MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta it. 13 , Telefon 3440 In 345S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri , Velja mesečno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ha dom 12 Din / Oglasi po eeniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani « Poitni čekovni račun iL.11.40B 11 JTUTRA 91 Rszorožitvena senzacija v Ženevi Ameriški predlog, da se uniči vsa leika in lahka artilerija. Soglasje Amerike, Italije in Anglije. Pravilen odgovor Francije In pariškega t ska PARIZ, 12. aprila. Današnji listi ogorčeno kritizirajo zahrbtno postopanje a me riške delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi* Voditelj ameriške dele-dacije Gibbson je namreč včeraj, ne da bi bil poprej obvestil druge delegacije, stavil na konferenci nov razorožitveni predlog, ki obsega sledeči dve točki: 1. Države se obvežejo, da uničijo svojo težko in lahko artilerijo in se za vse čase odrečejo vojne s strupenimi plini. 2. Te vrste orožja se ne smejo nikoli več uporabljati kot bojna sredstva. Gibbson je utemeljil svoj predlog s tem, da je ta način razorožitve kratek in lahko sprejemljiv, dočim so bili vsi dosedanji preveč komplicirani in so prav radi tega povzročali toliko nesoglasij. Angleški zunanji minister sir John Simon je izjavil v imenu svoje vlade, da se predlogu pridružuje. V istem smislu se je izjavil tudi italijanski zunanji minister Grandi, ki je dejal, da se na osnovi Gibbsonovega predloga najlažje izvede razorožitev na kopnem, dočim bi se razorožitev na morju izvedla šele pozneje. Zastopnik Francije pa je izrazil svoje začudenje nad nenavadnim ameriškim predlogom in načinom, kaka je bil stav- ljen, posebno še, ker je v tem vprašanju stala Amerika doslej vedno ob strani. Današnji pariški listi opozarjajo zato na možnost komplota med Grandijem in Stimsonom, na kar opozarja posebno takojšnji pristanek italijanske in angleške delegacije. »Journal« meni, da je bil stavljen ta naivni in zahrbtni ameriški predlog zato, da bi porušil Tardieujev načrt. »Petit Parisien« označuje predlog kot manever demagogije. Pertinax pa piše v »Echo de Pariš«, da se Amerika samo zato zavzema za popolno razorožitev na kopnem, ker v 1 Washingtonu dobro vedo, da to zanje ne pomeni nobene žrtve. Pošteno pa se mo-ti, če misli, da bo na ta način Francijo izolirala. Francoska diplomacija bo ta napad že znala odbiti* Da se pa Italija in Anglija zavzemata za ameriški predlog, je docela razumljivo, ker sta pač prepričam", da se bo njun položaj izrazitih pomorskih sil s tem le okrepil. Posebno pa velja to za Italijo, ki bi v primeru, da se sprejme Gibbsonov predlog, vojaško popolnoma obvladovala vso srednjo Evropo in Balkan, ki bi bila oropana svojega edinega uspešnega orožja na kopnem. Sprejetje zakona o zaščiti kmetov BEOGRAD, 12. aprila. Na današnji plenarni seji narodne skupščine'je zah teval zastopnik trgovinskega ministra, l>oljedelski minister Demetrovič, nuj nost za obravnavanje zakonskega o-snutka o zaščiti poljedelcev. Položaj v državi ni ugoden in na plan so stopili elementi, ki bi radi izrabili položa, pred sprejetjem tega zakona v svojo materialno korist. Zbornica je zato nuj nost