J^j. v »a k da» rasao is praisiko» •obot. Uf0ed daily «capt Saturdays. Saaday. aad HoWay* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniškl prostori: «667 South Lawndale Ava. Offiaa of Publication: M«7 South Lawndala Ava. Talaphona, Rockwall 4904 K^YEAR XXXIIL Cana liata Ja *.e0 ■ 'umti U. 1au. »t Um imé ifflw U« Aal •< Coxrwi «f Mute ». im. CHICAGO,Í1dni Afriki. Ofenziva proti se je pričela iz angleško-tskega Sudana na severu. ,g omenjenega pristaniščne-mesta »o Angleži okupirali Kokoro, obmejno mesto, ki 40 milj severozapadno od se Taclaja. ngleški letalci so istočasno li bombe na Asmaro, glavno to Eritreje, in Keren, dočim ojaške čete prodrle 60 milj t v Abesinijo. ukarešta, H um unija, 11. febr. lika Britanija je včeraj rgala diplomatične odnoša-Rumunijo, v katero je Hit-vrgel mogočno armado. Za-i angleških interesov v Ru-iji je bila potem poverjena riakemu poslaništvu v Buka-I. Angleški poslanik Regi-Hoare je naslovil kratko rumunskemu diktatorju An-scuju, v kateri ga je obve-o prelomu odnošajev. ondon, 10. febr.—Admirali-poroča, da so angleške boj- , važnega italijanskega pridnega mesta, povzročile imno škodo. Poleg Genove so bardirale tudi Leghorn, dru- talijansko luko, Pizo in An-o. Železniška postaja v Pizi lektrične centrale v Ansaldu ile razdejane. točasno so angleški letalci li bombe na nemške tovar-Mannheimu in druga indus-ka središča. Bombe so pada-udi na nemške "invazijske v Franciji, Belgiji in Ho-iji. Skoro vsa letala so se no vrnila v «voja oporišča po dih. airo. Egipt, 10. febr.—Brit-čete in motorne enote prodi-> naprej v italijanski Libiji padcu Bengazija. Približale * ie Tripolu, zadnji italijan-trdnjavi v Libiji, radno poročilo pravi, da so spet ujeli več tisoč itali »kih vojakov; med temi je tu-evanaht topni-L «h» prMs takaj st- P k l'Kle na letala, ki ao nato F™la nazaj. Domače vesti Oblaki Chicago.—V soboto, dne 8. t. m., je gl. urad SNPJ obiskalo petero članov društva Jolly Juniors 069 SNPJ iz Sygana, Pa., in sicer Lawrence Dolinar, Ray Dal-verny, Peter Straser, Tony Cas-ciola in Jack Ramous. Petorica je del "Morgan Soccer Teama", ki se je v nedeljo, 9. februarja, kosal v igri s češkim "Sparta T^amom." Pisatelj Adamič odlikovan New York.—Univerza Temple v Philadelphiji podeli prihodnji petek, dne 14. februarja, pisatelju Louisu Adamiču časten naslov "Doctor of Letters" za njegove zasluge na polju ameriške literature. Drugo priznanje dobi Adamič 12. t. m., na Lincolnov rojstni dan, ko prejme Anisfiel-dovo nagrado $1000, ker je v prejšnjem letu prispeval najboljšo knjigo v Združenih državah o plemenskih odnošajih, namreč knjigo "From Many Lands." To nagrado mu je prisodil odbor literarnih kritikov in socialnih znanstvenikov iz New Yorka. Is Clevelanda Cleveland.—Jos. Dermasa je prejel žaloatno vest, da je na farmi v Kanadi pri St. Catherine, Ont., pred dnevi umrl njegov brat Frank Dermasa. V Kanadi zapušča ženo, sina, tri Mein brata Ludvika, v starem —, — re in brata Ludvika, v starem v New York z veleleta K j« z bombardiranjem W kr||j|| ^ ^^ NfteÄÄ. Doma je Clipper. Vroti Ameriki bil od Trebnja na Dolenjskem. Čikaške vesti Chicago.—4»oroke: William Kurns in Joanna Ovca (28-29), Martin Kestin in Isabel Koče-var (38-26) ter Louis Skof in Evelyn Pinkus (28-19). Pogajanja med Rusijo in Japonsko Ameriški poslanik gost zunanjega komisarja Moskva, 10. febr.—V momentu, ko se širijo poročila v Moskvi, da se je napetost med Japonsko in angleško-ameriškim blokom povečala, so bila naznanjena pogajanja med Japonsko in sovjetsko Rusijo glede sklenitve trgovinske pogodbe. S tem v zvezi so omenjene vesti o koncentraciji japonskih bojnih ladij ob južnem obrežju francoske Indokine in manevri ameriške bojne mornarice na Paoifiku. Doznava se, da je vlada ho-landske Vzhodne Indije odbila japonske zahteve. Japonska je med drugim zahtevala dominantno pozicijo v ekonomiji Vzhodne Indije. Ameriški poslanik Lawrence A. Steinhardt je bil včeraj gost sovjetskega komisar!jata za zunanje zadeve. Pogostila sts ga podkomisarja Andrej Višinski in S. A. Lozovslei. Banketa sta se udeležila tudi Friedrich Werner von Schulenburg in Augusto Rosso, poslaniks Nemčije in Italije. Willkie se vrnil o Ameriko Izrekel te je za večjo pomoč Angliji New York, 10. febr.—Wendell L. Willkie, republikanski predsedniški kandidat pri novembrskih volitvah, se je včeraj vrnil domov iz Anglije. V razgovoru reporter ji je med drugim dejal, da v Angliji ni slišal nobenih sugestij, naj Amerika postane aktivna zaveznica Velike Britanije v vojni proti Nemčiji in Italiji. Oni, ki trdijo, da se bo Amerika zapletla v vojno, če bo zalagala Anglijo z bojnim materialom, in ostala zunaj vojne, če Angliji ne bo pomagala, ne vedo, kaj govore.. "Take trditve .niso realistične," je rekel Willkie. "Po moji sodbi se bo Amerika izognila vojni, če bo nudila vso mogočo pomoč v orožju in bojnem materialu Veliki Britaniji. V obratnem slučaju se lahko zaplete v konflikt." Willkie je povedal, da je imel več konferenc z angleških pre-mierjem Churchillom in člani njegove vlade kakor tudi z delavskimi voditelji. On bo jutri nastopil pred senatnim odsekom za zunanje sadeve, ki vodi zaslišanja glede Rooeeveltovega načrta za pomoč Angliji. Willkie je na-glasil, da so Angleži uverjeni, da jim bodo Američani kot svobodno ljudstvo nudili vso pomoč in jih podpirali v vojni proti Nemčiji dn Italiji. Velika grupa prijateljev je pozdravila Willkieja, ko je dospel je od letel iz Lizbone, Portugalska. Od tu je letel čez Balomo, portugalska Gvineja, Afriko in potem zapad-no do Trinidada, nato do Porto-rika in od tam severno do New Yorka. Avtna industrija zniza porabo kovin Chicago, 10. febr.—'Voditelji avtne industrije so naznanili, da bodo prispevali svoj delež za rešitev akutnega vprašanja, nanašajočega se na pomanjkanje nekaterih kovin, zlasti cinka, ki se rabi pri izdelovanju bojnega materiala za narodno obrambo. Izvedene bodo drastične izpremem-be v produkciji avtomobilov. PREMIER PETAIN PREMEŠAL SVOJ KABINET ** * - . Admiral Darlan postal podpredsednik vlade KONFUZIJA V FRAN-COSKI AFRIKI Vichy, Francija, 10. febr.— Admiral Jean Darlan, poveljnik francoske bojne mornarice in mornarični minister, je po tednu kritične politične situacije in pogajanjih z naciji in Lava-lom, bivšim zunanjim ministrom, v Parizu, dobil jdrugo glavno mesto v francoski vladi. ' Premier Petain je včeraj reorganiziral svoj kabinet in imenoval Darlana za podpredsednika vlade. Pierre Etienne Flandin, ki je nasledil Lavala kot zunanji minister, je izstopil iz kabineta in Petain je sprejel njegovo re-signacijo. Darlan je zdaj podpredsednik, zunanji in mornarični minister. Pozicijo mornaričnega ministra je dobil v zadnjem juniju, ko je Francija kapitulirala pred Nemčijo. Tako je Darlan nasledil I^a-vala po dveh mesecih, odkar je bil slednji potisnjen iz kabineta. On je v zadnjih tednih mnogokrat' odšel v Pariz, kjer je imel razgovore z Lavalom In voditelji nacijev. Slednji je včeraj zavrnil Petainovo vabilo, naj spet postane član kabineta. Premier mu je ponudil v New York z veleletalom Dixie f05^0 v novem vladnem sve- tu, ki naj bi imet veliko oblast. \ Flandin je resigniral, ker je v svorjih naporih glede kooperacije z Nemčijo naletel na opozicijo pri nemških avtoritetah v Parizu in časopisju. On je zdaj podal izjavo, v kateri pravi, da je izstopil iz kabineta, ker.so to zahtevali interesi Francije in da omogoči Petainu rešitev perečih problemov. V Vichyju se širijo govorice, da se bo kmalu pričela velika mirovna ofenziva. V Franciji se opaža jeza proti Ameriki in Rooseveltovi administraciji, kateri očitajo, da se vmešava v evropske afere. ' Madrid, 10. febr.—Poročilo is Rabata, francoski Maroko, ome nja veliko konfuzijo med prebi valci v francoski Afriki. Dozna- Redke kovine, iz katerih izdelujejo sedaj različne avtne pritik- Va se, da ima general Charles de line, bodo nadomeščene z drugi mi, katertti ne manjka. Vse uprave avtnih kompanij so bile naprošene, naj štedljo z redkimi kovinami in dobe zanje nadomestila. Paul G. Hoffman, podpredsednik Zveze avtnih tovarnarjev, je izjavil, da bo popoln obseg štednje redkih kovin določen v bližnji bodočnosti. Študija produkcijskih metod in varčevanja s kovinami je bila že odrejena. Hoffman je dalje rekel, da so se skoro že vse avtomobilske kompanlje izrekle za po- Gaulle, načelnik francoskega odbora v Londonu, veliko pristašev tamkaj. General Maxine Weygand, poveljnik francoske oborožene sile v Afriki, je znan kot sovražnik Pierra Lavala. glavnega zagovornika poglobitvi kooperacije med Francijo in Nemčijo. globitev kooperacije z odborom narodne obrambe v vseh področjih, ki se nanašajo na povečanje produkcije bojnega materiala. Bivši sovjetski > špion mrtev Mrliiki oglednik odredil preiskavo Washington, D. C., U. febr,— General Walter G. Krivicki, bivši načelnik sovjetske tajne }k>licije v srednji Evropi, je bil najden mrtev v nekem hotelu v bližini Kapitola. Poleg njega so našli revolver, iz katerega je dobil kroglo v glavo. Mrliški oglednik A. Magruder MacDonald je izdal certifikat, da je general isvršil samomor, po-sneje pa je odredil preiskavo, ker so okolnosti kazale, da js bil umorjen.