Leto X., st. 42 (»jutro* xx., st. 241 a) Ljubljana, ponedeljek 16. oktobra 1939 Upraviuštvo. i.jubljana, tinafljeva o — Telefon St 3122 3123, 3124, 3125. 3126. itnseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ta 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru §t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiš) dr. Baum-srartn^rla PONEDELJSKA IZDAJA Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva al 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja i/sak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠt) prejemana Din 4.-. po ra znašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmaverjeva ul. L Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarif u. še niso kdicasia sama ne bo stavila novih predlogov, vzela pa bo vsako posredovanje — Napeto pričakovanje se- severnih državnih poglavarjev Ber*in. 15. okt. z. Po sodbi tukajšnjih nevtralnih opazovalcev v merodajnih nemških krogih ni vzbucVlo nikakega posebnega razočaranja, da nemška mirovna ofenziva ni rodila uspeha, izjavljajo pa, rta je Nemčija s svojimi mirovnimi ponudbami šla do skrajnosti in da ne moj-e več dalje. Tudi svoje ponudbe ne bo ponovila. Ako pa pride o<2 kod drugod kakršenkoli posredovalni predlog, bo Nemčija vsakega vzela v pretres. V nemških krogih so prepričani, da še vedno ni preKasno, ako hočejo nevtralni državniki p°sredovati in staviti predloge za sklenitev miru. Nemški listi v skladu s to tendenco ob-ši no navajajo pisanje nevtralnega tiska, ki ae zavzema za mir. in podčrtava jo splošno željo po miru Listi zlasti opozarjajo na razne izjave starega angleškega poroka Llcyd Georgea. ki se zavzema za sklon t e v miru z Nemčijo. Po zatrjevanju -•r kega tiska se Lloyd George ne omejuje samo na ijjave, temveč je pokrenil s;i': o akcijo v pravcu svojih nazorov. Na ks]J o?wi naj bi se izvedlo mirovno ro.-redova nje. o tem v berlinskih kro-rrih nc dajejo nikakih izjav. Zato' slej ko pvej prevladuje mnenje, da Nemčija ni pripravljena za dosego m?ru »prejeti no-bo«Wa od pogojev, ki jih je naznačil angleški ministrski predsednik v svojem govoru. Pri takem stanju ni videti, na kaj nsj hi se morebitna nevtralna posredovalna akcija oprla. Kar se tiče konferenc? državnih poglavarjev nordijskih držav, pravijo v berlinskih krogih, da ta konferenca t»i v nobeni zvezi z mirovno akcijo. Predmet posvetovat: na konferenci bodo samo zadeve nordijskih držav, zlasti položaj Finske. Slič-na konferenca ie bila tu-i leta 1914. in se lahko tolmači kot. priprava na izredne dogodke na severu Evrope. Severna Evropa vsa zadnja stoletja ni bila še nikdar tako osami jesta kakor je sedaj, pa je zato čisto razum?-'*vo. če čutijo državni poglavarji potrebo, da se skupno posvetujejo. Angle&M list e pegojih za London, 15. okt. AA. (Reuter). Obser- j ver,- prinaša članek, v katerem zahteva, j da zapadni demokraciji ne sprejmeta no- j benega lažnega miru. temveč ostaneta še j nadalje močni in nadaljujeta borbo za sv o- \ jo varnost ter za varnost malih držav. Anglija in Francija sta objavili svetu, ca sta stopili v vojno za cilje, ki so znam, ter zaradi tega ne moreta prenehati z borbo rrei. preden ne bo v Evropi odstranjena vsaka nevarnost, ki preti od napadalcev. Odgovora Chamberlaina in Daladiera, k sta med najboljšimi govori, kar sta jih imela oba državnika v svojem življenju, se ne moreta smatrati v polni meri kot načelna odklonitev Hitlerjevih mirovnih ponudb splohk. temveč sta očividno zgrajeni na osnovi, da Hitler ni iasno formuliral svojih predlogov. Nemški predlogi so namreč objavlieni v popolnoma splošni in nejasni obliki tako da ni bilo mogoče dati na nje precizen odgovor. Gotovi Hitlerjevi predlogi, kakor n. pr. zahteva, da se priznajo njegove osvojitve, od zapadnih demokracij sploh ne morejo biti sprejeti. Llov^ O^orgeov pre^teg LOndon, 15. okt. AA. (Štefani). Lloyd George je v »Sunday Express« objavil članek, v katerem pravi, da je bil Chamberlain preoster proti H tire ju ter predlaga, da se s posredovanjem Italije in Zedinjenih držav skliče mednarodna konferenca. ki naj bi našla pot za mirno rešitev spora, preden bo prepozno, to je preden se bo na zapadnem bojišču začela borba z vsemi strahotami. Amsterdam, 15. okt. s. Današnji »Telegraf« objavlja poročilo svojega berlinskega dopisnika, ki pravi, da v Nemčiji še vedno računajo, da se bo mogoče izogniti večjemu konfliktu. Obstojajo na dvomi, če bi bila Nemčija pripravljena doprinesti za mir konkretne žrtve, kakor jih je naznačil ministrski predsednik Chamberlain kot potrebne. Kljub temu je opažati v Nemčiji zmernejše stališče napram Chamber-lainovemu govoru. Stališče mednarodne strokovne zveze Pariz, 15. okt. br. Danes se je tu sestal odbor mednarodne strokovne zveze. Seje se ni udeležil švicarski delegat, ki je obolel. Odbor je razpravljal o občnem političnem položaju m je odobril stališče, ki sta g-a francosko in angleško delavstvo zavzela glede na sedanjo vojno v Evropi. Mir je mogoče obnoviti le na osnovi popolnega uveljavljenja mednarodnega prava. tero si želi Nemčija in ki na.i bi jo tvori-rile nevtralne države. V to sc zelo dvomi posebno Se, ker niti v Rimu niti v Wa-shingtonu niso za tako fronto navdušeni. .Stockholm, Oslo, Kodanj in Helsinki dobro vedo, da se Anglija in Francija bo-:ta za zagotovitev varnosti vseh malih držav. »Petit Journal« smatra, da bodo posvetovanja v Stockholmu zelo komplicirana, posebno zaradi tega, ker se mir ponuja v znaku novih groženj. »Epoque«, »Ordre« in »Aube« smatrajo, da nordijske države nc bodo nastopile za nemške mirovne ponudbe. »Populaire« pa pravi, da obstoja možnost, da bi konferenca v Stockholmu sprejela nemške mirovne predloge. St0cKli01m, 15. okt. o. Doslej še ni bilo objavljeno o čem bodo razpravljali :ia konferenci državnih poglavarjev severnih držav. Omenjajo pa, da so se državni po- glavarji skandinavskih držav tudi leta 1914 sestali v Malmoju. Včeraj je norveški ministrski predsednik po radiu objavil. da ne bodo na konferenci v Stockholmu razpravljali samo o skandinavsk h zadevah temveč tudi o splošnem političnem položaju v E" rop Istočasno je govoril po iadiu danski zunanji minister, ki je izjavil. da bodo skand navske države skušale doseči v Moskvi pemiiljivejše postopanje napram Finski. Manifestacij v Helsinkih Amsterdam. 15. okt. AA (Ha\as). Ho-landski dopisnik Telegrapha iz Kodanja poroča, da se bo predsednik finske republike odpeljal v Stockholm z bojno ladjo ! Finska prestolnica se pripravlja, da da j odhodu predsednika republike z.načai na-i cionalne manifestacije H i£*3s3 v noči od sobote na nedeljo je berlinska protiletalska obramba dvakrat stopila v akcijo proti neznanim letalom — Angleži in Francozi zanikajo, da bi bila to njihova letala držav Pariz, 15 oktobra AA (Havas). Pariški tisk izčrpno komentira konference skandinavskih držav v Stockholmu Petit Pari-sien« pravi: Na osnovi pisanja gotovih skandinavskih listov se vidi da se bo konferenca v Stockholmu bavjla s problemi, ki prehajajo interesno sfero nordijskih držav. Iz tega sledi, da bo predmet konference celoten položaj, ki je nastal v Evropi zaradi vojne. Ni pa ravno verjetno, da bodo državni poglavarji, zbrani v Stockholmu, hoteli Dristopiti k novi fronti miru, ka- London, 15. okt. s. Sinoči je bil Berlin nad uve uri v znamenju letalskega alarma, nc ua bi bil sploh dan znak za ietalski na-l*u.u. Kakor poročajo novinaiji nevtralnih Uriav, je oiio najpreje ob 21.30 na zapadu mesia &iišaii mučno streljanje protiletalskih topov, ki je trajalo približno četrt ure iz Lenina je bilo videti v zraku tudi eksplozije izstrelkov topov in žarometi so osvetljevali nebo. Ko se je streljanje začelo, je berlinska radijska postaja sporočila, da bo zaradi tehničnih ovir prekinila oddajo, ter je nato umolknila. Cez eno uro se je streljanje ponovilo na- severu Berlina in tudi žarometi so zopet stopili v akcijo. Nemške oblasti so o tem izdale nekaj protislovnih obvestil za javnost. Najprej je propagandno ministrstvo objavilo, da je šlo morda za vajo. Sledilo je čez nekaj časa sporočilo, da je alarm povzročilo nemško izvidniško letalo, ki je letelo zelo visoko. Končno je bil danes objavljen komunike, da je bilo v severni Nemčiji slišati v veliki višini motorje neznanega letala, zaradi česar so na več mestih stopile v akcijo protiletalske baterije. Na podlagi teh poročil so danes danski listi objavili netočno vest, da so bila sinoči nad Berlinom angleška bombna letala, ki da so metala letake ali celo bombe. Angleško letalsko ministrstvo je nato danes objavilo komunike, v katerem ugolav-Ija, da nobeno angleško letalo ni bilo včeraj nad Berlinom. Tako je sinočnji alarm v Berlinu za enkrat še nepojasnjen. London. 