priznala in po krajši debati odredila glasovanje, ki ob času poročila še ni zaključeno. Zakon bo takoj nato predložen senatu in že prihodnje dni uveljavljen. Obnovitev dela na Jesenicah LJUBLJANA, 12. aprila. Po poročilu z Jesenic, bo Kranjska industrijska dru žba pričela te dni v omejenem obsegu zopet obratovati. Zaenkrat bo zaposlila okoli 110 delavcev. Italijanska akcija proti DruStvu narodov „Popolo d* Italla" zatrjuje, da so vsega sedanjera zla krive samo mirovne gogodbe RIM, 12. aprila. Politični manifest fašističnega velikega sveta, ki se zavzema za revizijo mirovnih pogodb, ustavitev vseh konferenc in zlasti še za popolno spremembo mednarodne politike, tolmačijo v tukajšnjih političnih krogih kot grožnjo na naslov Društva narodov in napoved izstopa Italije iz te ženevske institucije, ako se ne odloči za res energično razčiščenje vprašanja razorožitve in drugih aktualnih problemov. Poluslužbeni »Popolo dTtalia« piše, da Italija tako dolgo ne more prav nič popustiti, dokler se ne odstranijo vzroki, ki so spravili Evropo v sedanji položaj. Društvo narodov gleda vsa to propadanje prekrižanih rok in brez vsake orientacije, čeprav je že vsakomur jasno, da je sedanjega svetovnega zla krivo le to, da so pogoji mirovnih pogodb neizvršljivi. S temi pogodbami in njihovimi pogoji se ogroža mir sveta, in da se ta sistem ohrani, ne najdejo nobene pametnejše rešitve, kakor samo apel na orožje. Spor med Društvom narodov in Mandžurijo KITAJSKI ČASTNIKI UBILI IZDAJALSKEGA GENERALA. — ODLOČNA RUSKA GROŽNJA NAPRAM JAPONSKI. ŠANGHAJ, 12. aprila. Med Društvom narodov in neodvisno mandžursko vla- do je nastal diplomatski spor. Mand' žurska vlada je namreč sporočila an aleškemu delegatu preiskovalne komisije Društva narodov, lordu Lyttonu, da kitajskim delegatom ne more dovoliti dopotovanja v Mandžurijo, ker ne obstojhjo med Mukdenom in Kitajsko nobeni diplomatski odnošaji. Lord Lytton je zaradi tega zagrozil, da bo komisija v znak protesta ustavila svoje nadaljno delo in se vrnila v Evropo. Člani komisije bodo ostali za enkrat v Pekingu, kjer bodo počakali na rezultat intervencije, ki je bila pokrenje-na pri mandžurski vladi. NANKING, 12. aprila. Kitajska narodna vlada je prejela od mandžurske vlade brzojavko, v kateri javlja, da prekinja s Kitajsko vse diplomatske od-nošaje. Nankinška vlada pa je odgovorila, da ne more snreieti izjave vlade. priznala in s katero ni bila nikoli v nikakršnih stikih. W T v vt4j«, m punna kose. Take čudne nesreče se dogajajo vča-si, in naj podamo tu še nekaj takih primerov. Neki deček je splezal na brzojavni drog in padel dol. Pri tem je padel na tovariša, ki je zadobil težke poškodbe, dočim se njemu samemu ni nič zgodilo. Nekemu šoferju je med' vožnjo priletela osa v oko, vsled česar je izgubil oblast nad vozom, se z njim prevrnil in se ubil. Neki vrtnar je obrezoval živo mejo, v njegovi bližini se je pasel konj. Nekaj je menda konja pičilo, da je brcnil in pri tem slučajno zadel z nogo v škarje v vrtnarjevi roki. Škarje so se nanaglo zaprle in vrtnarju prerezale žilo na roki, da je izkrvavel. Minogo smrtnih primerov je znanih vsled nenadnega razburjenja, pa četudi od veselja. Tako so