** Možnost je, da ga Je ustrelil agent tajne ruake policije. Krivicki se je v hotelu registriral pod imenom Walter ref. Krivicki je ustvaril senzacijo, ko je objavil serijo Člankov v magazinu Saturday Evening Post, v katerih je kritiziral Iti razgaljal Stalinov režim. On je večkrat napovedal, da ga bodo agentje ruskega diktatorja umorili. Voditelj Relorusov obsojen Via smrt Moskva, 8. febr. — Polkovnik Anamy Volinec je bil obsojen na smrt na obtožbo, da Je v času ruske civilne vojne vodil grupo Belorusov, ki je umorila čes tristo ljudi. Postavljen bo ob zid in ustreljen. Volinec, ki js pobegnil na Poljsko po tojnl, je bil ujet v Rovnu, ko so sovjsti okupirali zapadno Ukrajino 1. 1939. Zdaj Je bil postavljen pred sodišče, ki ga Je obsodilo na smrt. Priče so povedale mi Obravnavi, da je njegova tolpa u-drla v vas Gaisin na 5. junija I. 1919 in pobila 300 oseb. V neki drugI ukrajinski vasi je dal Volinec postreliti in obesiti čez 40 ljudi. Angleški premier svari Balkance Amerika ie vedno priznava Cehoslovalho Washington, D. C., 8. febr. — Državni tajnik Cordell Hull je naznanil, da Amerika še vedno priznava CehoslovaAko kot državo, čeprav Jo je okupirala nemška armada. Diplomatične od-noša je vzdržava s Cehoslovsško preko njegovega poslaiiika v Washingtons To vprašanjs je prišlo v ospredje, ko Je bil Anthony J. Hiddle, ameriški poslanik za Poljsko, imenovan tudi za jM>slanika za Belgijo, Holand-sko bi Norveško. Potres zamajal japonska mesta Tokio, 10. febr. — Tri osebe so bile ubite In petnajst ranjenih v potresnem sunku, ki Je porušil neko tukajšnjo toviirno. Tokio, Jokahoma in druga mesta so čutila ^ potres. Poročilo ne omenja drugih nesreč. ' Delavski odbor oplazil kompani jo Odredil je razpust "neodvisnih" unij Chicago, 10. febr.—Federalni delavski odbor Je odredil, da mora International Harvester Co., ki ima tovarne v Chicagu In več drugih mestih, raspustiti "neodvisne" (kompanijske) unije. Na-glasil je, da 'kompanij* domini-ra te unije in vsled tega ne morejo govoriti v imenu delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Odlok delavskega odbora se ne nanaša na Čikaške tovarne te kompanije, v katerih je unija Farm Equipment Workers CIO oklicala stavko 29. januarja. V tej je prizadetih okrog 6A00 delavcev. John R. Steelman, član spravnega oddelka delavskega odbora, je Instruiral Davida T. Roadleyja, naj stori korake za obnovo pogajanj med unijo in kompanljo. Konferenca, sklicana prejšnji teden, se Je rasbila. Tovarne, v katerih morajo biti kompanijske unije raspuščene na podlagi odloka delavskega odbora, se nthajajo v West Pull-manu, Mllwaukeeju, Wis., East MoUnu, Roek lalandu In Rock Fallsu, 111, Stavka v tovarni v En s t Mollnu je hlla konČs mi zadnji teden, dočim v drugih še traja. Unija CIO je šla v boj za priznanje, zvišanje minimalne plače za delavce na 76 centov na uro In 66 osntov za delavke, od-prsvo skordnega dela In Izboljšanje d<%vnih pogojev. KompanJja je izjavila, da je pripravljena na pogajanja glede zvišanja plače, vztraja pa pri zahtevi, da morajo biti "neodvisne" unije priznane kot predstavnice delavcev pri kolektivnih pogajanjih v vseh tovarnah, v katerih Imajo te večino. Unija je že pred dvema letoma pozvala delavski odbor, naj razpiše volitve, obenem pa Je zahtevala razpuat kompanljskih unij. V svojem posivu Je obdolžila kompanijo, da ovira organiziranje delavcev v pravi uniji. Zaslišanje o pritožlmh unije CIO se je vršilo pred poldrugim l<*-tom, toda delavski odbor doslej še ni odloril o vprašanju razpisa volitev. Rim. 10. febr.—Tu še niso potrdili in ne zanikali poročil, da so angleške bojne ladje boihber-dirale Genovo. Priznali so padec Bengazija in namignili, da se bo armada maršala Rodolfa Grarzi-anija uprla, ko bo dosegla novo obrambno črto. Ta ee nahaja v aeverozapadnem delu Libije ob meji Tripolitanije. Vrhovno poveljstvo omenja. da so bili aÜÉMki naskoki na Identiteta teh italijanske pozicije v aektorju , «»rotovljena, toda do-!pri Kerenu, Eritreja, in ob me-«> bila iUlijanaka. Ji italijanske Somalije odbiti. Grant Oakes, načelnik organl-zatoričnega tal bora unije CIO, je dejal, da bo ta vztrajala pri zahtevi, da mora biti priznana kot predstavnica vseh »delavcev v tovarnah pri kolektivnih isigaja-njih. Število pariškega prebivalstva padlo Berlin, 10, febr, — Uradna časopisna agent ura DNU |>oro-ča, da ae je število prebivalcev Pariza, glavnega fraticoakegu mesta, ki ao ga zaaedle Hitler* jeve čete, znižalo za 260,000. Pred nacijako okupai ijo je imel Pariz 4,600,000 prebivalcev. Bolgarija v nevarnosti nemike invazije WHEELER NAPADEL CHURCHILLA London, 10. febr.—Premier Winston Churchill, ki je v svojem govoru po radiu naglasi!, da bo Velika Britanija strla na-cljsko Nemčijo s ameriško pomočjo, je tudi posvaril balkan« ske države, slasti Bolgarijo, prod nemško invazijo. Mogočnu nemška armada je zbrana v Kumuniji In ta bo udrla v Bolgarijo v bližnji bodočnosti. Premier je rekel, da je bil informiran, da se nemške čete že nahajajo v Bolgariji. . ,4Prlprave za vkorakanje nemške oborožene sile v Bolgarijo so v teku," je dejul Churchill "Vojaško gibanje se je morda že pričelo. Ogrska je že pod dominacijo nacijev in ista usoda bo zadela ostale balkanske države, če se ne bodo odločno uprle Hitlerju. Ako bodo vsa balkanska ljudstva držala skupaj, bo {Mttdklo mnogo mesecev, preden bosta nemška armada in letalske sila mobilizirani sa udarec. Ta ljudstva se lahko zanašajo na pomoč Velike Britanije in Turčije v odporu proti Nemcem." SoNJa, Bolgarija, 10. febr.— Tukajšnji uradni krogi so danes liobljall trditev angleškega pre-mlerja Churchilla, da se nemška Čste že nahajajo v Bolgsri-II Edini nemški vojaki v Bol gariji so častniki, ki že dolgo vežbajo bolgarske čete v rabi orožja, ki ga je Bolgarija dobila iz Nemčije, Iz drugih virov je prišla vest, da Je posebna sovjetska misija dos|>ela v Sofijo in se pričela pogajati s bolgarskimi voditelji glede prehoda nemških čet preko bolgarskega ozemlja. Načelnik te misije jir ArkadIJ A. Sobole, generalni tajnik sovjetskega su-nanjega komisarijata. On je že konferlrai s kraljem Borisom in premlerjem Filovom. Washington, D. CH 10. febr.~ Senator Burton K. Wheeler, demokrat Is Montane In vodja izolacionistov v višji kongresni slKirnici, Je udaril po angleškem premierju Churchillu, ki je včeraj a|a*liral na Ameriko za materialno |Himoč. Senator Je dejal, da je bil Rremlsrjev govor iranilran v Washingtonu In lymdonu z namenom, da ta Izsili sprejetje Rooseveltovega načrta* za večjo pomoč Veliki Britaniji v senatu, da bo slednja lahko vodilu uspešno vo/fro proti Nemčiji in Italiji. Zaslišanje o Itooaeveltovem načrtu, ki ga vodi aenatnl odaek za zunanje zadeve, Imi najbrže jutri zaključeno, nakar ae bo prlčelM debata v aenatnl zbornici. Načrt je bil zadnjo auboto sprejet v nižji zbohltal. Aretacije hrvaikih nacionalistov v Zagrebu Zagreb, llrvataka, 10. febr.— te* ato oaab Je bilo aretiranih v sveži z eksplozijo bombe, ki Je zadnji teden nastala v praetor I h angleškega kluba v tem meatu. Vsi aretirane! ao bili identificirani kot skrajni hrvaški nacionalisti. "Sleherni, fcl v eat »o opravlja -veje Sel» Potemnevanje Bukarests odrejeno ... Bukarešta. Romunija, . 10. febr. — Avtoritete ao odredilej potemnevanje glavnega rumun-akega menta. Vojaški povelj) nik Bukarešte J» ra pretil z dra ! -ličnimi kaznimi onim, ki M! kršili od rétalo. %arkomet| soj sinoči razsvetljevali samo vlad- j na |KHilopja. Bivii zvezni §enator umrl Ht, Petersburg, Fla., 10. feb. — Reed Hmoot, bivši zvesni senator is države Uta*, Je včeraj umrl. Podlegel Je poškodbam, katere je dobil pri padcu. V ae-natu je bit kot republikam* I. J'mi:{ do I. I UM. Ob a flirt 1 je bil atar 79 let. PROSVETA TBS BNUCHTENMBNT fi *n/i m umnna iuwi rooroaaa ■■PVHIB H In kdo »o avtorji te lažnjive in blufarnke propagande? — Na čelu jezdijo stari "apizar-ski" kapitalistični mogotci, ki bolj sovražijo Rooaevelta kot Hitlerja, za temi pa capljajo večno užaljeni republikanski in demokratski burbonci, ki tudi sovražijo Roosevelt* bolj kot Hitlerja — iir za temi kimajo anglofobi. pacifisti vsake aorte, noju i>odobfrt"*tzblacionlsti, antisemiti pod l>anderom "fathra>j Coughlina in ozkugrudni reform isti, ki »o v svoje dogma-Učne reformic* bolj zaljubljeni kot v vso ro-alnoat ter pristaši Normana Thomaaa v ozadju se. pa prisrčno smehljajo v pe»t komunisti. nemški naciji in italijanski fašisti! To mi isti ljudje, ki so pred Izbruhom vojne (Dali* v tašaji bal«*.) Glasovi it naselbin j 2i vi jen je pri SND Imrs. Hrvatin in ostalim. Želim, Detrolt.