15. okt. AA. (Havas) Dasi poročila iz Bruslja, Kovna in Kodanja prenašajo berlinske vesti, da je protiletalsko topništvo v Berlinu stopilo v akcijo proti neznanim letalom, ki so letela v veliki višini, merodajni krogi kategorični deman-tirajo. da so bila to angleška ali francoska letala. Pariz, 15. okt. s. Francosko letalsko ministrstvo objavlja, da ni nobeno francosko letalo bilo snoci nad Berlinom. Nemško uradno poročilo Berlin, 15. oktobra, a. Uradno poročajo: V noči od 14. na J5. oktobra so se slišali motorji nad severnimi nemškimi pokrajinami, kar je na nekaterih krajih povzročilo akcijo prot.Ietalskega topništva. Berlin. 15. okt. ■ Propagandne ministrstvo objavlja., dr. i * pretekli uc-si sovražna izvidniška letala, ki so letela zelo vi-I soko, izvršila dva izvidniška poleta nad 1 Berlinom. Protiletalsko topništvo in reflektorji so stopili v akcijo, vendar pa se je sovražnim izvidnikom posrečilo pobegniti. Bila so najbrž francoska izvidnišKa letala. Ker so letela zelo visoko, berlinsko prebivalstvo ni bilo alarmirano. Nemško letalo? London, 15. okt s. Zvečer jc nemška vlada objavila, da jc včerajšnji letalski alarm povzročilo nemško letalo, ki je pomotoma zašlo nad prepovedano ozemlje. Letalo je bilo sestreljeno. Pilot se je rešil s padalom. Zavrnjen neu!"ki letalski napad na angleško industrijsko področje London, 15. okt. o. Uradno objavljajo, da je 18 nemških bombnikov nameravalo : napasti neko angleško industrijsko pod-! ročje. Ta poizkus ie bil preprečen takoj v I bližini obale, ko so se angleška letala spu-| stila v boj z nemškimi bombniki. Ko so ! sestrelila velik nemški bombnik, se ie • ostalih 17 obrnilo ter odletelo nazaj proti j Nemčiji. Vse kaše na to, da sc pripravljajo Neaiek na ofenzivo večjega obsega Pariz, 15. oktobra. AA. Havas: Sporočilo z dne 15. t. m. zjutraj se glasi: V toku noči so ostali napadi sovražnih patrol med Mozelo in Saaro brezuspešni. Aktivnost naših izvidniških elementov na vsem bojišču. Obojestransko topniško obstreljevanje na zapadu od Saarlouisa. Pariz, 15. oktobra. AA. Havas: Po živahnosti, ki je na bojišču vladala v začetku tega tedna, so sedaj operacije spet postale normalne. Sovražni oddelki v razbitih formacijah patrolirajo in poskušajo priti naprej, vendar se jim to nc posreči. Topniški ogenj je sedaj bolj živ, sedaj spet bolj slab To so operacije, o katerih govoii današnje kratko uradno sporočilo. Treba jc omeniti, da se v današnjem uradnem sporočilu prvikrat imenuie bojišče zahodno od Saare. dočim so se sedaj operacije vodile na bojišču vzhodno od Mozele. To pomeni, da so na tem delu odseka, ki je dolg 15 km. pokazali Nemci v zadnjih dneh večjo dejavnost dočim so poprej poskušali začeti z ofenzivo okrog Perla in Borda. London. 15 okt. br »Yorkshire Post« je objavila daljše poročilo svojega vojaškega poročevalca, ki v njem ugotavlja, da sc zaveznikom spričo njihove najnovejše izpopolnitve vojnih efektivov na fronti in vsestranske vojne organizacije v zaledju ni treba bati eventualne nemške ofenzive. Francoske prve linije so sedaj močno utrjene. Vsa najugodnejša opazovališča so v francoskih rokah. Francosko topništvo je na osnovi podatkov o eventualnih izhodiščih nemških napadov sedaj tako razporejeno, da bo moglo sleherni nemški napad ] žc od početka uspešno odbiti. Nemci so sc po opažanjih francoskih letal v zadnjih dneh koncentrirali vzdolž belgijske in luk-semburške meje, v bližini karlsruha in v Posaarju. Nemški operativni načrt jc izdelal general KeitcI že v septembra, ko je bil dodeljen nemškemu generalnemu štabu. Njegov jc bil tudi načrt za vojni pohod na Poljsko. Po zadnjih vesteh sc sedaj mudi na zapadni fronti tudi general Gamelin. Nemško poročšJo Berlin, 15. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljništvo poroča: Na vzhodu ni bilo nobenih pomembnih dogodkov. Na zapadu jc bilo obojestransko slabo topniško obstreljevanje. V okolici Birkenfelda je bilo sestreljeno 3 3. oktobra neko .sovražno letalo. Dne J4. oktobra ni bilo pomembnejše živahnosti niti na sovražni niti na naši stiani. Gaindin o Pariz, 15. oktobra. AA. Havas. >.Temps« objavlja izjavo, ki jo je dal vrhovni poveljnik Gamelin posebnemu dopisniku tega lista. Gamelin piavi med drugim: Treba je imeti mnogo potrpljenja. Ni majhna stvar v današnji vojni zbrati v državi vse sile. Samo koncentracija francoske vojske je zahtevala 20 dni. Sedaj je končana točno po določenem načrtu. Nato je Gamelin naglasil, da se vršijo borbe na bojišču v glavnem na nemškem ozemlju. Podčrtal je važnost motoriziranih oddelkov in dejal, da so ccaedanje operacije dokazale visoko vrednost tehnike General Gamelin je izrazil priznanje vsem vrstam orožja in dejal, da je francoska vojska tako glede moštva, kakor glede materiala prvorazredna in da so francoske čete nenavadno močno utrjene. Sprašujem se, je dejal general Gamelin, kdo bi bil v stanju pognati nas iz Maginotove Unije. Angleška vojska v Franciji London, 15. okt. s. Vojni poročevalci angleških listov, ki so te dni prvič odšli na fronto, objavljajo danes svoia prva poročila z bojišča. Govore o možnosti nem škega napada med Saarbriicknom in Luksemburgom. pravijo pa. Newyork Timesa« iz Mexica trdi, da je mehiška vlada prepričana, da se nemške podmornice nahajajo v mehiških vodah in da jih preskrbujejo nemške ladje, ki se nahajajo v mehiških lukah. Posebno sumljiva je nemška ladja »Colum-bus«, ki je te dni zapustila Veracmz ter se vsidrala v nekem samotnem zalivu otoka Anton Licardo. Zatrjuje se, da je »Co-lumbus« odplul z velikim tovorom bencina vode in življenjskih potrebščin. Mehiški krogi smatrajo, da je »Columbus« v stalni brezžični zvezi z nemškimi podmornicami. Istotako je sumljiva tudi nemška petrolejska ladja, »Emil Friedrich«, ki se sedaj nahaja v luki Tampico. ker je tudi ona te dni vkrcala velike količine bencina in življenjskih potrebščin. J>New-york Times« poudarja, da bo morala ameriška vlada izdati potrebne ukrepe za zaščito ameriSke nevtralnosti. London, 15. oktobra. AA. (Reuter) Po vesteh nemških radiopostaj bo Nemčija uporabljala v bodoče v gospodarski vojni rušilce in ne več podmornic. Haag, 15. okt. s. Danes je iz Rotterda-ma v Ameriko odplula holandska ladja »Rotterdam« s 1,100 ameriškimi državljani ki so se zbrah iz raznih evropskih držav na Holandskem. Nadaljnjih 1.400 ameriških državljanov odpelje v petek holandska ladja »Štaden«. S88 žrtev na pstoplie-mm »Royal Oaka« London. 15. okt. s. Oficielni nemški komunike. ki je bil davi objavljen, pravi, da je vojno ladjo »Royal Oak« potopila nemška podmornica. Navaja dalje, da so Nemci dcsiej potopili že 86.000 ton angleških vojnih ladij ter razen tega tako hudo poškodovali angleško križarko »Hood«. da 'e za dalj časa neprrabna. Angleška admirali-tefa ti dve slednji trditvi najodločneje zanika. London. 15 okt. s. Angleška admiral<"teta jc tekom včerajšnjega in današnjega dne cbjavila več seznamov preživelih članov posadke z vojne lsdje »Ro.val Oak«. Zadnji seznam ebsega 414 imen rešenccv, pripominja pa. da nadaljnjih seznamov žal ni pričakovati. Število žrtev znaša kočno-vc I javno nekaj manj nego 800. London, 15. okt. br. Še zmerom ni nikakih uradnih vesti, kje in kako jc nastala katastrofa linijske ladje »Royal Oak«. Po pofuradnih vesteh je bila ladja potopljena na Severnem morju, kjer jc križariia v družbi manjših vojnih ladij Nemška podmornica sc ji jc okrog polnoči od petka na soboto približala na razdaijo ki je bila manjša od 500 m. Oddala jc proti oklopni vojni ladji dva ali več torpedov. Dva torpeda sta ladjo zadela. Drugi je eksplodiral v ladijskem skladišču streliva, ki je eksplodiralo istočasno, tako da je bila ladja v hipu raztreščena. \Vnshington, 15. okt. AA. V tukajšnjih pomorskih krogih smatrajo, da je angleška mornarica pretrpela s potopom Royal Oaka« težak udarec. Pomen tega udarca bo mogoče v bodočnosti še večji. Pomorski strokovnjaki celo izjavljajo, da bo pre- trpela angleška blokada neuspeh, ako ?e bo nemškim podmornicam posrečilo še bolj zmanjšati angleške pomorske sile. Zopet angleški parnik od Nemcev potopljen London, 15. okt. s. Včeraj je nemška podmornica potopila v Atlantskem oceanu angleški parnik »Laheven« (9000 ton). Ladja je imela