nedavno poročali angleški listi, da je neki igralec pri golfu,, ko se mu je posrečil imeniten udar, od veselja zavriskal, v istem se pa tudi že zgrudil mirtev, zadet od kapi. Isto se je dogodilu nekemu gospodu, ko je prejel vest o bogati dediščini. V Kaliforniji je mlad človek pokadil svojo prvo cigareto, prijela ga je omotica in je padel in si zlomil tilnik. O neki drugi čudni dogoidlbi smo čitali, ki se zdi skoro neverjetna, a je resnična. V skladišče neke mesarije je vlomil tat. Stopil je na lestvo, da sname venec klobas, visečih na kaveljnu. Pri tem je izgubil ravnotežje, klobase so se mu ovile okoli vratu kakor zaujka — in tako so 'ga našli zjutraj obešenega. Čudna nezgoda, ki se je pa srečno iztekla, bo našim čitateljem gotovo še v, spominu, saj ni dolgo, ko smo o tem poročali. Na nekem potniškem letalu med Anglijo in Francijo se je vozil tudi neld krotilec zverin s svojim tigrom. Naenkrat se je tiger osvobodil iz kletke in planil v kabino med pasažirje, ki so od strahiu otrpneli. Vendar se je krotilcu kmalu posrečilo pognati tigra nazaj v kletko, kjer je ostal z njim do konca vožnje. Neki gospod pa je na posledicah prestanega strahu umrl. proti Kalkuti in sicer s tovorom črna slonove kosti. Kaj pa tako zijate? Gledate me, kakor da se mi meša. Ali ne veste, vi »moderni« gospodje, kaj pomeni »črna slonova kost?« Afrikanske sužnje, ki so bili namenjeni za nasade v Indiji! Takrat je bila kupčija s tem »blagom« še dovoljena. Sužnji so bili pravi velikani, kot francoski granadirji. Rečem vam, imeli so take mišice, da če bi te tak hrust le malo dregnil, bi zletel s prednjega konca ladja na zadnji konec. Ko smo natovorili črno »blago«, je ladja le počasi plula dalje. Bilo je, kot da z nevoljo nastopa pot. Ker je tako lezla, smo morali večkrat spremeniti smer. Pri tem se je ladja nevarno nagibala. Ali je imela željo po morski globini? Lasje bi se vam ježili, če bi vam pravil, kakšni glasovi so prihajali iz njenega trupa! Nisi slišal samo stokanja in škripanja vezi, ne, nepopisen šunder je donel od spodaj, kot bi kdo z velikim kladivom tolkel ladjo po rehrih. Pri tem strašnem ropotanju ponoči nismo mogli spati. Mislili smo od minute do minute, da se ladja prekolje na dvoje. Tedaj smo bili približno sto milj pred ustjem reke Ganges. Do tu se je ladja še nekam dobro pretolkla. Hipoma pa se je zazdelo, kot da noče nadaljevati svoje vožnje. Kapitan, ki je bil vse pregledal, ni mogel najti nobenih poškodb. Podpore so bile trdne,. vretena na sprednjem in zadnjem delu so delala dobro, in jadra so bila v popolnem redu. Naenkrat pa smo opazili, da je na onem mestu, kjei je ladjo zadel ameriški parnik, priteklo noter malo vode. (Konec iutrij. Gurrer Bell: 76 Lowoodska sirota »Vem, da ji zelo ugajate,« sem dejala za njegovim stolom, »in gospod Oliver Vas spoštuje. Povrh tega je tako sladka mladenka, le premalo razmišlja. Sicer pa boste Vi za oba razmišljali, zase in zanjo. Oženite se ž njo!« »Ali me res ljubi?« je vprašal. »Gotovo Vas vidi rajši kot druge. Neprenehoma govori o Vas, ni je stvari na svetu, ki bi jo tako zanimala ali ki bi jo tolikokrat omenila.« »Zelo mi godijo Vaše besede, zelo; nadaljujte tako še vsaj četrt ure!