—O delu in drugih da se še snidemo, toda v druga«!- razmerah poročajo drugi, jaz že- "«h okojščirtah, da bomo lahko lim povedati le, kako se imamo h'«»«»® pokramljali. Sešia sem se pri Slovenskem narodnem domu tudi z mojimi domačini, ki jih na i7M9 John R. Sedaj je dosti V*» vivek * debatirsnja v domu. kako bi bi- r«a doatl spremeni in ne spozna lo bolje: ali tega povečati aIi!»voJe«a iwAo,ca P° tolikih ,et h-zgraditi novega, ker ta ne oflgo-, Drug» po prosim, naj m oproste, varja za večje priredbo. Torej ** ni*mo mo*h obi«k*V "" pojdimo na delo in pokažimo, dl vremena in radi po- da res hočemo večji dom. manjkanja „časa. Pozdravljam Do sedaj so razna društva pri- kater? J «Nin tud Josepha Pugla Iz Clevolan- LTJS^S^dR. ki * J« tudi udeležil pogreba stricu na Vrhniko. TSni sem tiše ¡NjMieJjatn, Var sem že la-snažil čevlje, postavljal kogije in^i opisal- Enkrat bom opisal naprej jih bo pa sam dom prirejal. Vsako soboto in nedeljo bomo imeli prav dobro godbo za stare in mlade, nobeno vstopni- s sinkom. On*je doma iz Poiiste-nja, kakor tudi pokojnikova mati. Smrdelovi družini izrekam globoko sožalje, pokojnega Stan- ne in ^strežba dobra v kuhinji .ja ohranimo v |epem gpo_ kotžudi v točilnici da boatokh-1mJ|n|J ~ , k| gmo ga ^„^ ko zadovoljni Ako res hočete. pa(|I<| Gkvovidtf 333. večji dom, tukaj imate priliko', .. . _ vsak dan. Ako ima kdo kakšne sugestije, jih tudi radi sprejmemo. Sedaj se ni treba izgovarjati, češ enkrat imate godbo, drugič jf pa dvorana oddana drugemu narodu. Sedaj bo služila samo domu, društvom in delničarjem. "Iz šofekih lot D e t r o 11.—Večkrat čitam v Prosveti dopise, v katerih rojaki in rojakinje pišejo spomine iz opravljal druga ¡*>dob&a dela. Tu sem zopet za6el pohajati drugi razred. Naš učitelj je bil pO imenu 8tojc, vedno oblečen v-fraku, zelo strog, na obrazu pa mu je čepel dolg, rdeč žganjar-ski nos. Največ svojega časa je porabil v gostilni pri žganju. Šolarji so ga včasih dobili tako pijanega in umazanega, da ga je bilo groza videti. . . Ko dobim prvo spričevalo, ga nesem domov, da ga vidijo in podpišejo starši oziroma moj gospodar. Tedaj so bila spričevala urejena po številkah—1, 2, 3, 4 5 ali prav dobro, dobro, zadostno, komaj zadostno, nezadostno. Na mojem spričevalu so bile same številke 4 in 5. Ker nisem bil na jasnem, kaj te številke pomenijo, sem mislim, Čim večja je "numara" tem boljše je spričevalo. Domov se gam prinesel z največjim veseljem in ga pokazal teti. Ona ni znala čBfcti in ga da možu. Ko ga on pregleda, je začelo tako padati po meni, da sem se po tleh valjal. Potem se je spravila nad mene še teta in bil sem tak, da nisem mogel ne sedeti ne stati. Ko pride zvečer v gostilno moj učitelj Stoje, me zopet pokličejo pred njega in zopet uboga moja Vrhniko v splošnem, ker je z o-kojlco tred široko poznana med nami iz špisov Ivana Cankarja. Anton Jurca, 121. otroških let in o raznih doživ ljajih v rodni domovini. Nekateri ušesaF Učitelju je bilo naročeno. teh dopisov so zelo zanimivi in Ï? Fñkrat v tem mesecu boste v •PwninJRjo «tattelja na njogova za plaeji0 pa je ¿^¡j frakeij ôno. fnYmlli orlo vTti^Indijo Otroška leta. Skušal bom tudi jaz pgaP v iol¡ 8em bil kot priv€zari naj z mamo Čim strožje postopa, ton Jurca ml. Predvajal jih bo on sam z dobrim aparatom. Kakor hitro bo določen datum, bo vljen v ProHveti. ^ sedaj brd Tu 8em uljudno vabimo, kakor tudi^^ v ^ v HapIii, Wipp na poset Narodnega doma vsako soboto in nedeljo, ker imeli bomo dobro godbo. Anna Travnik, 121. SND imeli priliko videti Indijo | ^ teh im)v jz na platnu, namreč slike, katere let sta posnela tam m/, in mrs. An- , . . Rojen sem bil 21. maja 1. 1884 v Rovtah pri Logatcu. Od tu smo se preselili v Razorsko dolino pri vm uljudno vabimo, kakor tudi y 4olo y HorJul kjer je bilo zelo strogo za učence. Učitelj je imel vedno pripravljeno veliko šibo. Kadar je komu določil batine, je vejlno pozval najmočnejšega v' razredu, mu dal šibo in ukazal koliko udarcev naj grešniku naloži. Od tam smo se zopet selili v Podlipo pri Vrhniki, kjer je bila šola v farovžu. V tej šoli je bilo e osem dolgih klopi, tako da sta učitelj in fajmošter lahko s šibo dosegla učence tudi v zadnji klopi. In kadar sta mlatila, nista gledala, kam padajo udarci, po glavi ali po plečah. V obeh .šolah, v Horjulu in v Podlipi, so >ili vsi Štirje razredi v eni sobi. Prvi razred je vedno sedel v prvih klopeh, ostali razredi pa po vrsti za prvim. Pri nas smo bili revni bajtarji, tako da sta morala oče in msti delati pri kmetih, da smo se preživljali. Očetu se je porodila misel, da ni druge poti zanj, kot da gre v Ameriko, zasluži denar in si kupi kmetijo. Odšel je leta 1892. Takrat vpa se je tudi vsa družina razkropila tako, da nismo nikdar več vsi skupaj živeli pod eno streho. Jaz sem odšel za pastirja v Rovte k Smrekarju, od tam pa na Praproten brd. Brat Frank je šel za pastirja Povhov Gradec pri Horjulu, sestra Franoka pa k stricu Jurcatu na Vrhniko. Doma Je ostala sama mati s trtmi otroki brez denarja in brez živeža. V tej rev ščini jI je smrt pobrala dva sina. Ostal ji je še eden pri hiši, trije v službi in oče v Ameriki. Horjulu je bila dobra šola in so jo pohajali učenci iz oddaljenih vasi. Ker sem imel bogatega strica na Vrhniki-—"Goatlina pri Jurcatu"—ga je mati prosila, naj me vzame v službo, da bom pri domačih. In res sem pustil pastirstvo v Rovtah in Ae1 k O nesreči mladeniča Blaine, 0.—Bila sem obveščena o smrti 18-letnega Stanleja Smrdela v Plttsburghu, Pa., ki se je ubil pri drsanju in čijega pogreba som se udeležila. Rojen je bil v Dobrepoljah pri Trnovem na Notranjskem. V to deželo je prišel z materjo za kruhom in boljšo srečo, toda mu je nesreča prekrižala njegov račun. Spadal je k SNPJ In ABZ. Starši so ga hoteli dati Iz mladinskega v odrasli oddelek, toda nesreča je prišla prej in utrgala ta mladi cvet. Uboga nesrečna družina? posebno pa mati, ki je bila tako ponosna na svojega lepega in krepkega sina in je toliko zidala nanj! Kolikokrat mu je umivala obraz, ga lepo negovala in ga varovala vsega hudega, sedaj pa ni mogla videti obraza svojega mrtvega sina. Ko se je drsal, se siromak na ledenem drsališču ni mogel pravočasno ustaviti in priletel je v avto s tako silo, da si je razbil ves obraz,tako grozno, da ga pogrebni k ni mogel popraviti. J ežal je zaprt v krsti v hrvatskem pogrebnem zavodu Pariš. Ljudje in prijatelji so prišli iz vseh krajev in tolažili nesrečno mater. Fant je bil priljubljen med vsemi in pogrešali ga bodo tudi tovariši. V tolažbo staršem je to. da je bil pri društvih. Človek ne ve, kje ga čaka nesreča ali smrt. Torej kdor še ni pri društvu, imate tukaj lep dokaz, kako potrebna so. Tako bo vsaj jednota lajšala materino gorje. Iskreno se zahvalim za prijazno postrežbo Rolihovi družini, suženj. Nekdo mi Je svetoval, naj grem k nadučitelju Levstiku in mu povem, kako Stoje postopa menoj. Z največjim strahom sem se podal k nadučitelju in mu po zmožnosti potožil moj položaj. Levstik je bil razsoden možak in dobra duša in je mojim besedam verjel ter pozval učitelja Stojca na zagovor. Ker po mojem spričevalu nisem bil sposojen, da grem v tretji razred, me , e nadučitelj vzel na izpit v pričo učitelja Arkota. Oba sta prlzna-a, da moje spričevalo ne odgovarja resnici in bil sem promo-viran v tretji razred k učitelju Arkotu. Tu sem zaključil moje u-čenje in veronauk, kar je bilo najvažnejše. Tedaj je bila šola še vedno na hribu pri cerkvi sv. 5aula. Danes imajo na Vrhniki epo, moderno Šolo pri glavni cesti. Tam sem izvršil vse moje šolanje, spoved, birmo in obhaji- Tako se mi je godilo pri mojem t>ogatem stricu. Ko danes pomislim, vidim v sebd le nervoznega otroka v stalnem strahu. Ako bi hotel v detajlih opisati tista štiri leta, ki sem jih preživel na Vrhniki, bi vzelo preveč, prostora. Največji strah smo otroci imeli v tretjem razredu pred kaplanom Štefanom. On je bil velike postave, lepo rejen, zelo strog in grob napram učencem. Vedno sem bil kos svoji na logi in jo znal na pamet. Toda ko sem bil poklican pred du hovnika, so mi takoj vse misl odpovedale in nisem mogel od govarjati na vprašanja. Teda. pa po meni težki udarci. Tu n bilo nobenega usmiljenja. Ni kdar niso vprašali, ako si ime čas za učenje doma. Ako danes povem tu rojenim