbori naše občine. Devetdeset let gasilstva v Cerknici 19. junija so gasilci prostovoljnega gasilskega društva Cerknica praznovali 90-letnico društva. Visoki jubilej so proslavili s svečano gasilsko prireditvijo. Največja želja, da bi ob tej priložnosti dobili tudi novo gasilsko vozilo, pa se jim tokrat žal še ni uresničila. V slavnostnem mimohodu od Blagovnice do prireditvenega mesta so prvi stopali naj mlajši pevci iz nižjih razredov osnovnih šol iz Cerknice, 11. maja iz Grahovega, Jožeta Kranjca z Rakeka in Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga. Sledili so jim mladinski pevski zbori osnovnih šol iz Cerknice, 11. maj iz Grahovega, Tone Šraj-Aljoša iz Nove vasi in Jožeta Kranjca z Rakeka. Za le-temi so se razvrstili moški pevski zbori Tabor iz Cerknice, iz pobratenega Frama, Novolit iz Nove vasi in iz Starega trga ter mešana pevska zbora Heroj Iztok z Rakeka in Martin Krpan iz Šive. Prisotne ljubitelje lepe pesmi in vse nastopajoče je v imenu Zveze kulturnih organizacij pozdravil tovariš Franc Dolničar, ki je v svojem govoru poudaril pomen in vsebino dela teh organizacij ter zaključil uvodno misel z besedami: »Naključje pa je hotelo, da se praznovanje petstoletnice Loža proslavlja v jubilej- nem letu, v letu praznovanja vseh državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, to je 85-letnica rojstva tovariša Tita, 40-letnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40-letnica ustanovitve KP Slovenije. Da pa bo praznovanje lepše in prijetnejše, smo organizirali srečanje pevskih zborov občine Cerknica, da nam bodo zapeli in osvetlili spomine ...« In že je pod pomladno svobodno nebo iz mladih grl donela pesem Lepo je v naši domovini biti mlad. Ko so zamrli igrivi otroški glasovi, so zapeli odrasli, ki so se poslovili s skupno pesmijo Radovana Gobca: Pesem o Titu. Za slovo je zaigral še harmonikarski orkester iz glasbene šole Fran Gerbič z Rakeka. Prireditelj je zborovodjem za spomin in kot priznanje poklonil šopek nageljnov in plaketo. Pesem je utihnila le na prireditvenem prostoru, v naših srcih bo še dolgo odmevalo prijetno srečanje naših pevskih zborov. C. Levec Prireditev se je pričela že zjutraj z zborom gasilcev pred poslopjem Skupnih dejavnosti Bresta. Tam so dolgoletnim članom društva podelili značke za deset, dvajset, trideset in več let dela v gasilski organizaciji. Zatem je bila parada skozi Cerknico do poslopja osnovne šole. V paradi so poleg gasilcev iz občine Cerknica sodelovali tudi predstavniki občinskih gasilskih zvez Postojne, Logatca, Kočevja in iz ljubljasnke občine Vič-Rud-nik. Na osrednji proslavi je prisotne, zlasti pa predstavnike skupščine občine Cerknica in njenega izvršnega sveta, predstavnike družbeno-političnih organizacij, krajevne skupnosti Cerknica in druge, pozdravil predsednik izvršnega odbora društva Edvard Petrovčič. Delo društva v preteklih devetdesetih letih je na kratko orisal v slavnostnem govoru Drago Jakopin. Povedal je, da je bilo društvo ustanovljeno že leta 1887 pod imenom požarna hramba. Naloga in geslo tedanjih gasilcev je bila pomoč sočloveku ob požarih in ob drugih elementarnih nezgodah. Svoje poslanstvo so brambovci uspešno izpolnjevali, čeprav so imeli za današnje čase primitivno gasilsko orodje. Med prvo svetovno vojno je društvo životarilo, saj so morali vsi krepkejši fantje in možje na fronto. Posledice vojne je bilo čutiti še nekaj let, saj je vojna terjala svoj krvni davek tudi med brambovci. Leta 1920 se je požarna hramba preimenovala v gasilsko društvo. Kmalu zatem so kupili tudi prvo motorno črpalko in postavili gasilski dom. Leta 1925 je bila pri