« Izvlekel je uro in jo položil na mizo »Pa kaj bi pomagalo, ko bi še dalje govorila, ko bržkone pripravljate kak udarec, ki bo pobil moje besede, ali pa skoval novo verigo, da okujete svoje srce.« »Ne izmišljujte si takih trdosrčnosti. Mislite si, da popuščam in se talim, ko se mi vzbuja v srcu ljubav do žene kakor kak studenec, ki s sladkostjo poplavlja vse polje, ki sem ga tako skrbno in naporno preoral in marljivo posejal s semenom dobrih namer in nesebičnih načrtov. Sedaj je pokrito z valovjem nektarja, mlade klice so zadehnile, slastni strup jih raz, jcda. Zdaj si predstavljam, da ležim na otomani v vale-hallski dvorani pred nogami svoje neveste Ro-zamunde. Sladko se pomenkuje z mano, gleda me z očmi, ki jih je Vaša spretna roka tako dobro posnela, in se mi smehlja z divnimi ustnicami. Moja je, jaz sem njen, minljivo življenje in zemeljski svet mi zadostu7 jete. Tiho! ne recite besedice — srce mi je polno razkošja — duša se mi zamika — naj v molku mine čas, ki sem si ga dovolil!« Storila sem mu po volji. Ura je hitela dalje, dihal je globoko in naglo, jaz pa sem molčala. Tako je minila tista četrt ure. Spravil je uro, odložil podobico, vstal in stopil k ognjišču. »No.« je izpregovoril, »nekaj časa sem žrtvoval blaznosti in blodnji. Moje sence je počivalo na prsih izkušnjave; iz lastne volje sem položil vrat pod nje cvetoči jarem. Srknil sem iz njene čaše. Blazina je gorela, v cvetju se je skrivala osa, vino je bilo grenko: njene obljube so ničevne, njene ponudbe hinavske. Vse to vidim in vem.« Vsa v čudu sem ga pogledala. »Čudno,« je nadaljeval. »Ko tako nebrzdano ljubim Rozamundo, z vso močjo prve ljubezni, ki ji je predmet tako neizmerfto lep, dražesten in očarljiv, ob istem času imam mirno, jasno zavest, da bi ne bila prava žena zame. da bi mi ne bila prava družica, da bi se o tem prepričal že v enem samem letu in da bi z dvanajstim mesecem razkošja sledilo dolgo življenje obžalovanja in kesanja. To za gotovo vem.« »Čudno, res!« sem vzkliknila, ker se nisem mogla premoči. »Dočim nekaj v meni silno občuti vse njene čare,« je povzel, »mi nekaj neprestano govori o njenih ne-dostatkih, ki so taki, da bi ne mogla nikoli sočuvstvo-vati s tem, po čemer stremim, da bi ne sodelovala pri nobeni stvari, ki bi jo hotel izvršiti. Rozamunda mučenica, delavka, ženski apostol? Rozamunda misijonarjeva žena? Ne!« »Pa saj Vam ni treba iti med misijonarje! Opustite to nakano!« »Opustiti? Kaj, moje zvanje? Moje veliko delo? Moj temelj na zemlji za hišo v nebesih? Mojo nado, da me bodo nekoč prištevali k družbi tistih, ki so vse svoje zemeljske želje utopili v enem samem koprnenju: oplemenititi človeški rod, nositi znaje v kraljestvo nevednosti, zamenjati vojno z mirom, suženjstvo s svobodo, praznoverje s pravo vero, strah pred peklom z upom na nebesa? To bi naj opustil? Dražje mi je to ko srčna kri. To je tisto, kar upam in za kar živim.« Po dolgem premolku sem rekla: »In Miss Oliver? Ali Vam ni nič do nje, njenega razočaranja in njene žalosti?« ■ »Miss Oliver venomer obletujejo oboževalci in laskači. Preden mine mesec dni, bo moja podoba Izbrisana iz njenega srca. Pozabila me bo in se omožila. Dobila bo moža, s katerim bo živela srečneie, kot bi bila z mano.