otrokom, kako so nas pretepal v šoli, mi ne verjamejo. Danes otroci z veseljem pohajajo v šolo, med tem ko smo m( hodili s strahom pred učiteljsko In kate-hetsko brutalnostjo. Leta 1898 sem odAel z Vrhni ke na Hrvatsko v Samobor uči "Flu" in drugo J en ne rs, Pa. — Zadnji dan januarja pridem z dela ves pre-mražen in tako slab, da sem mislil iti v posteljo kar v "poročni" obleki, a moja žena pravi: "Ne, tistega pa ne!" Vpraša me, kaj je. Povem ¡ji, da me ima "flu" v krempljih. Naročim ji, naj gre hitro pq en pa j nt "železne -rode'', ker govorica je Jfce od leta 191&, da je žganje zelo dobro proti tej bolezni. Ona se hitro odpravi in gre, jaz pa »e malo umijem in v posteljo. Soproga prinese "železne", skuha čaj, napravi pol in pol in še lemon povrhu, prinese in mi Ukaže, da moram vroče popiti. Ubogal sem in popil tako vroče, da sem si jezik in grlo opekel. Tisti večer izpijem vse iz flaške, nakar se Še s flaško po prsih namažem. Drugo ju-Jro nič bolje. R^kel sem, da bom pustil domače rtiedicine, ona pa naj pokliče zdravnika. Zdravnik pride, me preišče, da medicine in mi pravi, naj bom pet dni v postelji. Vprašam ga, ako žganje res (>omaga zoper "flu". Odvrnil je, da ne In naj uživam, kar mi je dal. To sem napisal zato, ker ne kateri strašno cenijo visko zo- * j ■, Člani oni k Far» Kqaipment WnrVera C IO gla avieja <1 oklica atavke proti International Har vestor ( o. v 1 hicasu. pa ne odgovarja riik mi je tudi re- _ per "flu", kar resnici. Zdrav kel, da človek, ko prekorači 45 eto, se mora čuvati vsakega najmanjšega prehlada. In to je verjetno! Delodajalec ti ne da dela, ako si star -več kot 45 et . . . Sedaj pa o stenskih koledar ,iih. Toliko kritike in toliko ko on natrpanih v Prosveti. Meni se tega vidi že malo preveč in priporočam dopisnikom, naj s tem popolnoma prenehajo. Za me je letošnji stenski koledar ep in mi zelo ugaja. Mislim da vaakdo naredi napako, pa naj tiodi v šolo eno leto ali pa 30 let Nihče ni neizitiotljiv. Mislim da imamo dober glavni odbor, da boljšega ne bomo mogli dobiti. Tudi mislim, da morajo na ši glavni odborniki imeti kosma te želodce, da vse to prebavijo, I>osebno pa naš prednik Ivan Mo ek. Ivan, nič se ne daj za svoje pravo! Ravno sedaj sem se spomni mojega brata, ki je odpotoval stari kraj pred petimi leti. On je bil v Ameriki okrog 35 let večinoma okrog Johnstowna. stari kraj ga je, pognala največ bolezen in drugo pa, ker ni ime ameriškega državljanstva. 35 letih tukajšnjega bivanja je imel dovolj časa, da bi ga bil lah ko dobil. Vseh 85 let tukajšnjega bivanja tudi ni videl cerkve od znotraj in zmeraj je rentačl čez "farje", cerkvene kolekte in ne vem kaj še vse. Spadal ni nobeni napredni stranki kot je JSZ. Seveda ni bil sam tak, nas je na milijone v Ameriki, ki rad i zabavljamo čez %»"farje", in to posebno še, kadar malo popijemo. In kaj mislite sedaj o njem Piševa si, odkar je odšel v sta ro domovino. Takoj v drugem pismu mi je pisal, da je preje vse svete zakramente. V zadnji dveh pismih je začel tudi mene in mojo družino — "«preobrača ti". Pravi, da moli za nas, da so nebesa, da je to in ono itd. Zudno se mhvidi, kaj morejo imeti slovenski duhovniki, ker Imujo nekatere tako hitro svoji strani. Mogoče Imajo tisti vodi kak "dope" in došleca samo malo poškrope in že ga imajo na svoji strani. Joe Tur* .i, 503. Ob tedna Anton Garden I NORMAN THOMAS Ko zadnje čase pregledujem nekatere j napredne liste, vidim, da Normanu Th 1 posvečajo več pozornosti kot običajno. ¡ J cer res, da je tudi v ameriškem tisku ,>olj omenjan in citiran, prav tako je tudi boTJ bolj poznan poslušalcem radia. In med ij ko njegov ugled raste med Američani od u do leta, ne glede če se z njim Btrinjajo ii¡ J vidim med tiami nekakšno kampanjo, da u J med našim naprednim delavstvom diskredrtwi Nisem noben Tflbmasov oboževalec in nij nobenega "Mojzesa", ker tega sploh ni v 3 da bi si Jih mogel ustvarjati. Jn kljub ttJ da se včasih glede tega ali oiiega vpn3 ne strinjam povsem z njim, vendar pa so »J misli in\ nazori toliko sorodni z njegovimil na splošno lahko priznam, da sem nje^\ J politični "sopotnik". Kdór ga opazuje zadni dvajset let ali- več, čita njegove Članke in hj ge ali sem pa tam «posluša njegove govore/3 priznal, ako je objektiven, da se mož intelekt» alno razvija iz leta v leto In tudi njegov*] alizem ne bledi, kot na primer pri mnogih,^ so nekoč trdno verovali v socialistične niifcj Ameriški — in svetovni — kapitalizem si» raj nima bolj razumnega kritika kot je Na man Thomas; prav tako nima fašizem is | mača reakcija bolj vztrajnega, yes, lahko« čem: fanatičnega sovražnika kakor je on. Pij pravljen se je pognati v vsak boj za civi^ svobodščine in njegova je tudi največja zié ga, da je bil notorični župan Hague v N« Jersey Cityju vsaj deloma ugnan. Ce bi tudi newdealska administracija tako odloii udarila po njegovi korumpirani in po bista fašistični mašini kakor je Thomas, bi bil | gue že zdavnaj v Sing Singu z marsikakiii svojim pomočnikom vred; njegova mašini| že bila razbita kot je bila Pendergaston 1 Kansas Cityju ali Longova v Louisiani. Ai pak Hagueva kot Kelley-Nasheva mašim 1 Chicagu ima več ali manj protekcije v Wai ingtonu, "because they deliver the goofc — votes!" "newde^laki" stranki. Po mojem mnenju bi bilo socialistično A nje v vsaki drugi deželi ponosno na tako n ¿umnega, dalelcovidnega, po značaju in ttiM principih močnega voditelja kot je No« Thomas. Izjema je le Amerika s svojimi individualističnimi radikalci, pa bili social sttali kakršnekoli druge baže. V Ameriki I če biti vsak radikalec "voditelj" — k srefil ameriške mase bolj pametne in jim ne aid Ta bolezen je zelo ukoreninjena tudi med n riškimi socialisti; prav to — več kot kaj,i gega — je odgovorno za razkol v strankini nazadovanje ¿ribanja. ' Prav vsied tega je Norman Thomas koti ba prerastel ne samo "svojo" stranko, man tudi vse skupine, ki se prištevajo v soci« ni tabor. Zelo slabo spričevalo zrelosti, škega radikalizma na splošno in socialistih še posebej. Thomasova slaba stran je, ker organizator delavskih mas, kot je bil ni mer Debs. In tako danes vidimo žalostno prizadeva nekaterih "voditeljev", da prikažejo Nor Thomasa kot dobro hotoČega, toda skrajno l ivnega in "zmešanega" človeka, ki ni koncih in krajih "pomaga Hitlerju" proti i gliji. Sploh postaja tak "reakcionarec", di je burbonska Chicago Tribune že — pr la za svojega! Bilo bi za poč't, ako bi tako tragično. Hitlérju In ameriéki nú Thomas seveda "pomaga" — "nenamer kar pomeni, da je lahko dober Človek, todii vaden bebec, ki ne ve, kaj dela. Kot sem že omenil, še z njim vselej njam. Tako se tudi nisem strinjsl na ingtonski konvenciji stranke ne s Thom niti z Alfred Baker Lewisovo skupino vojnega stališča; s prvo ne, ker je ti evropsko situacijo analizirala preveč z ortd no marksističnega stališča, proglasila evrof (Dalje na 8. strani) i Pred dvajsetimi leti na O revmatizmu Detrolt. Mick. — želim nekoliko opisat moj dolgotrajni rev-matizem. ali kakor ga zdravniki imenujejo "artrithis", ter se obenem zahvaliti mojim dobrim prijateljem za usluge v moji bolezni, katere so mi storiti in bili vedno pripravljeni mi na e-den ali drug način pomagati. •Artrithis" je neke sorte kostni revmatizem. kateri napada kostne sklepe, povzroča strašanske bolečino, posebno ponoči in ti ne da niti ene ure počitka. Pod-pooinega j* tako martral eno leto in pol, da sem bil večinoma (Dalja na ft. vtraaL) (Iz Prosvete, 11. februarja 1921) Domdée vesti. Slovensko-finska wdrt prodajalni v Aurori, Minn., dobro nap' Delàvnte vesti. Število stavkujotih kr v New Yorku naraslo na 40,000. Inozemstvo. Grki so uprizorili «'fer Anatoliji za obdržanje Smirne. Sovjetska Rusija. Unija ameriških kov je ponudila sovjetom svoje p«»»' za trgovino z Ameriko. (Dalj« is _ prisegali, da ne bo vojne — kajti in vse pojaanijo v naprej! To so ki so fanatično ovirali odpravo «mbsf^j preprečijo vsako pomoč Angliji in nakar so nasprotovali obvezni . _ krikom, da pomeni takojšnjo vojno. * če. da pfide vojna v treh meaocih. <» » umi načrt Tn je fanatična manjšiM ^ ameriških volilen se Je Izreklo, kot kal«« Poli, za pomoč Angliji z rizikom voj» se je stepla skupaj Iz vseh mofo»' ai taborov, katera pa ima eno -kup«*" je, da za nobeno ceno ne zaups R^ kovice i starega že pred ¡Slovenije dno lepi voli ITALIJO ¡tija, 24. novembra. Na li- ielezniaki postaji «mo ime-adejano razstavo prireje iz h hlevov. Številni gospodar-! Moravče doline so prignali »m vole, ki jih je bilo za več pno v. Voli, same krepke, sta-živali, ki so dokazovale, da ih naši gospodarji redili s po-lostjo, so stali v dolgi vrsti «kalifa prevzem. Vole so po-[li zastopniki neke izvozne % in bodo prepeljani preko. ;eka v Italijo. krog volov na litijski tovorni Äji si* zbirali tudi naši go-irji ter si ogledovali za- na goveda. Moravčami so se «nivo branili laskave pohvali odgovarjali, da so še lepše i sle v denar in preko meje red meseci. a j lepši par je tehtal'1532 ki- amov, kar je gotovo dokaz lega krmljenja. Živali nista niti treh let. Ostali pari so Lli manj. Večina volov je bi-llačana po 8 in pol do devet rjev za kilogram žive teže. »kaj volov so prignali tudi lolice Sv. Križa. Ob tej prili-nanesel pogovor na najtež-¡vali, ki sta bili doslej zre-na tleh našega sreza. Bili to znameniti montafonec jarkv Mine od Sv. Križa, ki 11 tako debel, da se ob koncu ih dni ni mogel več obdržati astnih nogah. Ni mogel v čeprav so mesarji ponujanj težke novce. Prav tako lep mplar je zredil neki posest-iz Stične, ki mu je bila žtys 1 m tako všeč, da je ni hotel biti nobenemu mesarju, če-«o mu ponujali že pred leti tak za kilogram žive teže. wni živinorejec je rajši pri il pečenko svojim sosedom žival zaklal domal ker je razprodal po ugodni ceni bvaleem v vsej dolini. 