na krovu samo 6 potnikov in 62 mož posadke. Vse je rešila angleška vojna ladja, ki je ujela klice na pomoč. »Laheven« je bila zgrajena šele lani. Vozila je živila. London, 15. okt. s. Angleška admiraliteta ponovno demantira nemške vesti, da bi bila angleška matična ladja za letal »Are RoyaI« potopljena ali poškodovana in trije francoski Pariz, 15. okt. s. Zadnje dni so nemške podmornice potopile tri večje francoske parnike, med njimi enega z 10.00U in drugega s 7000 tonami. Uvoz Nemčije za polovico manjši kot pred blokado Washington, 15. oktobra. AA. (Reuter) Nemčija je prenehala trgovati z državami, iz katerih je v prvih 6 mesecih t. L uvozila 51®/o svojega uvoza. Uvoz Nemičije je bil v septembru za polovico manjši kakor v prejšnjih mesecih. Debata v ameriškem senatu \VaShington, 15. okt. AA. Havas: V ameriškem senatu se je včeraj nadaljevala debata o ameriški nevtralnosti. Conely je imel oster govor, v katerem je pobijal argumente izolacionistov. Med drugim je Conely naglasi: 1. Sedanji zakon o nevtralnosti škoduje državam, ki niso pripravljene za vojno ter na ta način podžiga napadalce, ker vedo. da se žrtve napada ne morejo preskrbeti z orožjem in materialom. potrebnim za obrambo; 2. prepoved izvoza orožja koristi Nemčiji, ker jo žc sedaj lahko preskrbujeta z orožjem Rus:ja in Italija; 3. prepoved izvoza orožja škoduje Franciji in Angliji ter si?,bi istočasno njuno obrambno moč na morju; 4. prepoved izvozn orožja spravlja Zedinjene države v p<;lo£fj. ki nc odgovarja strogi nevtralnosti; 5. Zedinjene države ni?o stopile v .svetovno vojno zaradi pro-,da.'v ' rož j a Frgr.- ji in AngPji, temveč zaradi torpediranja ameriških ladij; 6. zahteva. da se spremeni z"kon o nevtralnosti, odgovarja popolnoma ameriški zakonodaji. ker sedanji spopadi na svetu niso take narave, da bi se gl^de njih lahko uporabljale norme mednarodnega prava. Kdaj bi posredoval predsednik Roosevelt London. 15. okt. s. Rimski radio je snoči objavil izjavo ameriškega zunanjega ministra Hulla, da bi predsednik Roosevelt posredoval za mir samo v tem primeru, če bi taKO Nemčija, kakor Anglija in Francija izjavile željo po takem posredovanju. Iz drugih virov ni ničesar znanega o tej Hullovi izjavi. Rusko-turška pogajanja v Moskvi zaključena Turški zunanji minister Saradzoglu se vrača v Ankaro, da poroča vladi — Angleške informacije o doseženem sporazumu London, 15. okt. o. Reuterjev urad poroča iz Carigrada, da je bil turiko-ruski pakt, ki je v popolnem skladu s pogodbami Turčije z Anglijo in Francijo, podpisan na snočnjem sestanku ruskega komisarja za zunanje zadeve Molotova in turškega zunanjega ministra Saradzogla. Reuterjev urad poroča nadalje, da je Saradzoglu danes odpotoval iz Moskve. Rusko-turSki sporazum temelji na načelu nevtralnosti Turčije in zatvoritvi Dardanel za vse tuje vojne ladje. London, 15. okt. s. Po poročilih iz Moskve odpotuje turški zunanji minister Saradzoglu še danes v Ankara Turška anatolska telegrafska agencija ie danes objavila, da so bila rusko-turška pogajanja zaključena. Turška vlada o tem ni podala še nobene izjave, ker čaka na povratek zunanjega ministra. London, 15. okt. s. Iz Bukarešte poročajo, da je po informacijah v tamkajšnjih diplomatskih krogih dala ruska vlada Turčiji ob priliki podpisa nove pogodbe garancijo, da ne bo nudila vojaške podpore Nemčiji. Carigrad, 15. okt. AA. (DNB). Turška vojna mornarica, ki je bila do zdaj na vajah v Marmorskem morju, je odplula v morske ožine ter se nahaja zdaj pri Ka-nakali. Ruski predlogi balkanskim državam? Moskva, 15. okt. z. Pogajanja med Rusijo in Turčijo so bila v soboto končana. Turški zunanji minister Saradzoglu, ki je danes odpotoval iz Moskve, se bo na poti v Ankaro sestal v Konstanci z rumunskim zunanjim ministrom, katerega bo, kakor poroča Exehange Telegraph. obvestil o ruskih predlogih za ureditev balkanskih problemov. Rusija se zavzema za to, da bi Rumunija vrnila Bolgariji Dobrudžo. Ramusskj poslanik ori Kalininu Moskva, 15. okt. A A. Tass: Predsednik vrhovnega sovjeta Kalinin je sprejel včeraj rumunskega opolnomočenega ministra Davidesca, ki mu je predal akreditivna pisma. Madžarska diplomatska misija v Moskvi Moskva. 14. okt. AA. (Reuter) Danes je prispela v Moskvo madžarska diplomatska misija, ki jo vodi madžarski poslanik v Moskvi. Madžarsko odprs!ansraz*?-?*r Stalijo in Egiptom Londcn. 15. okt. p R^uterf^v urrd poroča iz K' ;ra. d jc bil meti II 1 j i in Egiptom dosežen spors?.ur/» o umiku oboroženih če4 7 !'>:".'sk? mrjo ir d" j- Italija že umaknila vee.j: tlel svojih čet. ^.""fska London, 15 okt. s Egiptovski kralj Fa ruk je snoči ob priliki začetka rainazan-skega posta imel govoi preko egiptovskih postaj Izjavi1 je: »Vsi moluno k Bogu. da reši č!overtvo nesreče sedanje vojne Molimo za z_mago pravice da bo človeštvo rešeno teme in strahu in da bosta triumfira-li pravica in svoboda.« Kralj Faruk je pozval egiptovski narod k edinosti, k izvajanju državljanskih dolžnosti po vzg'edu drugih narodov ter k podpiranju egiptov-ske vlade. zavarovasta pred napadi Kairo, 15. oktobra AA. Havas. Varnostne uk:epe angleških vojaških oblasti ob obalah Palestine in Egipta so sprejeli v obeh državah zelo ugodno. Vojaški strokovnjaki sme trn jo. da so ti ukrepi uspešni in" da je vsak napad z morja in iz zraka nemogoč. Nov bolTfarsko-nem^ki trgovinski dogovor Berlin, 14. okt. br. Bolgarsko nemška rgovinska pogajanja v Sofiji so bila uspešno zaključena. Sporazum bo predložen obema vlad?ma v odobritev. Med obema državama bo povečana trgovinska izmenjava blaga. Francosko-angleški vrhovni poveljnik general Gamelin »Neue Ziircher Zeitung« je objavila o francosko-angleškem vrhovnem poveljniku, generalu Gamelinu, naslednje podrobnosti: Kakor je bilo razvidno že iz temeljite in previdne priprave francoskega napredovanja v saarskem področju, pripada general Gamelin šoli generalov Joffra in Petaina. Z njima ga družijo celo nekatere poteze v značaju, tako njegova mirnost, zbranost in molčečnost, pa tudi odločnost pri delu. Gamelin se je rodil leta 1872., sedaj je torej 67 let star. V vojni šoli v Saint -Cyru je bil odličnjak. Glavne vojaške nauke mu je tedaj dajal kasnejši maršal Foch Bil je dolgo čas sotrudnik generalov Weyganda in Petaina, svojih prednikov na sedanjem mestu, predvsem pa se je navzel Joffrovega vpliva. General Gamelin je izšel iz vojaške družine, njegov oče se je kot francoski oficir boril pri Solferinu. Kot kapitan je mladi Gamelin poveljeval neki lovski četi, ko ga je Joffre 1. 1904. priteenU k delu v svojem divizijskem štabu. Ob izbruhu svetovne vojne 1914 je bil Gamelin kot major osebni adjutant francoskega generalissima in je kot tak že tedaj doprinesel svoj delež k odločitvam francoskega vrhovnega poveljstva. Kasneje je sam prevzel razna poveljstva na bojišču. Ko je Ludendorff po zlomu ruske fronte odredil veliko ofenzivo na zapadu, je Gamelin poveljeval diviziji, ki se je posebno izkazala v bojih pri Amiensu in Compiegnu. Bil je zato naveden tudi v dnevnem povelju vrhovnega vodstva, češ da je drugič rešil Pariz. Po vojni je bil Gamelin poslan najprej v Brazilijo, nato v Maroko, kjer je izvoje-val odločilno zmago nad Abd-el-Krimoiru ter končno v Sirijo, kjer se je boril proti Druzom. Tako je Gamelin praktično preizkusil vse vrste borb v pozicijski in premikal ni vojni. Leta 1930 je postal šef francoskega generalnega štaba suhozemne vojske, a lansko leto šef generalnega štaba vse francoske obrambe. General Gamelin spada med prve francoske generale, ki so pravočasno spoznali važnost motorizi-ranja vojske in tehnike utrjevaLnih del. Manifestacija Hrvatske selpšlce zaščite pred dr. Mačkom v Zagrebu Zagreb, 15. okt. o. Danes je bila slovesna posvetitev zastave konjenice hrvatske se-ljačke zaščite, nekake miličniške organizacije HSS. Svečanost se je pričela že snoči z baklado po mestnih ulicah in podoknico kumici ge. Josipmi Maček, soprogi dr. Vladka Mačka. Podoknici jc razen konjenikov in motoriziranih oddelkov hrvatske seljačke zaščite prisostvovalo veliko število ljudi, ki so navdušeno pozdravljali dr. Mačka. Po podoknici je bila v gledališču slavnostna predstava Ko je dr. Maček stopil v gledališče, je godba zasvirala hrvatsko himno, publika pa je njemu in gospej priredila velike ovacije. Posvetitev konjeniške zastave je bila danes ob 10. v cerkvi sv. Blaža, ki je v Deže-ličevi ulici blizu dr Mačkovega stanovanja. Na obeh straneh ulice je bilo razvrščenih več tisoč