društvu ustanovljena godba na pihala, ki deluje še danes. Svoje pripadnike je društvo vzgajalo v naprednem duhu. Zato ni čudno, da so številni gasilci med drugo svetovno vojno ak- — KAKO URESNIČUJETE TE ZASTAVLJENE CILJE? To bom najlaže razložil, če povem, kakšen je »pohodniški« dan. Vstajamo ob petih zjutraj in gremo na pot. Do naslednjega prenočišča imamo navadno 25 kilometrov, kar je približno šest ur hoda. Vse poti seveda ne prehodimo v eni sapi, temveč traso razdelimo na več krajših etap. Po vsaki uri hoje imamo daljši postanek, kar seveda ne pomeni, da počivamo, temveč ves ta čas koristno izrabimo. Pogovarjamo tivno sodelovali v boju za osvoboditev naše domovine. Jeseni leta 1945 je društvo znova zaživelo. Krajani Cerknice, posebno mlajši, so spet začeli vstopati v gasilske vrste. Takoj so začeli tudi z akcijami za nabavo sodobnejšega gasilskega orodja. Leta 1957 so dobili nov gasilski avtomobil, 1969 pa sodobno črpalko. Ves čas so gasilci aktivno sodelovali pri gašenju požarov v občini pa tudi drugod. Njegovi vidnejši predstavniki so bili zlasti prvi predsednik Ivan Korče, predsednik društva med obema vojnama Janez Otoničar, ki je bil hkrati tudi eden izmed najzaslužnejših gasilcev v Sloveniji, Toni Male, Matija Obreza, Edvard Petrovčič in drugi. Od trenutnih težav, ki tarejo društvo, tj e nedvomno treba omeniti pomanjkanje sodobne gasilske opreme in orodja. Največ težav je z nabavo novega gasilskega vozila. Avtomobil, ki je bil nabavljen pred dvajsetimi leti, je že popolnoma dotrajal. Za- vorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko KARMEL, Jožica ILERŠIČ, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIČ, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha ŠEPEC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov. Glasilu sodi med proizvode iz 7. točke prve ga odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). to so člani društva že lani pričeli zbirati sredstva za novo vozilo. Vse kaže, da bodo gasilci ta avto ob podpori krajanov in krajevne skupnosti kmalu dobili. Vprašanje potrebne opreme pa s tem ne bo v celoti rešeno. Prepričani pa so, da bodo s tesnim sodelovanjem z organizacijami združenega dela in z drugimi delovnimi skupnostmi, kmalu odpravili tudi to pomanjkljivost. Pred zaključkom prireditve je predsednik občinske gasilske zveze Andrej Šilc najbolj zaslužnim članom društva podelil gasilska odlikovanja, veteranom društva pa posebna priznanja. Sledila je manjša gasilska vaja, v kateri so sodelovali pionirji gasilskega društva iz Begunj, gasilci PGD Cerknica in gasilci Tovarne pohištva Cerknica. S proslavo svojega jubileja je dalo društvo — kot je poudaril njegov predsednik — svoj prispevek tudi k proslavam pomembnih letošnjih revolucionarnih jubilejev, ki jih praznujejo vsi naši delovni ljudje. Hkrati je obljubil, da se bodo gasilci društva še naprej trudili in delovali pod geslom »NA POMOČ!«. V. Žnidaršič premagujejo brez težav. Še več, delo na pohodu jim je zelo všeč, kar dokazuje tudi vedno večje število pohodnikov. Omeniti moram še to, da imamo vsak večer zabavni program ob tabornem ognju, na katerem sodelujejo vsi pohodniki. — KAKO BO POTEKAL LETOŠNJI POHOD? Pohod se bo začel v četrtek, 30. junija ob 15.30 na Rakeku, p° približno 110 prehojenih kilome; trih pa se bo končal v Cerknici 4. julija ob 18. uri. Na pohodu bodo poleg _ mladincev iz naše občine sodelovali tudi mladinci iz občin Čabar, Postojna in Ilirska Bistrica, predstavniki osnovnih organizacij Viator in Gradišče iz Ljubljane, člani Zveze rezervnih vojaških starešin in bri-gadirji-veterani. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji pohoda. B. Štefančič SPRETNI VOZNIKI Na prvem letošnjem tekmo; vanju v terenski in spretnostni vožnji z motornimi kolesi vseh kategorij in s kolesi s pomožnim motorjem, ki ga je organizirala športna komisija pri AMD Cerknica v počastitev letošnjih pomembnih jubilejev, je bilo sila živahno. Po končanem tekmovanju je predsednik društva tovariš Turk izročil zaslužene nagrade naslednjim najbolje uvrščenim tekmovalcem: Milanu Trohi, Janezu Škrlju-Mihi Umeku, ki je lani s svojin1 predelanim SL-15 prejel prvo nagrado, Marku Kranjcu, Metodu Mahnetu, Andreju Meletu, Dragu Pečkaju in Francu Cimpriču. FILMI V JULIJU 2. 7. ob 20. uri in 3. 7. ob 16. uri — ameriški vojni film ZLOMLJENA KRILA. 3. 7. ob 20. uri — ameriška kriminalka UČITELJICA IN MAFIJA. 4. 7. ob 16. in 20. uri — ameriški glasbeni film JANIS JOPLIN. 7. 7. ob 20. uri — ameriška komedija BEDUINKA V RIMU. 9. 7. ob 17. uri — risanke KONJIČEK GRBAVČEK. 9. 7. ob 20. in 10. 7. ob 16. uri — francoska komedija ZOPET SEDMA ČETA. 10. 7. ob 20. uri — ameriška kriminalka ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE. 11. 7. ob 20. uri — francoska kriminalka UGRABITEV MICHEL JANSON. 14. 7. ob 20. uri — italijanska drama NASILJE IN STRAST. 16. 7. ob 20. in 17. 7. ob 16. uri — nemški pustolovski film WINETOU II. del. 17. 7. ob 20. uri — italijanska kriminalka RIM — MESTO NASILJA. 18. 7. ob 20. uri — italijanska komedija DEKAMERON. 21. 7. ob 17. uri in ob 20. uri — ameriška komedija CHARLV ŠAMPION. 22. 7. ob 16. uri — jugoslovanski mladinski film VLAK V SNEGU. 22. 7. ob 20. in 24. 7. ob 20. uri — ameriški pustolovski film MAN-DINGO. 23. 7. ob 20. in 25. 7. ob 20. uri — ameriški pustolovski film ROLLER-BALL. 24 7. ob 16. uri — nemški western SCHUT. 28. 7. ob 20. uri — ameriška drama SREČNA POTEPENKA. 30. 7. ob 20. in 31. 7. ob 16. uri — ameriški pustolovski film ČUDEŽNI KARATE. 31. 7. ob 20. uri — italijanska komedija PRIDI IN SPOZNAJ MOJO ŽENO. - v. -.....- Otvoritvena slovesnost ob častitljivi obletnici cerkniških gasilcev Pohod mladine po partizanskih poteh POHOD PO POTEH DOMICILNIH ENOT NOTRANJSKE TUDI LETOS Predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Cerknica tudi letos organizira pohod po poteh domicilnih enot Notranjske. O .namenu in poteku pohoda je pripovedoval komandant pohodne enote Dušan Jernejčič. — POHOD PO POTEH DOMICILNIH ENOT NOTRANJSKE JE ŽE TRADICIONALEN. KOLIKO POHODOV JE BILO DO SEDAJ IN KOLIKO MLADINCEV JE NA NJIH SODELOVALO? Letošnji pohod je že šesti. Na prvem pohodu leta 1972 je sodelovalo približno osemdeset mladincev, lani pa kar sto šestdeset, kar kaže da zanimanje za pohod stalno raste. — KAKŠEN JE NAMEN TEH POHODOV? Namen teh pohodov je predvsem prenašanje in ohranjevanje vrednot revolucije, seznanjanje z revolucionarno zgodovino naše občine, krepitev bratstva in enotnosti ter družbeno politično usposabljanje mladih. Poleg tega se veliko naučimo tudi o topografiji in o drugih vojaških veščinah, kar bomo lahko s pridom uporabili v primeru vojne nevarnosti. se o pomembnejših družbenih in političnih dogodkih doma in v svetu, o delu v mladinski organizaciji, poslušamo številna predavanja, pogovarjamo se z nekdanjimi borci in podobno. Vsako leto si ogledamo orožje v garnizonu JLA Velike Bloke in izvemo marsikaj koristnega o splošnem ljudskem odporu. Med potjo obiščemo številna spominska obeležja, kjer počastimo padle s krajšimi komemoracijami. — TAKO OBSEŽEN PROGRAM ZAHTEVA OD POHODNIKOV VERJETNO VELIKO NAPORA? Res je, da veliko hodimo in delamo, vendar pohodniki vse to Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni In odgo-