11>od tovornim avtom ubljana, 25. novembra.— Majcnovo kavarno za Beži- om se je pripetila na Tyrše-isti razburljiva prometna ne ki je zahtevala življenje tnega upokojenega naredni-odnika in vojnega invalida tina Potocarja z Gosposvet ce*te 14. Potočar je šel čez ko je iz nenada pridrve tovorni avtomobil neke Ijanske gradbene tvrdke in Jdrl. Padel je tako nesrečno, u je Slo kolo naravnost čez o in težki tovor ga je silo razmesaril. Iz kavarne so j telefonično poklicali mest Sevalce, ki «o po nekaj mi ih prispeli na kraj nesreče, (ihova intervencija je bila ker je Potočar na mestu avel. Truplo so prepeljali v ašnico, policija pa je uvedla 'kavo, ki je dognala, da je Pio zakrivil šofer. tna nesreča ijhenburg, 26. novembra.— v Rajhenburgu gradi elek K» centralo, ki bo oskrbova-energljo potrebe podjetja, rska dela je prevzela grad-tvrdka Dukič iz Ljubljane. 14 t. m. «o na izhodni stra-*v»k' postavljali oder v vi-kakih 12 metrov. Ko je Ve-llav /.orfič, delavec iz Pod-* tovarišem nesel desko po \ omenjeni višini, mu je •¿«•nia /manjkalo tal in je "'kozi odprtino na tla. J«- n« zavesten obležal. Prvo je nudil rudniški v"raj celo desetletje. ' br<»jtuspeftna borba ' ljubljanske sploš-- ^ na Jesenicah' L r 'r,,J '»«»paženo vršile J za gradnjo «»Inišnice krajevne •kladnict. C (trava je na sredstva, pri čemer jo je tudi krepko podprla Kranjska indus-rijska družba, ki je za gradnjo bolnišnice prispevala dva milijona dinarjev. Bolnišnico so prvotno nameravali graditi tik nad staro bolnišnico nad ljubljansko železniško progo. Ker pa to zemljišče ni ustrezalo, ae je uprava bratovake skladnice odločila za nakup Hro-vatovega travnika na zapadnem delu mesta. Stavbišče meri 16,-822 štfrjaških metrov. Lega je zelo solnčna in idealna. Proti ve- tru, ki prihaja iz doline, jo va ruje hrib Zerjavec. Uprava je in tožb, kar je imelo za poaledico rinoA,n | hudo sovraštvo, ki se je zlasti VjlabUVl I pri Šešerku stopnjevalo od leta ,do leta, dokler ni dasegls vrhun- ca. .V ponedeljek je nastal med njima spor zaradi nekega drevja, ki rase ob meji. Ker ae Doki s Šešerkom ni hotel prepirati in že pred leti vzela vso stvar res-j«* j® odstranil, je Šešerko storil no in temeljito v roke. Najprej v «klep, da napravi vaemu si je zagotovila potrebna denar-¡konec. Ko se je okrog 18. ure naselbin takoj po nakupu zemljišča razpisala natečaj za izdelavo načr-;ov. V predpistfnem roku je bilo predloženih 12 osnutkov. Prva lagrada v znesku 20,000 din je ¡jila prisojena inž. arh. Miroslavu Kosu iz Ljubljane. Nova bolnišnica bo zgrajena po modernih gradbenih načelih in bo ustreza-a vsem potrebam sodobne zdravstvene službe. Gradbena dela so bila oddana gradbenemu podjetju "Slograd" iz Ljubljane. Delo se vrši pod nadzorstvom projektanta inž. arh. Kosa in inž. arh. Platnerja iz Ljubljane. V začetku aprila se je pričelo delo na stavbišču. Dne 27. julija je bil slovesno blagoslovljen temeljni camen. Kljub izredno slabemu vremenu je delo na stavbi hitro napredovalo. Sredi oktobra je zi-dovje že doseglo vrh, dne 25. ok tobra pa so delavci imeli likof. Stavba je deloma dvo, deloma 1 ;rinadstropna in skoraj vsa pod-kletena. V njej bo septični in aseptični oddelek in to ločeno za moške in ženske, dalje porodni ški odtfejek za nalezljive bolezni, zdravniški oddelek in dve opera cijski dvorani. V glavnem po slopju bodo tudi pisarniški prostori, prostori za strežniško osebje itd. Bolniških sob bo okoli 80, v vsaki po dve do štiri poste Ije, vseh okoli 100. V pročelju stavbe bo tudi terasa za aolnče-nje. Poleg glavnega poslopja bo stanovanjska hiša za zdravnike in uradnike, v ozadju bolnišnice pa gospodarsko poslopje. Glavno poslopje je v surovem stanju gotovo. Ce bodo tudi vsa ostala dela tako hitro napredovala, bo bolnišnica sredi poletja 1942 slovesno izročena svojemu namenu^Z novo bolnišnico bo ve« induatrijski revir mnogo pridobil. Bolniki, ki se zdaj gnetejo v mračnih in tesnih prostorih stare bolnišnice, se bodo v dogled-nem času že lahko zdravili v modernem in vsem zdravstvenim potrebam ustrezajočem poslopju z lepimi in svetlimi sobami, kar bo ugodno vplivalo na njihovo zdravstveno stanje. UBOJ ZARADI STAREGA SOVRAŠTVA Sv. Jurij ob Sčavnici, 26. nov. —Na tukajšnjem pokopališču je bila te dni izvršena sodna obdukcija Alojzija Dokla, posestnika z Zenika v Slovenskih goricah, ki je padel v ponedeljek zvečer kot žrt**' starega sovraštva. Med pokojnim Doklom in Jurijem Šešerkom na Zeniku, katerih doma ata oddaljena drug od drgega kakih 15 korakov, je prišlo pred leti do mejnega apora stemnilo, se je z nabito puško ti ho splazil proti hiši Alojza Dokla ter prežal na svojo žrtev pred oknom, dokler ae ni pojavil v sobi pri mizi Doki Alojz. Tedaj je Šešerko ustrelil s puško, nabito z jeklenimi kosci in zdrobci kose, proti Doklu in ga zadel v glavo. Doki se je zgrudil in kmalu iz dihnil. Zdravniška pomoč bi mu ne bila mogla rešiti življenja. Zločinec je nato izginil v temno noč. Sum je takoj padel nanj, ter je že poprej večkrat izrazil grožnjo, da bo napravil konec večnim prepirom, čeprav je bil vseh teh prepirov kriv le Šešerko. Možak se je bil pred leti vrnil iz Amerike k svoji ženi, ki je gospodarila na Zeniku. S svojimi številnimi pravdami je Šešerko svojo polovico posestva za pravdal in je to polovico pred leti na javni sodni dražbi kupila njegova žena. Kljub temu je ženo spodil od hiše in sam gospodaril naprej. Prepiral se je brez konca in kraja z vsemi. Ko 80 ga zdaj zaradi strašnega zločina aretirali, je hladnokrvno izjavil da je storil svoje dejanje zaradi tega, da napravi večnim prepi rom konec. Pokojni Alojzij Doki je štel 47; let in je bil znan kot miroljuben Človek. Sosedje so ga zmerom o-pozarjali, naj ae Čuva soseda Šešerka, ki je imel zanj pripravlje-no nabito puško, vendar ni mislil fla je sosed res sposoben izvršit tak zločin. S pokojnim Doklom Sočustvuje vsa okolica, sirov morilec pa čaka zaslužene kazn za zapahi okrožnega sodišča > Murski Soboti. Ob tednu (Nadaljevanje s 2. strani.) vojno za navadno imperialistično vojno — dasi njeni Vzroki izvirajo iz imperializma — in zavzela izolacijsko stališče, manjšino se pa nisem strinjal ker je njena resolucija določala ttlepo podpiranje Anglije in Francije — tedaj še nepod-jarmljene, ker še ni bilo "blltz kriega". Ta je prišel takoj naslednj dan po zaključku strankine kon vencije s Hitlerjevo bliskovito okupacijo Danske in Norveške in nato drugih zapadnih držav Večina eksekutive in akcijakega odbora se je takrat še nahajala v VVashingtonu. Z Gerryjem Allardom, tedanjim urednikom Calla, sva bila zjutraj pozvana naj takoj prideva v drugi hotel v Thomasovo sobo. S seboj sva vzela tudi Tonyja Žagarja iz VVaukegana. Tam se je zopet pričela "mala konvencija", ker Jil gksekatjva (NsdaljevsnJt s I strani.) ves čss v postelji, kajti sam nisem mogel na poateljo niti z nje. Tajhujše bolečine sem pa trpel v olnišnici ali tako zvanem zavodu The Health Schooi v Chica-gu. Ako bi prišel v omenjeni zavod o pravem času, sem siguren, da bi bil ozdravil, ali pa, ako bi ae bil šel takoj v začetku bolezni zdraviti h koatnim zdravnikom za take bolezni. Zdravilo me je 6 zdravnikov medicincev, ln sicer med temi tudi medicin-akt specialist. In ti zdravniki ne samo, da me niso ozdravili, ampak ao mi bolezen Še poalabšali i*r mi povzročili grozne bolečine. Zakaj in kako da so mi bolezen poslabšali? bo morda želel kdo vedeti. Zato, ker takšne bo-ezni se ne zdravijo samo z medicinami in medicinskimi fižoli (tableti). Kajti v vsaki tekoči medicini ali tabletu je kolikor toliko strupa (narkotic), ki ti obilnem