« »Dovolj hladno govoriti, a v tein sporu strašno trpite, da kar hirate.« »če sem malo shujšal, je bilo to le radi vneme za moje namere, ki jih še nisem dosegel, radi skrbi za potovanje, ki ga venomer odlašam. Šele davi so mi javili, da me tako dolgo pričakovani naslednik ne more zamenjati pred tremi meseci; iz treh mesecev jih bo kmalu šest.« »Vi drgečete in rdite, kadarkoli stopi Miss Oliver v šolo.« Spet se je začudil. Ni verjel, da bi se žena drznila govoriti z možem na tak način. Jaz pa sem bila takih pogovorov že vajena. Nikoli nisem bila zadovoljna v občevanju z močnimi, a tankočutnimi dušami, dokler nisem premogla vnanjih ovir konvencionalne vzdržnosti in prestopila praga zaupnosti ter našla prostorček prav sredi njih srca. »Vi ste žena svoje vrste,« je dejal, »in se ne bojite. Nekaj hrabrega je v Vašem duhu, nekaj presunljivega v vaših očeh. Toda dovolite mi, da Vam zagotavljam, da si mojih čuvstev ne razlagate povsem pravilno. Domnevate, da so globlja in. silnejša, nego so v resnici. Bolj sočuvstvujete z mano, kot bi smel zahtevati, če rdim-in se tresem pred gospodično, ne pomilujem'samega sebe. Zaničujem slabost. Vem, da je neplemenita, da je to le mrzlica mesa, nikakor pa ne drget duše, kar posebe poudarjam. Duša je neomajna kot skala, trdno zasajena v dno nemirnega morja. Spoznajte me kot to, kar sem — hladen, trd mož!« Nasmehnila sem se mu, kakor bi inu prav ne verjela. »Priborili ste si moje zaupanje v prvem naskoku,« je povzel, »in sedaj Vam je povsem na razpolago, če strgate z mene krvavo obleko, s katero krščanstvo pokriva človeške hibe in napake, potem se Vam pokaže hladen, trd, slavohlepen mož. Od vseh čuvstev me ima le naravna ljubav trajno v oblasti. Pamet me vodi in ne čuvstva; moja slavohlepnost je brezmejna, neutešno je moje hrepeneje, da bi se povzpel nad druge, da bi več storil in dosegel kot oni. Spoštujem vztrajnost, strpljivost, delavnost, nadarjenost, ker so to sredstva, s katerimi ljudje dosegajo velike smotre in se dvignejo v nebotične višine. Opazujem Vaš pot skozi življenje z zanimanjem, ker Vas imam za marljivo, pošteno, energično ženo, ne radi tega, ker se mi silno smilite radi svojega dosedanjega in sedanjega trpljenja.« »Hoteli bi veljati za nenavadnega ajdovskega modrijana,« sem dejala. »Ne. Med menoj in med deističnimi filozofi je tale razlika: veren sem in verujem v Sveto pismo. Zmotili ste sc. Nisem pogan, marveč krščanski filozof, učenec Jezusove vere. Kot njegovi učenci se držim njegovih čistih, milosrčnih, dobrotljivih naukov. Borim se zanje. Prisegel sem, da jih bom razširjeval. Že v mladih dneh me je vera pridobila, ki je prirojena mi stvojstva tako razvila: iz majhne klice, iz naravne ljubezni je vzgojila mogočno drevo, ljubezen do človeštva. Iz divje, toge korenine človeške pravičnosti je razvila zmisel za božjo pravičnost. Iz želje po sebični moči in slavi je oblikovala željo po širjenju kraljestva mojega Gospoda, po zmagah za znamenje svetega križa. Toliko je vera storila zame; uporabivši prvotno gmoto v najboljše namene, je vzgojila naravo. Narave same pa ni mogla izkoreniniti; in ne bo je mogla izpuliti, dokler se smrtno na meni ne prelevi v nesmrtno.