članov seljačke zaščite, pred cer- I kvijo sv. Blaža pa je bilo postavljenih ve5 čet meščanske zaščite, motoriziranih oddelkov in konjenikov, zbrani pa so bili tam tudi vsi bivši narodni poslanci HSS. Med poslanci je bil tudi poštni minister dr. Torbar. Poveljnik konjenice Belak je podal ra-port dr. Mačku, ko se je ta pripeljal v spremstvu svoje soproge. Dr. Maček je nato pregledal vse postrojene čete. Po maši je bila posvetitev zastave ki je bila nato izročena poveljniku konjeništva, potem pa je bil defile vseh oddelkov zaščite pred stanovanjem dr. Mačka v Deželičevi ulici. Na čelu so jezdili konjeniki, nato so sledili motorizirani oddelki, ter končno mnogoštevilni oddelki meščanske in seljačke zaščite peš. Defile je trajal dobre pol ure. Množica, ki mu je prisostvovala, je dr. Mačku živahno vzklikala. Izgledi hrvatskega tujskega premeta Banovina Hrvatska se še ne boji črnih dni Zagreb, 15. oktobra O izgledih tujskega prometa v banovini Hrvatski razpravlja J. S. Vrignanin v »Jutam jem listu« in izvaja: Ako bo vojna ostala omejena samo na sedaj sprte države, potem lahko govorimo o izgieeah turizma na Hrvatskem s tem, da se opiramo na nekatera dejstva in na izkušnje iz pretekle vojne. Hrvatska bo odslej lan-ko imela najbrž relativno močan dotok gostov iz Nemčije, normalen dotok iz Madžarskega, kakor tudi z Rumunskega in iz Italije (večinoma trgovci), medtem ko z dotokom gostov iz drugih držav ni mogoče računati. Dotok domačih gostov na področja Hrvatske je zadnji čas iznašal 45°/« celotnega števila. Najbolj nas zanima vprašanje ali bo lahko njihovo število ostalo isto kakor letos. Dotok domačih gostov zavisi najbolj od splošnih konjunkturalh prilik. Ker je naša država agrarna in obiluje raznih surovin, se pričakuje večja prodaja teli produktov in povišanje njihovih cen. skratka: dobra konjunktura. V tem pogledu bi torej lanko bil odgovor na gornje vprašanje pozitiven. Lahko pa se tudi še ustvari ugodno razpoloženje občinstva za bivanje v letoviščih. Znižati je treba dobo biva- nja v posameznih krajih od dosedanjih 10 na samih 5 dni, da bo gest lahko užival železniške ugodnosti. Železniška uprava ah Putnik naj organizirata čim večje število ljudskih vlakov s četrtinsko voznino. Nedeijske karte je treba podaljšati na vso soboto, nedeljo in ponedeljek. Skupinam najmanj desetih oseb je treba dati pri vsaki železniški blagajni tudi za manj Kakor 100 km dolgo pot polovično voznino. Izvršijo se lahko še druge ugodnosti, ki bodo služile k temu, da dvignejo razpoloženje za potovanja. Nadalje je treba znatno povečati notra. njo propagando. Propaganda v kinematografih je bila doslej skoraj zanemarjena, na razpolago pa je precejšnje število filmov ki lahko dobro služijo v ta namen. Reklama po listih, revijah, prospektih in letakih se mora povečati, takisto se morajo pomnožiti fotografije, radijske oddaje in plalcati. Z večjo notranjo propagando v vseh obliltah se lahko gotovo mnogo doseže. Tretja zelo važna reč pa je manj številno potovanje naših državljanov v tuja letovišča in zdravilišča. Če se bo vse to storilo, tedaj banovine Hrvatske še ne čakajo črni dnevi v pogledu tujskega prometa. Državni tožilec zditeva smrtno kazen za Sima Bjakovlča in Lazarja Eremijo Sedba v fcarSsvškem procesu bo objavljena v četrtek Karlovac, 15. oktobra • »Jutro« je že nekajkrat poročalo o gro- , zovitem zločinu, zaradi katerega se mo-•ajo ponovno zagovarjati pred velikim kazenskim senatom v Kanovem trgovec Sima Djakovič in Lazar Eremija' ter Dja-kovičeva sestra Marija Mrdjenovičeva. Z napeto pozornostjo številnih ljudi, ki dan za dnem napolnjujejo sodno dvorano, je bil pričakovan vč"rajanji govor državnega tožilca dr. Zlatka Kereškenija, ki je izvajal : — Odkar stoji okrožno sodišče v Kar-lovcu, obravnavamo enega i'med najhujših zločinov, kar jih je bilo doslej treba pretresati. Zločin jc velik po posledicah, kakor tuči po obsežnosti gradiva in po pomanjkljivosti neposrednih dokazov. Psi-ho'očka stran te razprave je zelo zanimiva. Tako trdi Lazar Eremija, da je zelo rožnQ prirode in da se onesvesti, ako vidi kri, na drugi ptrani pa priznava, da je vedno nosil samokres s seboj, da je rad streljal za zabavo in se upijanjal. Obtoženi Simo Djakovič je tip hladnega računana treznega in resnega, toda njegova treznost prehaja tu in tam v cinizem. Obtožena Marija Mrdjenovičeva je velika zagonetka, toda vidi se, ca ji je pripadala v življenju njenega brata Sime velika vloga. Da so vsi trije obtoženci krivi, ni dvoma. Njihovo priznanje v preiskaivi ni bilo izsiljeno, marveč trezno in premišljeno. V preiskavi so vsi trije točno opisali, kako so se na zločin pripravljali in ga izvršili. Razen tega je Sima Djakovič dva meseca pred zločinom zavaroval svojo ženo. ne morda zaradi tega, ker jo je tako silno ljubil, marveč zato, ker je naklepal zločin. Mnoge priče so potrdile, da z ženo ni živel složno. Pri razpravi se je ugotovilo, da je Sima bil tisti, ki je pri požaru lastne hiše odvračal ljudi od gašenja in reševanja. Njemu je bilo glavno, da se njegovo naročilo točno izvrši, to se pravi, da bo žena mrtva, hiša požgana. njegov otrok in trgovske knjige s podpisom dolžnikov, ali ne tudi upnikov, pa na varn3m. Obtoženi se branijo, da so vse priznali, ker so jih orožniki mučili Ta zagovor pa ne more biti upoštevanja vreden, ker je bil še en osumljenec tepen, pa vendar ni ničesar priznal, ker tudi ni ničesar zakrivil. Državni tožilec r zaključil: Prihajamo do nepobitnega in jasnega zaključka, da sta Lazar Eremija in Sima Djakovič kriva. Ne smemo pozabiti strašnih postedi* zločina, nizkih zločinskih instinktov obto ženih ter morale in značaja obtoženih, k* so s svojim zločinom zavoljo najnižjih te ženj ugonobili življenje dveh žensk, 0< katerih je ena bila vzorna mati, žena fe mučeni ca. Zavoljo tega terjam za oba oh toženca najstrožjo kazen, ki jo zahtevj naš kazenski zakon, in sodim, da tudi t* ne bo dovolj velika' za ono, kar je UTk izvršeno. Takisto zahtevam strogo kaze» za Marijo Mrdjenovičevo! — Ko so govorili še zagovorniki, je bila razprava zaključena in je predsednik senata ir. Nik« šič sporočil, da bo sodba razglašena v četrtek 19. t. m. ob 10. dopoldne. Povratek predsednika vlade v Beograd Beograd, 15. okt. p. Min. predsednik Dičigiša Cvetkovič se bo s svoje turneje po južni Srbiji vrnil jutri v Beograd. Koaees Jugoslo venske pevske zveze Som bor, 15. oktobra, p. Danes je btt tn kongres Jugoslovenske pevske zveze, na kateregp. so prišli mnogoštevilni delegati, med drugimi tudi iz Ljubljane in Maribora. Nj. Vel. kralja Petra IL je zastopal podpolkovnik Simeunovič. Z dopoldanske slavnostne seje so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za pro-sveto in banu dunavske banovine. Posebna deputacija je položila na grob dr. Laze Kostiča venec. Popoldne je kongres nadaljeval svoje delo. Na begu ustreljen zločinec Zagreb, 15. okt. o. Snoči sta vodila v Kustosi ji blizu Zagreba dva orožnika znanega vlomilca Milana Vukbratoviča proti orožniški postaji. Med potjo se je posrečilo zločincu, da se jima je izmuznil ter je streljal na orožnika s samokresom. Oba orožnika narednik Pavle Vuletič in pod-narecinik Ivan Milkovič sta bila ranjena. Kljub temu sta streljala za pobeglim zločincem in ga ubila. Slučajno je bil med streljanjem ranjen tudi pasant Stjepaa, Tkalec, krojač. hteva današnji čas čSovefs nt gT®h brez življenja e.. C k-jf ! Umetnostna razstava Kluba neodvisnih, ki je v Jakopičevem paviljonu odbita od prejšnje nedelje, izpričuje tako resne, uspešne napore naše mlade liksviis generacije, da po svojem pomenu prekaša celo vrsto podobnih prireditev zadnjih let — V naslednjem nam trije predstavnim neodvisnih govore s svojem delu in pojmovanju svojega poslanstva Umetnost bodočnosti bo umetnost sinteze Takole je: v vsem današnjem nesmislu, ki vlada svetu, je o smiselnosti in nalogah umetnosti težko kaj reči. Dii-rerjevi Apokaliptični jezdeci vihrajo čez svet in mrak vlada nad nami. Zgodi se, da včasih razmišljam o tem, a težko je dandanes človeku govoriti. To pa lahko rečem: po zadnjih razstavah v Parizu in drugod je videti, da se umetnost polagoma osvobaja abstraktnih, pretirano individualnih oblik in stopa na realnejša tla. Umetnost sedanjosti in bodočnosti bo, mislim, umetnost sinteze. To pomeni, da se bo okoristila z vsemi vrednotami raznih struj, katerih vsaka je imela svoj program (impresionizem, kubi-zem, fauvizem, surrealizem) in na podlagi tega ter novih pridobitev bo na= stala nova, oblikovno in duhovno bogatejša umetnost. Te smernice se uveljavljajo tudi že na razstavi Kluba neodvisnih. Če izmed svojih slik vzamem v misel »Mrtvega Kurenta«: Groteska življenja in smrti. Dogodek s Ptujskega polja: gruča mask naide na mrliča; maske v starih avstrijskih vojaških in vseh mogočih drugih uniformah, na tleh mrtvi Kurent — stari slovenski običaj ku-čntovanja se je do danes ohranil s a mo še na Ptujskem polju — to je naša zgodovina. To bi bilo, bi dejal, nekako vsebinsko ozadje slike. Glavno pa je seveda, kako je stvar izražena. 