zavživanju zastrupi kri in želodec popolnoma iztiri ali v nered apravl, da ni spoao-ben zauživati absolutno nobene brane, niti nobene tekočine, tudi pomarančnega soka ne. Tako so naredili z menoj, in tako mi je povedal moj osmi zdravnik o-atheopat, pod katerim nadsorst vom aem ae nahajal zadnje čase. Ravno isto je izrazil moj aedmi zdravnik v zeliščnem zavodu v Chicagu, daai je bil tudi on aam šolan in diplomiran medicinec, kakor tudi njegov oče. V omenjenem zavodu The Health Schooi v Chicagu, v ka-terem sem se nahajal dva dni manj kot 6 mesecev, zdravijo samo z zelišči, mineralnimi solmi in mineralnimi olji ter z Izpiranjem drobovja. VBak bolnik gre po zjutrajšnjem obedu v posifo-no sobo s straniščem (mene sta dve strežnioi tam peljali, ker kot sem že zgoraj omenil, nisem mogel sam nikamor). Tam mu morala podati nekakšno'izjavo kot podlago za strankine smernice v novi situaciji. In kot sem v svojem poročilu o konvenciji v Proletarcu omenil, je eksekutlva že tedaj modificirala prejšn dan sprejeto resolucijo, a tem, ko le je izrekla za "podpiranje ljudstva v škandinavakih državah" proti Hitlerjevim Invazij cem. Napram Angliji — ne ne pram angleškemu delavstvu — je v eksekutivi kot tudi na William G. Mulligan, pravni svetovalec newyorške učlteljake unije, govori ns sborbvsnju učiteljev. strežnica Izpira drobovje z "e-nemo", Vaak bolnik mora vzeti 12 kvortov vode v sebe, in sicer dva kvorta obenem. To traja od ene do poldruge ure. V tem času sem trpel grozne bolečine, ne radi eneme (čiščenja), pač pa ker noga ni hotela biti drugače kot iztegnjena. Imel aem aobo v tretjem nadatropju in radi bolečin sem večkrat! skušal priti do okna, s katerega bi bil skočil na cementni tlak ln si vzel življenje. Zdravniki so me stali nad dva tisoč dolarjev. Samo v čikaški bolnici so mi računali za 6 mesecev $1500.51. Moja bolniška podpora je šla zdravnikom in zraven aem moral še #rlagatl. Kaj in kako bi bilo, če bi ne bil v društvih, al lahko vaakdo aam predataylja. Ko čitam in opazujem uradne številke Proavete, splošno v atrankl Še vedno prevladovalo mrko, kritično mnenje valed njene stare Imperialistične politike, s katero Je v Evropi izvajala "balance of power" ln Izigravala zdaj Francijo proti Nemčiji, nato Nemčijo ali Italijo proti Franciji. Sploh je angleška in francoska politika z versajskim mirom vred v dobršni meri, toda ne Izključno, odgovorna za dvig nacizma v Nemčiji. (Konec prihodnjič.) vidim, da se mladež v veliki večini zavaruje samo za $260 smrt-nine, kar je komaj zu pogrebne stroške. Nič ne mlall, kaj vae ae mu lahko danes ali jutri prigodi. Po tem sodim, in sem tudi nekatere sam slišal, da pristopajo v organizacije samo radi športa. Bog jim daj arečo! • Hvala društvu št. >21 SNPJ ln vsem onim članom, kateri so mi šli v bolezni na roke in mi na ta ali drugi način pomagali. Posebna hvala bratom in prijateljem A. Cedilniku, Fr. Hostniku, A. Juroi in Fr. Gabru za brezplačne vožnje k raznim zdravnikom. Hvala tudi vsem onim, kateri ao me v bolezni obiskava-11 ali mi kako drugače pomagali. Hvala SNPJ za točno plačevanje bolniške podpore, kakor tudi SSPZ. Pri zadnji me je pur izvrševalnih uradnikov šikaniralo in mi precej nagajali. Seveda organizacija kot taka je pri tem popolnoma nedolžna. " V čikaški bolnici sem se «nihajni 6 mesecev in tam sta me skoraj vsako soboto obiskala I). Lotrič in Anna Lokar. Brez ma la vsako nedeljo pa bivši tujnik društva Slavije št. 1 Joaeph Werahay, Hedno ata me obiaka-vala tudi Ch. Pogorelec s soprogo in John Royht, poznan mi še is Kansasa. Nadalje so me obiskali A. Garden, Victor Zupančič, Paul Berger (hotelir); člana gosp. odbora M. Petrovič in J. Olip, katera sta ae nuhajala ns seji gl. odbora, gl. pomožni tajnik L. Gradijtek, urednik Mo-lek In soproga, gl. tajnik Vider in soproga, preda, nadzornega odbora Fr. Zaitz in soproga, gl. blagajnik John Vogrič (sedaj siromak sam bolan) ter bivši hišnik jednotlrtega poslopju John Undenvood in njegova aoproga. Vldrovl In Zaitzovi ao podarili tudi obleko (pajamaa). Hvala vsem skupaj! Od Izvršnega odseke SSPZ me ni nihče obiskal. Sicer sem s to suho robo precej pozen, ampak bolje pozno kot nikoli. Zmiraj sem mislil, da bom popolnoma ozdravil ter nekega dne prišel osebno moje prijatelje v Chicago iznenadit. De-al sem račun brez krčmarja Kn-krst Je nekdo v Prosvetl poročal, ds človek s|Hjzns svoje prijatelje takrst, ko Je bolan. Ves, ampak če ai delj časa bolan, s|>ozna* tudi one prijatelje, ki prljateljatvo samo hll-nijo, ko si ti zdrav In ako od tebe kaj prlčskujejo. Namreč ka dar hočejo kam "zaronstl" ln po-trebujejo tvoj glss, alf drugače prlčskujejo, da jim storiš uslu go. I/en Junko. 121. Glasovanje o stavki na železnicah Voditelji bratovščin predložili zahteve Washlngton, D. t\. 10. febr.— Možnost stavke na železnicah se je pokazalu po naznanilu, da bodo razposlati« glasovnice članom štirinajstih 'bratovščin 15. februarja glede oklica stavke. Te predstavljajo 750,000 delavcev, upoalenih na ameriških železnicah. Voditelji bratovščin so predložili zuhteve, ki med drugim uključujejo dvotedenske počitnice na leto s plačo zu vse stalno uposlene železničarje. Oni, ki so le delbma u posle nI,, morajo dobiti en dan počitnic za vsak mesec uposlltve. Na ameriških Železnicah je zdaj upoalenih čez milijon delavcev. George M". Harrisoo. besednik bratovščin, de konferlral > predsednikom Rooaeveltom ln o poteku konference je potem poročal na seji reprezentantov želez nlčarjev, nakar je bil stavljen predlog, da se vprašanje stuvke predloži članom bratovščin v odločitev. Harrison je apeliral na Roosevelts, naj skliče konferen co predstsvnlkov bratovščin ln železniških kompanij. Doznava se, ds bo Koosevelt p mogla tudi le-nu čim preje zsstsviti vse svoje sile v delu proti nazadnjsšt-vu in bodi, za mir, za napredek, za blagostanje Človeštva. IIUMOK Dobro mu je odgovoril Psihiater Griža In pisatelj Tin-sta znana sovražnika. Kjer moreta, si skočita v lase. Na neki družabni zabavi Je pred »ju. iNeKaisre žene ,n ona,-«, pisatelj Tinta na- si predstavljajo emsnclpaci g>* Mlllui tem, da bodo z moškimi enake v vseh dolžnosti in pravicah, da l>o-do opravljale Isto delo, se enako oblačile, enako nsstopsU' v družbi I t. d. žene, ki zagovarjajo takšno emancipacijo, nosijo v se-bi "moški protest", kakor se pravi občutku manjvrednosti pred moškimi. Ta svoj moški protest skrivajo in ga tlačijo s tem, da sa oblačijo po moško in da vsilji-vo in a poudarkom posnemajo mož« v obnašanju. H tem pa kljub videzu (svetovnjsštva) in emancIplranostI dokazujejo le svojo resično zaostalost. Napredne žene in dekleta, predvsem iz delavskih vrst, Iz vrst naprednega delavskega gibanja in napredne študentke, ki Zavestno čutijo na n*bi neenakopravnost in tlačen je ženskega dela človrfttva iti poxnsjo tudi njegov«* vzroke, t«' žene In dekleta ai predstavijsjo emancipacijo drugs/e, Tem žensm ni ss momirm>-r m *|*»rtiw lipe", tm ema tu; • pa t i Jo lutk. ki vidijo vso svojo naprednost k kajenju cigaret, in v kavarniškem livljs- govoril psihiatra: ••Pred kratkim se ml je neki vaš pacient zelo pritoževal o vss. Pravi, da je odšel od vss bolj vznemirjen In bolsn, kskor je prišel. Ali ne morete tegs pre-p>ečltl? "O, kajpak, to Je bil moj po-slednji |primer." "Kako? Ali bost« opustili zdravniško prakso?" "Ne. Odstranil sem le vsše pesmi iz čakalnice." . - • Pred sodiščem Obtoženec stopi brez odvetnika pred sodišče. HodnikP-*C§ nimate sredstev zs odv«tnlks — sli naj vam mi določlet" zagovornika t" Obtoženec: "Ni potrebno, ^ač i »a bi I«r«>sil zs dve dobri pri- 1 -a Ksxua»ljlvo ' "Zal ml j« zs tega fantiča; ž« dvajset let je . pod poltc!J*klm ne4s#r*tvom-" • Kak«» to?" "Cist«» preprosto, njegov oče i« strežnik." * I1 P i j j II Ivi ROMAN IZ VOJNE L 187071 Emile zola —., -;;„, (Se nadaljuje.) Njegova tesnobna radovednost, Iti se je mešala z drhtenjem njegovega prvega strahu, je dobila za nekaj ¿asa nove hrane. Pogled mu ni ve* izpustil okroglega gričevegp vrha, edine zemeljske vzbokline, ki je vladSUPtopeČi se pas prostranih polj, kakor je Maurice opažal, ko se je oziral tesno ob zemlji. Hattoyski grič je bil preveč oddaljen, da bi bil mogel razločiti postrežno moštvo baterije, ki so jo bili Prusi ravnokar postavili; videl je v resnici ob vsakem strelu ssmo obiske dima nad grmovjem, ki je bržčas zakrivalo topove. Navdajalo ga je čuvstvo, da je sovražnikovo zavzetje te postojanke, ki.jo je moral general Douay opustiti, zelo usodna reč: ta poetojsnka je razgle-davala vse planote, ki so ležale naokoli. Baterije so takoj decimirale 2. divizijo 7. armad-nega zbora, na* katero so otvorlle svoj ogenj. Zdaj so uravnale tudi merjenje, in v francoski