« To rekši, je vzel klobuk, ki je ležal na mizi pri moji paleti. Še enkrat je pogledal podobico. »Res je ljubezniva,« je zamrmral. »Po pravici se imenuje »roža sveta«, prav ?ares!« »Ali bi Vam ne naslikala posnetka te slike?« »Cui bono? Ne.« Pokril je sliko s tankim papirjem, na katerega sem naslanjala roko pri slikanju, da ne umažem kartona. Kaj je nenadno zapazil na praznem papirju, ne morem povedati, toda nekaj je privlačevalo njegove oči. Zgrabil je papir in gledal njega rob. Potem je zapičil oči vame, tako nenavadno in nepojmljivo ostro, kakor bi si hotel zapomniti vsako' potezo mojega lica, vso mojo postave in obleko. Vse to je objel s pogledom, naglo kot blisk. Zinil je, kakor bi hotel nekaj reči, a obvladal se je in ni črhnil besedice. »Kaj se je zgodilo?« sem vprašala. »Nič, prav nič,« je odgovoril. Položivši papir na mizo, je spretno odtrgal ozek košček roba. Skril ga je v rokavico. Naglo mi je pokimal in dejal: »Dober večer,« potem je izginil. »No,« sem vzkliknila, »to pa je že od sile!« Ogledala sem si papir, a ničesar nisem našla na njem kot nekaj barvastih madežev, ki so nastali, ko sem preizkušala barvo čopičev. Razmišljala sem o tej tajni nekaj minut; ker uganke nisem mogla rešiti in ker sem bila prepričana, da je stvar brez pomena, sem vse skupaj pustila vnemar in kmalu pozabila. XIII. poglavje. Ko je bil Mr. St. John odšel, je začelo snežiti. Me-tež je trajal vso noč. Drugega dne je privel veter nov, še obilnejši sneg. O somraku je bila vsa dolina zaveta in skoro neprehodna. Zaprla sem oknice, položila pred vrata rogoznico, da bi mi ne navelo snega v hodnik, nato sem podrezala v ogenj in ko sem bila presedela malone vso uro pri kaminu in poslušala udušeno divjanje viharja, sem prižgala svečo, vzela s police »Mar-miona« in začela citati- Kmalu sem ob lepih verzih pozabila na sneg in vihar. Zaslišala sem šum. Mislila sem. da veter stresa vrata. Ne, bil je St. John Rivers, ki je odpehnil leso in stopil iz mrzlega orkana, iz rjoveče teme pred me. Plašč, ki mu je pokrival čvrsto postavo, je bil ves bel. Skoro sem se ga ustrašia, tako malo sem nocoj pričakovala gosta iz zametene doline. »Ali imate slabo novico?« sem ga pobarala, »ali se je kaj pripetilo?« »Ne! Kako hitro se strašite!« je odgovoril, snel plašč in ga obesil za vrata, stresel sneg s škornjev in mirno porinil rogoznico k vratom. »Ves pod Vam bom umazal,« se je opravičeval, »toda oprostiti mi morate.« Stopil je k ognju. »Dosti dela sem imel, preden sem se pririnil do Vas, verjemite mi!« je povzel, ko si je grel roke nad kaminom. »Do prsi sem zabredel v sneg, ki je na srečo mehek.« »Po kaj ste prišli?« »Pravzaprav je Vaše vprašanje malo nevljudno. A ker ste že z vodljivi, Vam povem, da bi se rad malo pomenil z Vami. Navolil šeni se že nemih knjig in praznih sob. Razen tega čutim že od včeraj razčiljer.ost osebe, ki so ji povedali le pol povesti in ki sedaj nestrpno pričakuje nadaljevanje.