14 \\v Človek nj grob, v katerem ni življenja. Zato tudi ni nikdar zadovoljen s tem, kar je bilo. Vedno išče novih potov, ki naj pripeljejo do odkritja novega sveta, novih oblik, novih barv. Predmeti, sploh realni svet, ki nas obdaja, kakor tudi naš duševni svet nudi vsaki dobi bogato zakladnico skrivnostnih lepot, ki pa jih je treba vsakokrat posebej poiskati. Pot navadno pokaže predidoči Vsako prejšnje odkritje vodi v novo. Tako moremo reči brez skrbi, da je v nekem smisiu vprav surrealizem nakazal nove možnosti v gledanju realnega sveta, ki nas obdaja, opozoril na neznane oblike in barve, ki jih nosijo s seboj predmeti, opozoril na podzavestno ustvarjanje. Tako je pripravil tla novi umetnosti, ki stremi za tem. kakor to pokaže moja slika »Romarji«, da se najde v sliki uravnoveše-nost razuma, volje in čuvstvovanja. kakor tudi uravnovešenost inspiracije in tehnike. Pri tem seveda nikakor noče popolnoma zavreči pridobitev prejšnjega. Počasi torej odhaja od čiste subjektivnosti k manj teoretičnemu, objektivnemu svetu. Pravim, počasi odhaja. Hočem s tem poudariti. da ni v mojem celu nikakih prenagljenih skokov, kakor bi utegnil soditi površen gledalec Zakaj skoro v vseh slikah še najdete odmeve surrealizma. V svojih zadnjih delih skušam čutne zaznave združiti z miselnimi in čuvstvenimi vrednotami v eno celoto, zgrabiti torej človeka in njegovo življenje v celoti. Stane Kregar. Skušsm Mti jasen in odkrit Vsaka doba ima tudi v plastiki svoje pojmovanje. Mlajši kiparji stremijo za čim čistejšo plastiko s poudarkom okrqg-line, forme in izraza. Seveda je tu razlika med kompozicijo in portretom, pri katerem se bolj ko drugje poznajo sledovi ekspresionizma. Mnogo vpliva na sodobno kiparstvo upoštevanje različnega materiala. Tako bo kipar drugače obdelal kip iz brona, spet drugače iz kamna, voska, lesa. V sivo mračni, z marčevsko predpo-mladno vlago napolnjeni pokrajini, ki služi v kontrast živobarvnim šemam, leži mrlič. V ozadju vrbe, nabrekle od soka, in zapuščena pristava kot siv in umazan obraz. Mrak in smrt. Barva služi kot izraz, ne samo kot dekoracija. Kaj bi človek tudi z dekoracijo — občutje, ki sem ga hotel izraziti v »Mrtvem Kurentu«, je, sodim, resnič* no občutje naših dni. France Mihelič Kip »Počitek« sem pripravil, da bi ga izvršil v kamnu. Prav zaradi tega je kom-poniran v bloku kamna. Blok mi narekuje obdelavo form, njih razgibanost in gru-pacijo. Skušam čim tesneje povezati maso in se izogibam, da bi jo po nepotrebnem razdvajal. Tako sem pri »Počitku« glavo položil na koleno, roke prižel k telesu. noge skrčil in zapletel, in sem s tem odstranil ude na način torza, ker sem jih popolnoma podredil poglavitni masi tru- pa. Ta je postal — zlasti razvidno je na hrbtni strani — pri tem delu središče zgoščenih form. Vse ostalo, roke. noge so mi pa samo kompozicijski element. Uveljaviti sem ga skušal tako, da bo pogled opazovalca gladko zdrknil okrog vsega akta, ne da bi se pri tem zastavljal ob nepotrebnih vzboklinah in izrastkih. Težo forme sem prenašal s hrbta preko glave na koleno, se spustil po podkolenih in vpletel na koleno druge noge, odkoder teče linija dalje preko trebuha in prsi na ramena. Ta vezava torej v bistvu očrta-va moj blok kamna in podeljuje figuri neko rotacijo. Iste probleme sem našel pri glavah. Skušam, da bi jih portretiral, a ne tipiziral. (Primer .'pi^iranja gl. Mu.šlrovič!) Tukaj se spet podredim poglavitnemu karakterju glave, ki predstavlja kroglasto formo, ta se pa spreminja z ozirom na pričujoči model. Nos, oči, usta mi samo ilustrirajo površino in mi služijo pri portretu kot izraz, dočim daje pravo karakteristiko le celotna forma. Zato obdelujem vso površino zelo enostavno. S tem dobim prvotno maso glave in neko monu-mentalnost. Izrazi glav so strogi, resni in ne sladkavo razneženi. Mislim, da taki obrazi popolnoma ustrezajo, če logično sklepamo, reduciramo vso barvo in gledamo samo obliko. Skušam biti torej jasen in odkrit v svojem formskem govoru in mi ni več namen, da bi mi luč pomagala slikovito razgibati površino, kakor je to primer pri kiparjih impresionizma (Rodin). Resnica zahteva naš čas in suhega arhaizma, ki meji že na primitivi-zem, ne pa nabreklosti in lažnih efektov. Karel Putrih žive ZiV ne rljenje sigaaov na Kočevskem je bedno, vendar ga cigani za nič na svetu maraf© spremeniti — Njihova edina čista ljubezen: Svoboda nad vse! Tip ciganske lepotice Reče v je, sredo oktobra. Kočevska je zadnje čase postala močno »moderna«. Po časopisih, društvih, predavanjih in zborovanjih razpravljajo o njej, o njenih važnih pa tudi ne važnih vprašanjih. Samo na eno vsi pozabljajo, na naše cigane, ki vendar tudi spadajo pod »kočevsko vprašanje«. Kako ne bi, saj so na Kočevskem, odkar pomnijo najstarejše korenine in njih rodovi Vrag si ga vedi, ali niso bili že prej tu kakor obe narodnosti, ki se bijeta za prvenstvo? Če bi kdo prišel temu vprašanju do dna, bi nedvomno napravil veliko delo in spravil s poti ogromen kamen neprestane spotike. Cigani sami ne vedo o tem ničesar, ker nimajo arhivov in univerz, ki bi se zanimali za take in slične zadeve. Nihče med njimi rte zna pisati in verjetno je, da tudi njihovi davni predniki na Kočevskem niso znali. Zato bo seveda na podlagi ciganskih virov nemogoče dognati zgodovino njihove gotovo burne preteklosti. Tudi kočevski cigani so Hudoroviči Ciganov je danes v okolici Kočevja samo še okrog 40. Držijo se po večini v bližini mesta, le kadar imajo posebne opravke, se oddaljijo, a nikdar predaleč. Skupaj bivajo redko, običajno so raztreseni po rodbinah. Imenujejo se vsi Hudoroviči, njihova imena pa so raznovrstna in bolj krščanska: »Tone. Miha. Micka in podobno. Poleti si včasih niti šotorov ne postavijo, običajno pa imajo skromne, raztrgane šotore. Pozimi so se dostikrat držali v Selški ali, kakor se sedaj imenuje, »Zelenj&ki« jami. Toda tam je bolj slaba, stari Miha pravi, da je prevelik »durhcug«. Pred leti so jih hoteli preseliti proč iz mestne okolice, a na noben način ni šlo, menda imajo premočno »domovinsko« čuvstvo. Tudi v neke barake jih za vraga niso mogli spraviti. Zato so pa tudi zelo zdravi, zobe imajo sijajne. »Veste, gospod,« mi pravi stari Miha, »tukaj pri nas je Jtuff dober, boljši ko v tistih sobah.« Kljub temu so kočevski cigani precej degenerirani. Postave so slabotne in tudi lepi niso. Temu je gotovo vzrok, da se Hudoroviči ženijo med seboj in da so vsi siromaki, ki jim v želodcih marsikdaj kruli. Mraz pa prenašajo, da je čuda. Ci- ganček vam bos po zamrzli sneženi cesti napol gol priteče iz šotora in stopica za družbo, proseč za »kak dinar« ali cigareto. Cigani-proletarci Kočevski cigani so revni, nekaki cigani — »proletarci«. To niso ogrski cigani, ki rožljajo z zlatniki in imajo nabasane »pruštofe«! Preživljajo se s prosjačenjem, barantajo s konji in tolčejo »šoder«. Seveda, če pride kaj tujega takole mimogrede pod roke, se ne branijo — o, tisto pa ne! Najrajši posegajo v tujo lastnino, če so oddaljeni od svojih »oporišč« in jih ljudje ne poznajo. Pred dolgimi leti so nekoč imeli ogrski cigani v Kočevju bogato svatbo. Naši cigani so vedeli za njihov prihod, in ker so pošteni, so šli na žandar-merijo opozarjat, da ne bodo oni krivi, »če bo kaj izginilo, gospod orožnik«. Jezike znajo vsi cigani tri: ciganščino, kočevščino in slovenščino. Prvega rabijo med seboj, ostala dva pa »pri poslu«. V njihovi slovenščini je menda skoraj polovica nemških izrazov, a kaj bi tisto! Ker imajo svoj jezik, bi bih cigani, kar se tega tiče, nekak poseben »narod«. Jezik imajo čist, brez tujih primesi, jaz vsaj ne razumem niti besedice. Kateri narod je tako ohranil svoj jezik kakor cigani? Odkod izhaja ta jezik, res ne vem, se bo tre- i • # > ri . jk.P ru i - * A, „ .V V*. v m arjuns* y trn** Skupina ciganov iz plemena Hudorovičev pred svojim šotorom ba ob priliki obrniti na prof Koštiala ali dr. Debeljaka. Pri starem Mihi v Mestnem logu Ni še dolgo, kar sem bil na obisku pri starem Mihi v Mestnem logu ali po domače »šahnu«. Ko se približam šotoru, začne krevsati proti meni stara ciganska mrha, ki se ji je zdelo, da jo hočem motiti pri paši. Komaj sem ušel njenim re-žečim se zobem čez plot. Miha je vpil, kar se je dalo: »Naj ne zamerijo, gospod, saj ni tako ,žleht\ je ,fejst' kobila ...