bateriji, blizo katere je ležala Beaudouinova kompanija, sta bila po vrsti ubita dva prisluh nika. Drobec granate je ranil celo nekega moža te kompanije, fnrlrja, ki mu je odtrgal levo peto; vojak je pričel tuliti od bolečine, kakor v napadu nenadne blaznosti. "Tak molči, živins i" je ponavl}al Rochas. "Ali je po psmeti, ds toliko veka! zaradi tistega ajsa na nogi!" In vojak, mahoma pomirjen, Je umolknil ter se pogreznil v topo nepremičnost, držeč se z roko za stopalo. A strašni dvoboj topništva je trajal dalje ter se razvnemal nad glavami polkov, ležečih na žarečem, žalostnem polju, kjer se živa duša ni pokazala v solnčni pripeki. Tu ni bilo ničesar razen bobnečega groma, tega orkana u-nlčenja, ki je divjal nad puščavo. Mogoče je bilo, da minejo cele ure, preden se konča ta strahota. Ali Že se je kazalo, da nemško topništvo nadkriljuje francosko: njegove granate so se razletavale skoro vse v ogromnih daljavah, dočim so francoske, na časni prižig in z mnogo krajšim letom, pokale pogostoma v zraku, preden so dosegle svoj cilj. Potemtakem torej ni bilo druge pomoči, kakor stisniti se čim najtesneje v brazdo, kamor se je bil vsakateri zaril. Niti to olajšanje jim nI bilo dano, ta opojna pijanost, da bi bili mogli par-krat izstreliti puško. Na koga pa naj bi streljali? Saj še vedno niso videli nikogar na praznem obzorju! "AH bomo že vendar enkrat streljali T je ponavljal Maurice, ves iz sebe. "Pet frankov bi dal zato, da vidim nekoga. To je neznosno: pobijsjo te, ps niti ne moreš streljsti nazaj." MLe počakaj, to nemara še bo", je mirno odgovarjal Jean. A galop konj na njuni levi je storil, da sta okrenila glavo. Spoznala sta generala Dou-aya z njegovim generalnim štabom, ki se je bil prihitel prepričat, kako se drže njegove Čete pod atrašnim ognjem Hattoyskega griča. Zdel ae je zadovoljen; dajal je nekakšna povelja, iz bližnje rebri pa se je prikazal še general Bourgain-Desfeuilles. Ta, daai vojak-dvorjan, je brezakrbno Jezdil med kroglami, zagrizen v svojo afriško rutino, človek, ki mu ni bil has-nll nobeden bridki nauk. "Čakam jih, pričakujem jih vsak hip, mož proti možu!" Nato je zagledal generale Douay-a In se mu približal. "Gospod general, ali je res, da je maršal ranjen T Preložil VLADIMIR LEVSTIK t,MMMl************* "Da,, žal . . . Pravkar sem prejel list generala Ducrota, kjer ml naznanja, da mu je maršal poveril vrhovno poveljstvo nad armiuio.M "Ah! Ducrot je zdaj ., .! In kakšna so povelja r . General je obupno zamahnil. 2e od prejšnjega večera je vedeJ, da je armada izgubljena; toda zaman je pritiakal, da bi zaaedli illy-ske in ssintmengeške postojanke ter si tak^o-mogočili umikanje na Mezieres. * "Ducrot se zopet oprijemlje prejšnjega načrta: vse čete se bodo zbirale na Iily-ski planoti." ^ Pri tem je ponovil svojo geslo, kako da bi hotel reči: vse je zaman! Grom topov je odnašal njegove besede, to-ds njih zmisei je prišel Msurku jaano do u-šes, in prestrsši! se ga je. Kaj? Maršal ranjen, general Ducrot nameato njega vrhovni poveljnik, in vsa armada se umika na severno stran Sedsna? In ta tako usodna dejstva niso znana ubogim vragom vojakom, ki stoje tik pred hipom, ko se dado postreliti! In ta strsšna igra izročena loteriji slučaja, kaprici novega vodstva! Čutil je, kako pada armada v zmešnjav in v nered, iz katerega ni rešitve, brez voditelja, brez načrta, vlečena na vse strani, dočim gredo Nemci naravnost proti svojemu cilju, predno in točno kakor stroj. Ze je bil genersl Bourgain-Desfeuilles odjezdil. ko gs je general_Douay, ki mu je bil prekinprek zaprašen huzar ravnokar prineael novo poročilo, s silovitim klicem pozval nazaj. General! General!" Njegov glas je bil tako visok in tako grmeč od presenečenje in razburjenja, da je prekrl-čal grom topov: '^General! Ducrot ne poveljuje več, nego Wimpffen. Da, včeraj je prišel, sredi med poraz v Beaumontu, da nadomesti Faiilya na čelu 5. armadnega zbora . . . Piše mi, da ima službeno pismo od vojnega ministra, ki ga postavlja na čelo armade, za slučaj, da se vodstvo izprazni . . . Ne umikamo se več, povelja vele, da zopet zavzamemo ter braniirib prvotne pottojanke." General Bourgain-Desfeuilles je debelo gledal hi poslušal. izpregovoril nazadnje, . . Naposled, mene naj "Strela božja!" je "to bi trebalo vedeti . vse to piše v . .. !" Galopiral je dalje, zares brezskrben v notranjosti svojega srca; saj je videl v vojaki zgolj naglo sredstvo, postati divizijakl general, in je gojil le eno željo: da bi bilo kmalu konec te neumne vojke, ki daje vsem skupaj tako malo zadovoljstva. Moštvo Beaudoulnove kompanije se je razsulo v smehu." Maurice ni rekel ničesar, a je bil istega mnenja kakor Chouteau in Loubet, ki sta se rogala in prekipevala zaničevanja, češ: Hi-hot, hodi, kakor te gonim! To so poveljniki, ki se sporazumejo med seboj, ne pa da bi hoteli imeti vsakateri svoj delež! Ali ni najboljše, da ležejo spat, ko imajo takšne poveljnike? Troje poveljnikov v dveh urah, troje ptičkov, ki niti prav ne vedo, kaj jim je početi in dajejo nasprotna povelja! Ne zares, to je sposobno, razgnjavitl in pohujšati Boga v njegovi lastni osebi! —- In spet so se vračala usodna očitanja izdajstva: Ducrot in Wimpffen hočeta prislužiti tiste tri Bismarckove milijone, kakor jih Je prislužil Mac-Mahon. (Dalje prihodnjič) Prepir I Napisal K. HuM:ka.Banyay Vsa .komedija se je prav za prav začela z nesmiselnim prepirom. Nastala je pa zaradi klobuka, ki ga je hotela Risetta po vsaki ceni kupiti, medtem ko ga je njen prijatelj, slikar, ki je koketiral z uspehom, odločno odklanjal. Gabor je bil izredno nadarjen, toda zelo siromašen mlad mož; njegovi zaslužki so včasih zadostovali za barve, platno in kruh, včasih pa tudi ne. Risetta je bila morebiti še bolj siromašna kakor njen prijatelj, če ne zastopamo mnenja, da je le pota bogastvu enakovredna. Dekle je Gaborju izpolnjevalo važno vlogo modela, možu uti ralo pot, razen tegs je bila pa tudi njegov hišni zmaj: neome jena gon|M>danra njegovih skromnih materialnih dobrin in v lirah počitka zvesta* vdana za ljubljena žena. Plemenito izoblikovan model s svojo globoko ljubeznijo v mladem srcu, kljub temu pa razdrniljiva kakor tiger — takšna je bila mula Risetta. Pogonih je rszdražila mirnega Gaborja. kader «ta tnla o kakšni stvari različna mnenja in je h«. moža vestno izjavila: "Rajši poskrbi, da se povzp ne*. Rada bi sedela, kaj bi počel brez mene? ... Kje bi bil« tvoje slavne slike in kje bi bil tudi ti sam. dragi prijatelj? Ne pozabi tega. Bolje je, da molčiš . . Tako sta živela, včasih v prepiru. vendar pa kljub temu na svoj način srečna; nesrečna zadeva s klobukom je pa na lepem prinesla nemir v njuno življenje. Kako tudi ne. ko je bilo pa potrebno šestnajst pengov za tisti slamnati onega, ki je komaj polovico glave pokril. Tudi če bi modistka popustila pri ceni za dva penga. bi še zmerom štirinajst pengov stal. Vrag naj vzame to zmerom se spreminjajočo modo! Zgodt>a se je najprej začela s tihim čebljanjem, s dobrikan jen^i Je za žensko značilno. Sedela sta v napol temnem a-tsljeju, lna «livarni, narejenem is starih iimnic. Risetta je lju-bežnivo botala ščetinasto slikarjev« brado. "Kafim*. samo prestrašili si me hotel? Saj ne moreš prenesti. da bi tvoja dobrv mala pri jateljica hodili* okrog v lanskem klobuku " "4> pač. to lahko in tudi bom prenesel, kajti denarja nimam." "TI torej ftočeš, de m- pri le-tošniem kraljevem nagrajanju IMikažem poleg tebe v tietem lanskem izmečku? Vidiš, na to ni-al (tomietU. Razstavil al me v umetniški hiši in zdaj naj me vidijo v staromodnem klobu- ku? ... Br ... Torej, ali nimam prav?" "Na tretjerazrednem . sedežu se ne oblačijo po zadnjlmodl!" Pri teh besedah se je v Riaet-ti zbudila divja zver. Ostro je zvenel njen glas, ko je rekls: "Ali si blazen? Med druhal me boš peljal?" In takoj, kakor na povflje, so ji solze zalile oči. * „ "Motiš se. draga moja." ji je mož mirno odgovoril. "Večina tistega občinstva je najmanj tako eposobna kakor tisti ljudje ki si nanje tako ponosna. Ti so kratko in malo slromašnejšl, to je razlika . . . Siromašni so ka kor midva sama . . ." Dekle je poskočilo: "To ni res! Ti hočeš ssmo vsr čevati in sicer pri meni, ki sem človeks napravila Iz tebe. Veš kaj, to je nesramno . . . Tudi ti nisi nikakšen umetnik, temveč al ničvreden malomeščan! Ne trpim te več . sovražim te"! To Je bilo preveč. • Gab<»r nI mogel tega izbruha mirno prenesti. Zgrabil je dekletovo maha jočo, roko. "Dovolj!" Drug drugega sta prtfaadala i žgočimi pogiedi. M o. žev stisk Je bil časdalje močnejši Risetta je začela slikarja praskati s svojimi negovanimi nohti, kjer ga je le mogla dose-čl In je cepetala s svojimi malimi noiicami. Pri nenadnem od- h člani unije Farm Equipment Workers CIO plketlrajo tovarno International Harvester Co. v Chi-čagu po oklicu stavke. zalec. pogledal kandidata domušno dejal: "Zdaj mi pa, dragi „ napišite na ta papir, kaj prav znate?" a V gostilni Gost: "Pazite, naUksr h ste se. Moj račun n rinajst, temveč trinajst Natakar: "Oprostite to4 slil sem, da ste^praznov^ Najnovejša škotski Skotova žena: Tom.tii nes dopoldne pri izprehodu menjal najinega otroka • t.,», Skot: "Nič zato, toda tt ček je dosti lepši in draiii k je bil najin." »»»»»»»»»»»«i,«.