« Sedel je. Spomnila sem se njegovega čudnega včerajšnjega vedenja in sem se začela bati za njegovo pamet. A če res ni bil čisto zdrav, potem je bila njegova bolezen prav lahka. Še nikoli ni bilo njegovo lice tako slično mramoru kot zdaj, ko si je z dlanjo pogladil moki e lase s čela in mu je plamen posvetil v obraz. Zabolelo me je, ko sem ugledala na čelu gube, ki sta m a jih bila skrb in žalost tako globoko zarezala. Čakala sem, da bo kaj pojmljivega povedal, a držal se ie za brado in si s prsti zakrival usta; nekaj je preudarjal. Opazila sem, da mu je bila roka tako suha kot lice. Sočutno sem rekla: »Rada bi videla, da bi prišla Diana ali Marija in ostala pri Vas, ker sami prav nič ne gledate na zdravje. »To ni res,« je ugovarjal, »če je treba, že gledani nase. Sedaj mi je povsem dobro- Kaj Vam pa ni prav na meni?« Rekel je to tako brezskrbno, da sem bila uverje-na, da ni vzroka za sočutje. Zato sem umolknila. Gledal je sanjavo v žerjavico. Ker sem mislila, da moram na vsak način kaj reči, sem ga vprašala, ali čuti, kako izpod vrat vleče. »Ne, ne,« je odvrnil kratko in skoro razdraženo. »Dobro,« sem si mislila, »če nočeš govoriti, pa molči Pustila te bom pri miru in čitala.« Utrnila sem svečo in se poglobila v Marmiona. Tedaj se je zgenil. Izvlekel je usnjeno listnico in vzel iz nje pismo; prečital ga je, ga spet spravil in se iz-nova zatopil v misli- Zaman sem poizkusila čitaii s tako nerazumljivim bitjem pred sabo. Ker sem bila nestrpna, nisem več mogla molčati. Naj bi me še tako ostro zavrnil, govoriti sem morala. »Ali ste zadnje dni kaj slišali o Diani in o Mariji?« »Nič več po tistem pismu, ki sem Vam ga pokazal pred tednom.« »Nobene izpremembe ni v Vaših namerah? Ne bodo Vas poklicali prej iz Anglije, nego je bilo določeno?« Semenski oves, prvovrsten, kg po Din 2.50. Pisarna Soherbaum._______________________ 1116 Kanarček ie uief. Polten najditelj se naproša, da ga vr-ne proti nagradi. Vrbanova 69. 1192 Stanovanje (2 sobi, kuhinja, klet drvarnica) poceni takoj oddam. Gostilna Sande, Sv. Peter pri Mariboru. 1171 Lepo, foinčno, opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam takoj ali pa s 1. majem. Stritarjeva 29 I. 1191 Lepo solnčno sobo oddam mirni stranki. Naslov v upravi. 1195 ČITATBUI! KUPUJTE ■ vse svoje potrebščine pri naših cenjenih ČITATeuil INSERENTIH r^rnA»/>. /Up :{: '/0 (t. SOKLIČ) \t, Maribor ^ zastopniki *e »prejmel* Gospoda sprejmem kot sostanovalca. Židovska ul. 12 I. 1194 Lepa novozldana vila radi odpotovanja takoj na prodaj. Pisarna Rapid, Gosposka ul. 28. 1196 Naše srednje šole. Do avgusta 1929 smo imeli v naši državi 176 srednjih šol (gimnazij, realnih gimnazij in realk). Začetkom šolskega leta 1929-30 se je ukinilo 29 nižjih in 1 višja srednja šola. Tako je torej ostaio 146 srednjih šol, od katerih je 80 popolnih. Poleg teh pa imamo še 15 privatnih in 6 niških srednje-šolskih zavodov. Tudi število učiteljišč se je leta 1929 znižalo na 34, razen katerih je še 5 privatnih. V letošnjem šolskem letu se šola na naših srednjih okoli 75.000 dijakov in dijakinj, na učiteljiščih pa okoli 7500 učencev in učenk. Daru fe za Domoino akcijo! Izdaja Konzorcij »Jutra« aj Ljubljani; Predstavnik izdajatelja in uredinik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska STANKO. DETELA v Mariboru. eeW»B33BC5UCS3SSE®GaS2al* Mariborska tiskarna d. d., predstavnik