« »Ali še zmerom barantate s konji. Miha?« »Ne, gosrpod, nič ne barantamo več. ne. tisto pa ne, gospod ...« Tudi Mihova žena je bila »doma« in dva, trije otroci. Ravno se mu je bila pripetila huda nesreča. Njegovo Micko sta bila namreč pred dnevi odpeljala dva »gospoda« in je še do danes ni nazaj. Fa-milija je sicer vpila: »Ne boste vi naših cigank«, a Micka ie vseeno izginila »E, Miha. ne bodi žalosten, saj imaš še druge otroke Bo že prišla nazaj. Koliko otrok imaš vsega?« »Deset, gospod.« »Tvoja žena pa Šestnajst, ne?« »Ne. gospod, toliko jih ima ko jaz...« Nekaj nerodno je bilo Mihi. kajti njegova žena ima res 16 otrok, samo Miha tega. ne vem. zakaj, neče priznati in mi jih je nad polovico utajil. E. od cigana ne izveš resnice. »Ali si bil že kdai zaprt. Miha?« »Ne. gospod, še nikoli. Lahko vprašate glavarja, sodnika in eospoda žandaria « Pred slednjimi imajo cigani večji re-špekt ko pred vsemi drugimi. Našega stražnika Bavčarja se boje od vraga in se mu za vsak slučaj že od daleč umaknejo. Šole cigani ne poznajo Cigani imajo na tem svetu nekatere pravice. ki jih drugi državljani nimajo. Ko pride na svet, ga sicer krstijo, v šolo pa že več ne hodi. Pusti ti svojega otroka doma, ko je prišel čas z šolo, takoj boš dobil prijazen poziv ali celo kazenski nalog! Seveda tudi noben cigan ne zna brati ali pisati — čemu bo njemu vse to? Če se hočeš ženiti, ti ne pomaga nobena »žavba«, hočeš, nočeš, boš moral stopiti v cerkev ali v skrajnem primeru na magistrat. Cigan se tudi oženi, pa brez cerkve in ne vem česa še. tudi ne po tisti rokovnjaški: »In nomine patre, vzem' jo na kva- tre___« Miha pravi, da njihov zakon kljnb vsemu še vedno bolj drži kakor vsi drugi. Samo vojake morajo služiti, tisto pa. Eden se je baje celo tam pisati naučil. In še nekaj — svojega župana imajo, ki ga pa zdaj ne ubogajo več tako ko nekdaj. Njihov župan postave avtomatično vedno najstarejši. To čast uživa zdaj stari Tone, ki komaj še hodi s svojo »gajžlo«. Po njegovi smrti bi prišel na vrsto stari Miha, a on pravi zvito: »Gospod, saj mi ne potrebujemo svojega župana, oni v mestu je tudi naš župan-. Dober gospod je oni v mestu, nam ni treba drugega župana ... Jaz ne maram biti župan, veste, gospod, cigani so nevoščljivi in nič ne ubogajo...« Ciganska politika Volitev torej cigani nimajo, naših se pa vendar udeležujejo, če jim kdo reče. Volijo »kakor pride, gospod,« to se pravi, onega, ki jim kaj stisne pod palec. Od cigana vendar ne boste pričakovali, da se bo »iz idejnega prepričanja« zapisal v Hodžerovo stranko ali volil listo viteza Zagorskega, ko pa danes že skoraj večina ljudi vedno voli stranko, »kuda vetar du-va«. Cigan je svoboden v svojih odločitvah. zato se tudi ne loti nobenega dela. samo »šoder« ima neko tradicijo. Ali ste že slišali, da bi cigan nabiral gobe, maline ali lipov cvet. kar vse delajo revne družine po Kočevskem? Jaz še nikdar ne, rajši pošlje »cihe« (ženske), da gredo po hišah. Kar zaslužijo pri »šodru«, to potem naenkrat zaveseljačijo. Vino teče kar po mizah in godba mora biti za ples. »Cihe« se vrtijo, da je veselje, po navadi pride takrat tudi do prepirov, ki se pa bolj nedolžno končajo kakor tepeži na kmetih. Ko sem bil na obisku pri Mihi, sem ga speljal tudi na politično poprišče. Na vse mi je odgovarjal, samo v tej zadevi me je začudeno gledal — ni razumel, ali pa je toliko Drefrigan. vrag si ga vedi. O nacionalnih nasprotjih pa le nekaj ve. Ko sem ga vprašal, katere jezike govori, mi je najprej omenil slovenščino, kočevščino pa je skoraj zatajil. »Tiste ,.šprahe' ne znam dobro, gospod... Kaj bo tisti hindr-hondr...« Njihov jezik da ni težak, pravi. Kdor je »brihtne« glave, ga hitro zna. Povedal mi je nekaj besed, toda jaz očividno nisem »brihtne« glave, ker si nisem zapomnil nobene. Da se ženski pravi »ciha«, to sem vedel že od prej. Takole vam živijo kočevski cigani iz dneva v dan. Njihov želodec je prirejen za lakoto, raztrgani so — a vendar vztrajajo in si ne želijo nobenih sprememb na tem svetu, onega pa očividno ne poznajo. Ali se morda zato tako otepajo šole? Najbrž bo tako. ker bi si z njo pridobili polagoma vse ono. zaradi česar si mi delamo toliko bridkih ur. Sš. li ii rfji \ S i ll f : |f S . f. gjlj I Mednarodna reparacijska banka v Baslu Švica v burnih dneh Dogodivščina treh litovskih študentov, ki so jih baselski policisti zavoljo njihove neumljive govorice osumili špijonaže 31 na sprehod. Ogledali so si baselsko pristanišče na Renu, nato so še pri neki drugi »Kitchenfee« iz kolonije zapeli podok-mco. Hladen poliv, ki so ga bili deležni, jim je vzel veselje do nadaljnega razgledovanja Basla. Pa pravi eden izmed Lit-vancev, da bi biio najbolje, da bi odšla ostala dva na postajo, on pa da bo že spremil Rugeli domov. Ostala dva sta razumela resnost položaja in sta se poslovila. Vendar se jima je zdelo še nekoliko prezgodaj in sta zavila v prvi park, da si mak* odpočijeta. Kakor rečeno, so švicarska nevtralnost in njene meje zagotovljene aii, lepše povedano, »garantirane« in zato je tudi švicarska policija bolj napela ušesa in oči. Pa je službena dolžnost privedla skozi park oko postave, ki je v svoji vestnosti takoj nastavilo uho čudni ln nerazumljivi govorici tujcev. Zaman so bili vsi napori vestnega stražnika, da bi razvozial skrivnostni pogovor. Ker si revež ni vedel drugače pomagati, ju je odpeljal na policijo in se olajšan vrnil v službo. Policijski uradniki so skušali s francoščina, italijanščino in nemščino razvozlati težko uganko, pa brez uspeha. Bar nemških nedoločni kov, ki sta jih znala Litvanca, tudi ni moglo prinesti razjasnitve. Ura je šla že preko polnoči in vtaknili so ju v luknjo — do nadaljnega, seveda. Uradniki so se globoko oddahnili — tako težkega in zakrknjenega primera že, hvala Bogu, dolgo niso imeli. Ura je odbila eno, ko je vrli stražnik prevedel novi plen: Rugeli in tretjega Litvanca. Rugeli je vstopila prva in krepko pozdravila s pristnim kolonijskim pozdravom »Tscheval-ahoi Uradniki so se spogledali in naježili so se jim lasje. Vražja igra se pričenja iznova? Toda ne! Rugeli jim je v pristnem »Bas-lerdiitsch« razložila, kako in kaj je s tema »špijoni«! No in ob dveh ponoči se Je. pomikal iz policijske stražnice pisan sprevod: Rugeli se je zmagoslavno vračala s tremi Litvan-ci in tremi policijskimi uradniki, ki so za slovo plačali dva kroga pive v kolodvorski restavraciji. Pol ure kasneje so se že odpeljali naši trije levi preko Nemčije domovini naproti. Da. da, garancije so draga stvar. Pa ne mislim teh štirinajst vrčkov piva. ki so iih plačali policijski uradniki. V mislih imam švicarsko mobilizacijo, ki stane zvezno republiko vsak dan okroglo 5,000.000 šv. frankov in to vse zaradi garancij. Pa še recite, da garancije niso nevarne! —čik. V uvodu moram poudariti, da je beseda »garancija« tujka in sploh beseda slabega slovesa. Ker je beseda tujega izvora, jo zaradi lažjega razumevanja uporabljamo redno v zvezi z domačimi besedami, kakor n. pr. »meje« ali »neodvisnosti«. Če ji pa hočemo dati še mednarodne j ši, bolj zveneč pomen, ji pridamo staro znanko iz političnega slovarja »nevtralnost«. Zgodovina, zlasti najnovejša, nas uči, da so garancije v splošnem zelo neprijetna zadeva in da so postale skoraj soznačnica za besedo »vojna«. Med države, katerih junaška prsa dičijo »garancije* z najrazličnejšimi dodatki, spada tudi Švica. Pa Bog ne daj, da bi s lem misli! kai slabega! Nikakor ne! Saj sem cela dva meseca užival gostoljubnost tega demokratičnega otočka na razburkanem morju. Mislim, da ne smemo zameriti državi, garantirani državi, če je v teh resnih časih nekoliko previdna pri izkazovanju gostoljubnosti. Bilo je pa takole: V zraku je smrdelo po vojni in na koncu avgusta se je že tu in tam zablisnila nabrušena ostrina bajoneta. Družba, zbrana z vseh vetrov sveta, ki je cele tri tedne živela v mirnem sožitju, se je pod vti- , som črnih oblakov, ki so pričeli zagrinja-ti že itak oblačno evropsko nebo. razletela. Prvi so odpotovali Poljaki in državljani nemškega protektorata, Belgijci, Ho-iandci in Litvanci so čakali na posebne vlake, ki so jih organizirala njihova poslaništva. Izhodne točke za te posebne vlake je bil Basel in tja so se preselili tudi naši trije Litvanci. Da pa ne bi po nepotrebnem zapravljali časa, so, računajoč na znano švicarsko gostoljubnost, obiskali v Baslu stanujočo tovarišico Rugeli. Bilo ie že okrog šestih popoldne, ko so trije Litvanci potrkali na njena vrata. In ; zgodilo se je, kakor so pričakovali. Pova-i bila jih je na večerjo ln po večerji ao od- POROČNO POTOVANJE Sef: »Koliko dni dopusta potrebujete aa poročno potovanje?