^___r,,. ZASTOPNIKI Lin prosvete1 se ve! društveni tajniki ia UU» ¿lani. Id lik društva irtolij. ? NaŠi uaataTljeui lokalni ia p*, --- ~ določene ekrsjt * ločnem obratu se je njena tenka svilena obleka pretrgala . . . "Nesramnež . . ." "Molči! Ob pamet si, Risetta." "Nesramnež ..." Se pred nekaj mjnutami božajoča roka je moža osorno sunila od sebe, pri čemer je padla neka vaza na tla in se razletela v tisoč koščkov. V trenutku je bilo po miru, po površnem redu v sobi. Zdelo se je, kakor da bi bili vai peklenščki spuščeni v kraljestvo nežno se smehljajočega portreta. e Ko se je Risetta nekoliko o-pomogla, se je že si vilo jutro. Kmalu je postalo svetlo —r strahopeten sončni žarek je strme počival na steklenih črepinjah. "Kaj se je zgodilo? Ali je strela udarila? Ali je bil potres?" je premišljevalo dekle začudeno. "Ah, saj res . . . sinoči . . . zaradi bedastega klokučka . . . Kje je neki Gabor? Doslej se še ni bilo nikoli pripetilo, da se ponoči po prepiru ne bi bil vrnil domov. Mpj Bog!" Skočila je ft divana. Roka jo je bolela. Ka(j zato. "Gabor!" je zaklicala. "Ga-borček, kje si? Ljubim te, Gabor ,.. Moj ljubi Gabi..."Morala ga je najti in privesti domov . . . Hitro se je umila, se o-blekla in dals klobuk na glavo. Nič ne de, čeprav je bil staromoden, samo hitro, hitro . . ." Kakor blazna je dirjala po u« licah. Po vrsti je preiskala vse umetniške krčme, kjer je upala, da bo našla slikarja. Toda povsod je naletela na isti odgovor: "Gospoda Timona že več dni nismo videli." Kam je torej izginil? Strašno. Pobiti bi morali vsako žensko, ki s svojimi nesmiselnimi zahtevami - požene sposobnega moža v pogubo, je zabičevalo dekle samo s^bi. Risetta je že komaj stala na nogah* Prišla je na zelo promer ten trg. Avtomobili so dirjali pred njo, ljudje so se zaletavali drug v drugega na ozkem hod* niku — vsega tega ni videla. Iskala je enega edinega. Nk lepem je začudila omotico, vse se je zavrtelo okrog nje, hiše, tramvaji, izložbe trgovin, milijon ne-kaznih klobukov je frčalo, plesalo in se režeče vrtinčilo pred njenimi očmi in — o gorje . . . zdaj je tudi zemlja za režala pred njenimi nogami in padla je v globino . . . Vse okrog se je stemnilo . . . Neki stražnik je hitro pritekel k njej, mimo idoči so se dre-njali okrog osnjjtvenega telesa, reševalci so bili kmalu na mestu. Mlad zdravnik je odpel Ri-settino dbleko in pritisnil ste-toskop na njene prsi. Za trenutek je zavladala globoka tišina, potlej je zdravnik dejal: "Nič hudega, samo omedlevi-ca . . ." . "Ali naj jo peljemo v bolnišnico?" "Ni potrebno. Mirne duše jo lahko prepeljemo na njeno stanovanje." i-' e Medtem je pa slikar mirne duše spsl na improviziranem ležišču v hišnem pomolu, kamor se je bil zatekel v prvem navalu jeze. Pravkar je sanjal o tem, kakšna darila bo Risitti nakupil, če so bodo ^uresničili njegovi upi. In v spanju se je nasmehnil . . . Otroci "Kaj se je zgodilo vašemu Mir-kotu, da tako bridko joče?" "Pomislite, v pesku si je izkopal jamo, zdaj jo pa hoče vzeti s seboj domov! . . ." BOOKS BY FAMOUS AUTHORS By LOUIS ADAMIC My America ................................. Prom Many Lands.............'................. Cradle of Ufa................................. Grandsons ...................................... Yerney's Justice .............................. By UPTON SINCLAIR American Outpost ................................ Braas .Check .................................. Cry for Justice..... • v* ..... ... . ...............I Goslings ..................................... Jungle ..................................... Jimmie Higgma ............................... Kins Cos) .................................... Hundred Percent......'........................ Money Chancers .............................. Mammonsrt ..................•.....••..•••••, Mountain City ................................ OH >«<<«.«>>.<*>««.««*....«>•*........... Profit« of Religion............................. The Wal Parade .............................. They Call Me Carpenter............... OTHER BOOKS ABC of Parliamentary Lew.................... ^ America's Way Out 4Norman Thomas)......... Debs < 1 »avM Kar«ner).......................... Elirllah 9Hwne Reader (Dr. P. J. Kern)........ Karl Mart (W l.t.hknecht).................... Manual for ftoeialtat Speaker*.;; ft*.'^t.......... Workers In Amrriean History (James Oneal).... Trinity of Plunder (August Claeesens).......... Evolution of Property.......................... Ancient Hoetety (1-ewis H. Morgan)............. ----r—p. - - ORDER PROM PROLETAREC 2.101 SO. J.AWNDAI.K AVK. . . CHICAGO. ILL. HUMOR Prav, o tem profesorju kroži tudi tale zanimiva dogodbica: Pred njim je spet stal kandidat, ki ni kaj pHda znal. Mučil se je in mučil z odgovarjanjem na vprašanja, toda nič pametnega ni izjecal. Profesor ga je pazljivo poslušal; potem je vzel na lepem v roke liat papirja in ga razpolovil. To je storil še nekajkrat, dokler niso bili kosci papirja že tako majhni kakor navadna poštna znamka. Ves čas je profesor potrpežljivo molčal, tedaj je pa vzel košček papirja med palec in ka- Barborich, ga MilvaiUi ia efcetttr Anton Jankorich, M CUvels* ia vh+Hroi ^ Andrej Pirts U Ely, Mlaa,** ▼o Minnesota. 1 Frank Klas ia Chiaholaa. Mm Chiaholm Ia okolico. ^ Prank Cretan is Tlrs HM, h vsa sreda je-vshodno Pena«. .1 Antes Zornik ia Herniak,* vsa sapsdno PennsyWanijo. Jae Petemel Is Library, P^ m pad no Pen no. John Zornik sa Detroit ia dj Poleg raeh teh pa lakke vnkj aH naročnik asm polije svoje m na direktna listu PH08VETA MS7 So. Lawadalo Are., | .................... rrrunjjj. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VBA t tiskarsko obrt »padajoča deli * • - i Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, ¿sinili knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatik« slovaškem, češkenj, nemškem, angleškem jeziku in drttfj VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TW S.N.P J., DA TISKOVINE NAROČA . V SVOJI TISKARNI Vas pojasnil* daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijsko delo prve vrsto Pišite po informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 vi Tam se dobe na ielje tudi vsa uatmena po ja« nils CHICAGO, ILL. naroČite si dnevnik promm Pa sklepe IL redae ksaeoadje se lahka nareči as Ust Präs**» j prištele eden, dvs, tri. Mri aH pet člene? Is ene drsüse k sni ssim ainL LbtPreevetsetSae ss vso eask% as BsaesH seilane *»• tum oao ietae naročnina, tee * Untf «e pisčajo pri aeaemaata V*» todaik. ee »m te prUtefe k nare&iaL Torej eedal si vsraks, rs* • la Hot predrag sa Haan SNPJ. Ust Preeveta Je vaša lastaim ■ 1 druMai aekda. ki M rad «tal Uet renk daa. jO T T., k i _________________ Pojaaailo:—Vselej kakor hitro kateri teh flanov preneha biti SNPJ, aH «e ae preseli prod od draUae in bo sshtevsl sam sv«l*{ tefeik, bode moral Osti ¿lan ia dotične družine, ki Je tako naročena na dnevnik Proeveto, «o takoj assnsnlti upramiltru in obenem doplačati dotitno vsoto listu Preeveta. Ako tega as tedaj mora apramištvo satšeti datum sa ta vaoto naročnika. Cena liata Preeveta Je: HM Za CSemra fa Ckfteage 1 tednik In.............4M 1 tednik Is.......... • gj J tednika Is.. .».»••••». Ml g tednika Ia..... I tednike in............ 1.4* t tednike is...... 4 tednike In............ l.M 4 tednike In...... I tednikom In........... mU K tednike* Ia..... Sa Zdraft. driaee Ia K U» L« Iß ZaBerspaJe............ Ispalnlte apodnjl knpon. prlloftlte potrebna eeote deaarja al *** Order v ptomn In ai naročite Proarota. Met. Id b vašn lastaiss. PROS V ET A. SNPJ, > 1U7 So. Lawndnle Ave. Chicaga. HL Priloteno poMljeai aaračnina an Net Praaert» raote I........-j II IBS.•..........»• .*.,,#..t.O. draštra IC.••• 1 Mula, . .....i - tista rite tednih In ga prlpUMo k maji narWnhii ad sleSeM *** maje drulinet Z).........................................ČL drnitra M.......j ......t............................... .O. MINI k..... j Š)..A, drslten st.-• S)..........••...••....,......,,..,.,......CL drsšlra It-• ■ ■eels............................... Deinen............. .^j Nor aaralaft....................Star aarohdk.••••••*****""