* Uradnik: »Kolikor mi daste po svoji uvidevnosti, gospod šef.« Sef: »Kako naj vem, ko pa fc videl vate Aeoa.« Jauna tribuna Robniki po šišenskih ulicah Z mestnega poglavarstva smo prejeli: Ponedeljsko »Jutro« je na naslov mestne občine objavilo pritožbo g. M. E. predvsem zaradi robnikov, ki leže po ulicah in cestah med Celovško in Medvedovo cesto. O oblakih prahu ter o nepremostljivih lužah, prav tako pa tudi o deteljici sredi ceste in o luknjah po cestah je bilo že dosti pritožb in tudi pojasnil, da si mestna občina pač vsestransko prizadeva urediti in ohraniti ceste v najboljšem stanju, kakor Je že mogoče pri tesno odmerjenih kreditih. Kar se pa tiče ob cestah naloženih robnikov, je treba s takimi robniki pač nekoliko potrpeti, ker so tamkaj samo zaradi varčevanja z denarjem, ki ga davkoplače- valci težko in večkrat tudi neradi plačajo. Delavci tvrdke A. Res namreč ne morejo čakati z orodjem v rokah na cesti, zato čakajo robniki na delavce. Davkoplačevalci vedo, da je s kolodvora treba takoj robnike odpeljati, da ni treba plačati le-žarine, in znano je davkoplačevalcem tudi to, da vsaka vožnja precej velja, če bi torej robnike vozili s kolodvora na mestno pristavo ali kam drugam v skladišče, bi jih morali pozneje spet zvoziti gori v Šiško. Da se pa g. M. E. ne bo več razburjal, ga gotovo potolaži pojasnilo, da je bilo že sklenjeno, da bodo robnike pričeli polagati še ta teden. Naj še ugotovimo, da je bila' ulica njegove nesreče tudi ves minuli teden normalno razsvetljena in je vsak nočni popotnik lahko opazil robnike. V SOV Ozeble roke bizoviških peric, ki skrbe za bele rjuhe iti prte beli Ljubljani, režejo siromašnim družinam skromen vsakdanji kruh Ce greš jesenskega solnca iskat na vzhodno stran ljubljanske okolice, ti bo izprehod pod obronki in podaljški Golovca odkril slikovite, prijazne kraje te naše lepe zemlje. V štepanji vasi še čutiš neposredno bMžmo večjega mesta, potlej te pa bela pot tik ob vznožju gričev popelje »koza Bizovik, ki s svojo idilično cerkvico na višini moško obvladuje širok kos nav-nine na dobrunjško, vevško in zaloško stran. Na desno od'poti se druga za drugo vrste ,pod bregovi Golovških hribov, obdane od sadovnjakov, prijazne vaške hiše in hišice, M pa so skromne, kajti velikih bahatih posestnikov tod ni. Na četrtini, kvečjemu na polovici grunta se tod pehajo ljudje za kruh, dosti pa jih je, ki se z delom na stavbah in v fabrikah bližnjega mesta za salo tolčejo skozi življenje. In je še nekaj, kar ti močno in začudeno pritegne pogled — domala po vseh vrtovih in dvoriščih Hrušice in Bizovika so razpotegnjene vrvi, s katerih plapola sušeče se perilo. Pa se ti oddaleč zazdi, da Težko je de*o ženskih rok, preden je perilo belo ko sneg: oprati je treba in še izpirat! doma, ožemati, obešati... Nazadnje pa si jSovek vendar oddahne, ko takole naloži na glavo zvrhano grmado svežih prtov in rjuh posušenih na soncu so vasi kar zavite in prepredene s samimi belimi rjuhami, s plapolajočimi zastavami perila, da posamezne domačije kar izginjajo v njih. Potlej prečkaš številne struge potočkov, ki s hribov drve v dolino in te vseskozi spremlja monotoni pik-pok. Niso to mlatiči to so perice, ki poleg zvrhanih škafov perila, sklonjene nad plohi enakomerno udarjajo z rjuhami, brisačami — pik, pok, pik, pok. Od jutra do večera, skozi leto in dan — pik, pok, pik, pok! Kajti na mestu smo, ki bi ga lahko imenovali ljubljanske pralnice. Pranje perila za ljubljanske meščane je v teh vaseh star, privilegiran običaj, že od pamtiveka tako rekoč. Skoraj vse ženske, se pravi vaščanke, so perice in jim obilica vode v potočkih in »bajerjih« pripomore do čim izdatnejše in širokopotez-nejše tedenske »žehte«. Tudi še danes dajejo številne ljubljanske gospodinje svoje perilo v roke marljivih bazoviških in hru-šenjskih peric. V prvi vrsti so odjemalci stare ljubljanske meščanske družine, ki že dolga leta, te rodu v rod zmerom isti hiši zaupajo pranje perMa, ki je tako že davno postalo pravica in tradicija teh krajev in ljudi Vsak ponedeljek je dan pobiranja perila. Za ta namen imajo perice v Hrušici in Bizoviku nalašč zato najete voznike, ki že zgodaj v jutru odpeljejo v mesto po »pun-klje«. kakor pravijo polnim svežnjem perila. Marsikdo še ne ve, da je v Ljubljani za zbiranje umazanega perila bizovških peric določen poseben prostor. To so tako zvane barake v Komenskega ulici, na dvorišču Mencingerjeve gostilne. Prostoru pravijo tudi »Pirhale«. Gremo v barake, v pirhale po punklje, pravijo vozniki. Tod so nekdaj v resnici stale barake, nalašč »grajene za izbiranje umazanega perila, starejše perice pa še pomnijo, ko je bilo takšno skladišče perila pod Gradom, na Krekovem trgu in sicer na prostoru, kjer stoji danes Mestni dom. Meščani so sami nosili v to skladišče umazano perilo, danes opravljajo ta posel po večini perice same. čez dan obrede jo svoje stare stranke in znosijo perilo v »barake«, da potlej, na večer oddrdrajo s vrha naloženi vozovi punkljev in cul proti domu. Na poti v mesto V torek vstanejo ženske pri hiši že v ranem jutru, kajti v torek se »žehta« prične. Najprej je treba perilo porazdeliti, belo perilo posebej, barvasto posebej. Barvastemu perilu rečejo »plavina«. Tako prebrano perilo namočijo v čebrih in na vrsti je delo pri pralnih kotlih. Na rjuho natresejo svežega pepela, napravijo lug, ga zavro in vreli lug precede skozi pepel osemkrat ali devetkrat. Del peric žehta belo perilo, ostale gredo plavtno prat h vodi. Takrat je velika reč po vsej Hrušici, Bizoviku, po Dolini, po Nazaretu kakor se imenujeta dve dolinici. Ob potočkih in ob bajerjih so zabili že kdo ve kdaj prej kole, po dva in dva. Počez prebite deske predstavljajo pralne plohe, ki imajo po večini še streho, da dež ne zmoti dela pridnih peric. Vsaka zasede svoj ploh, potem, ko je težko znosila težke, svrhane škafe mokrega perila k vodi. Pik, pok, se pričenja osem peric, spretne, udelane roke vihtijo težke rjuhe, po plohih ovijajo, ože-majo, izpirajo, mencajo. Materam pomagajo osemletna, desetletna dekletca, od rane mladosti pa do pozne starosti služijo pralnemu plohu pridne roke. »Veste, jaz perem že štirideset let, pripoveduje zgovorna ženica blizu šestdesetih let. Pomagala sem pa že od sedmega leta naprej, kaj malega. To se mi je zdelo imenitno, ko sem prvikrat stopila za ploh, kajti stati za plohom se pravi biti velik, odrasel. Prijetno pa ni takšnole pranje, dolga leta človeka pošteno izmučijo!« V resnici, pošteno izgarana je na pogled stara ženica, njena ramena so močno sklonjena od dolgoletnega pripogibanja in njene roke so vse razjedene in modrikaste od vode in prestanega mraza. »že zdajle je precej mrzlo, kar vtaknite roko v vodo, pozimi bo pa naravnost hudo in se vam zdi, da vam bodo v ledeno mrzli vodi odpadli prsti. Pomagamo si na ta način da si od časa do časa okopljemo roke v škafu tople vode. Noge pa kljub najskrbnejši pažnji ozebajo. Nekaterim se čez leta odpro na nogah rane, ki se nikoli ne zacelijo. Venomer se cedi iz njih gnoj in sokrvica. Bolezni pravimo flus. Veste, flus se ne sme nikdar zaceliti, komur se rane zacelijo prav gotovo umre. Bolijo pa rane nič, sitnosti so pač s prevezovanjem. Flus povzroča prehlad, saj je vprav med nami, pericami najbolj pogost. Danes že ne perejo več vse ob potokih, nekatere kar doma, pri vodovodu. Vidite, zdaj. ko bo oprano, bomo belo perilo najprej razprostrle po travi, dokler bo kaj sonca. Sonce ima veliko moč in spravi vse madeže iz blaga. Perilo moramo medtem večkrat politi z vodo. Potlej ga še enkrat temeljito izperemo ter razobesimo. Pozimi sušimo po kuhinjah, podstrešjih in kozolcih. Seveda se v mrazu dalj časa suši. Saj pravim, če bi mogel človek sešteti vse rjuhe, ki sem jih v življenju oprala v tolikih letih. Pomislite samo, koliko je šlo umazanije skozi moje roke. Perem na rta-rl način, samo z milom in naravnimi pripomočki, tako se perilo bolje opere in blago manj kvari. Pred vojno so nam plačevali po tri krajcarje za oprani kos, zdaj že ne vem, koliko plačujejo. Peremo gosposkim družinam že leta in leta, zmerom istim. Včasih sem prala tudi plemenitim, ki jih danes ni več. Hudo 90 bile natančne tiste baronice ali grofice ali kar so že bile. Vsak robec, skoraj vsak kos perila je imel na vogalu všito krono in črke. Sicer so bili pa zelo bogati, imeli so same žkla-ne reči, ki smo jih morale zelo zelo previdno prati. Služabniki so pa zmeraj sitnarili in bili strašno ošabni, bolj kot gospoda sama. Kaj naj vam še povem? Ja, vsako leto smo šle perice na pustni ponedeljek plesat na »perični bal« v štepanjo vas. Sicer ga še danes prirejajo, pa je bilo včasih vse bolj slovesno in veselo. Vseh peric nas je bilo gotovo okoli dvesto, starih in mladih, saj jih je še danes toliko. To smo se zasukale v tistih mladih letih, pa tudi stari očanci so se poizkušali v plesu. Kaj pa, saj je bil tak bai velik praznik za vse, skoraj večji kot samo žegnanje. Muzika pa maškare in polke — to vam je bilo življenje tisti večer. Seveda, danes je vse drugače, danes je svet bolj nobel.c Pik, pok! Pik, pok! se razlega pesem peric daleč v ravnino. Ni prijetno, niti ne lahko njihovo delo, toda pranje perila nudi tem vasem glavni in dostikrat tudi edini vir zaslužka. Kdor kmetuje, kaj malo pridela na tistih nekaj njivah svoje posesti Mnogo je delavskih družin, kjer poleti ' in v času sezone očetje sicer zaslužijo za silo, kot zidarji in težaki — pozimi morajo pa matere za pralnimi plohi toliko prislužiti, da družine živijo. Kako dobro in prav je, ko ob ponedeljkih zvrhani vozovi nabasanih punkljev in cul dajejo pridnim, skrbnim pericam blagodat dela in za-i služka. Da bi le zmerom tako ostalo! Čez teden dni se vozovi spet vračajo v mesto s svežnji čistega, belega perila. In žulja-ve, ozeble roke peric režejo na belih, čistih miznih prtih otrokom in možem vsakdanji kruh . . . L. K- Pet minut vzgoje Laž Ima kratke noge »Laž ima kratke noge« ali »nič M tako skrito, da ne bi postalo očitcx in podobni pregovori so ljudem vsak dan na jeziku. Ampak samo na jeziku: v isti sapi lažejo na vsa usta. Prav zaradi tega, ker toliko lažejo, venomer ponavljajo take pregovore in modrovanja proti laži. Tako nalažejo še sebe in okolico, da so resnicoljubi, borci proti laži, vojaki resnice. Laž se nam je že tako zagrizla v kosti, da je niti ne občutimo več in kar je še bolj smešno: verjamemo ji. če nek vodja govori, ga posluša ves svet. In nič ne pomaga, da imajo laži kratke noge in njegove laži še posebno kratke. Nič ne pomaga, da so v letu dni postale vse njegove laži očite: še ga poslušajo in še bi iz njegovih besed hoteli razbrati resnico. Zdaj se šele počasi po svetu razkraja velika stavba laži, počasi prodira skozi razpoke resnica — in ljudje hlastajo po njej, druge pa lastna laž grabi za vrat. Tudi v vsakdanjem življenju si je laž dobro utrla pot — in šele zdaj začne pokati, ko je že prenapihnjena. Tudi v vzgoji je tako. In tudi lažnjivega vzgojitelja, slej ali prej, zagrabi njegova laž za vrat in obračuna z njim. Toda lažejo zopet in zopet, čeprav so stotisočkrat opazili, kako kratke noge imajo laži, čeprav so tisočkrat izkusil!, kako hitro so očite. Poglejte razpoke v naših družinah, prepade med starši in otroki: laž jih je naredila. In vendar starši lažejo naprej. Tako silna je moč laži, da si je še v tako zvano znanost utrla pot in ji vsiljevala svoje mnenje. Bral sem take knjige, ki so baje znanstvena, psihološka in pedagoška dela. Ne malokrat sem v njih naletel, na primer, tudi na veliko »večno resnico« o uporu mladih proti starim, otrok proti staršem, ki da je »razvojna zakonitost«, prelom z avtoriteto. Resnica pa je vse bolj preprosta: ta razvojna zakonitost, ta prelom z avtoriteto je upor proti laži. proti zlaganosti, Ko namreč otrok, oziroma mladoletnik razkrinka to lažnost, se ji upre in se ji upira tako dolgo, dokler ne klecne v kolena, ker ga je laž že zapredla v svoje mreže in je silnejša od njega. Upiral se je z gigantskimi silami — toda slednjič se je le ujel, kakor muha v pajčevini. Potem je do svojih otrok, kakor so bili starši od njega. Ali pa hočete morda reči. da so nas naši starši sicer nalagali, mi pa svojim otrokom ne lažemo več? Ozrite se in boste videli. Sredi pubertete, včasih prej. včasih pozneje, običajno pa le med dvanajstim in šestnajstim letom, se otrok staršem upre. Zaupanja je konec in od tedaj žive in govore drug mimo drugega. Ta prelom se včasih začne že v otroški dobi, že med sedmim in devetim letom. In »znanstveniki« hočejo to prekriti s pravljico o razvojni zakonitosti ali tudi s pravljico o »osamosvojitvi«, češ, da se mlad človek osamosvoji, odtega od staršev in hodi svoja pota. kakor se pač v živalstvu godni mladiči osamosvoje od roditeljev. Starši, dovolite vprašanje: ali vam je taka osamosvojitev všeč ? Ah vam je všeč, da se otrok odtrga od vas. da je konec zaupanja, konec prijateljstva med vami? Vem, ni vam všeč, kakor tucfi meni ni. So taki med vami, ki se pač udajo višji sili te razvojne zakonitosti. So pa tudi taki med vami ki bi se ji, kakor jaz, hoteli upreti Pa se spet ozrimo. Iščimo izjeme, če bomo dobro iskali, jih bomo še nekaj našli. Asta ZnkferčAS: f, Smrt tete Pepe Ko ao v četrtek gospod kaplan zavili oti Tomačevi hiši, v katero sicer niso zarjah, so že vedeli vsi: stara Kresečka umira. Teta Pepa, prevžiftkiarica, ki se je že dolgo, za te čase, polne dela in skrbi, predolgo poslavljiaila od življenja. Tomiče-vi so culi po cele noči piri njej, prenašali njeno ubogo, staro in zgairano telo z ene strami postelje na drugo in poslušali njen večni refren! Ko bi le še mogla malo živeti, vsaj malo, da bom stara devetdeset, na jcstelji je lepše kakor v zemlji, ne v zemljo, ne... Pozabila je na nebesa in vice, pozabila .La tvojo dušo, za katero je vse življenje molila, da bi ji izprosila čim boljši prostor tam nekje. In noben, še talko svet opomin je na spravil aa manj posvetne misli, dokler se ni zasvetila monštranca im belina duhovniškega oblačila v bolniški sobi. Takrat se je teta Pepa vdala. Poslovila se je od (kwnačiih, ki ji sicer niso bili sorodniki po krvi, pa je z njimi v maru živela morda boljše kot bd lahko z vsemi svojimi nečaikinjami. Te so jo prihajale obisk a vat včasih ob nedeljah, z otroki oikoili sebe in s poželjivim vprašanjem na obrazu: Koliko bo dala danes? Koliko ima še sttara? Govorila je z njimi druge stvari. Toda marala jih ni nikdar. Mnogo rajši je govorila s starim Tomičem in njegovo ženo. Z njima se je od začetka dogovorila za kot v hiši, za hirano in obleko. Dala jima je denarja kolikor so se domenili in od takrat niso več govorili o teh stvareh. Toda žlah-ta, žlabta. Vsak bi hotel podedovati čim več in če ne bo prijazna z vsemi, ji še za pogrebom ne pojdejo. A lep. časten pogreb, to je bila Pepina zadnja posvetna ze.- ^Še enkrat je premMila na vse nazaj, Na Franceta, ki ga je imela rada, in aa hčer, I ki jo je imela ž njim. Takrat .ie bila Pep- I ca, rdeča in okrogla, morda celo lepa. Svojega moža je sovražila. Ni pustil, da bi njena hči živela pri njej in ta.co je umrla Ančka, Francetova in Pepina hči pri tujih ljudeh, mlada, skoraj še ofjk. Tak. a t je hotela Pepa umreti. Danes pa ne, čtprav ve, da mora. Bog vam povrni vse, je rekla Toisvčevi materi in glej, da bo mnogo k ropi! cev in pogrebcev. In je tiho, neopazno nehala živeti. Mrtvaški zvon je oznanil [ari njeno smrt V temi smo hodili z v^eh strani k tre j na poslednji obisk. Leža\a je pnd čiiiin prozornim »dintahom«, majhna in m r Sava. komaj podobna človeku. Ok.rog nje so gorele sveče, jokale pod križi matere bož:e in dvigali svetniki svoje povoščene roke v blagoslov. Pepa jih ni g'e:la'a. Rila je lepo oblečena v črno, noge in roke so j vezali svileni trakovi— če bi se mogla videti, bi bila gotovo zadovoljna. KJ "r is atrpil^ v sobo, si je nadel čim resnejši, skoraj žalosten izraz. Kot da ni slišal ;n v i d d prisotnih, je stopil proti Pepinemu ležišču, poikropil. se prekrižal, in če je zmogel, malo pomolil za njeno ubogo dušo. Potem po, kot prerojen in ves nasmejan skočil sredo vaških punc in fantov, ki sc ga v desnem kotu sobe že čakali in se medtem igrali golobčka, bili »rihprete« in se za kazen razigrano poljubljali. Glavno besedo je ianel Klemšinov Tine, lepi, veseli Tine. ki je še vedno poln soldatskih objestnosti. Dekletom je všeč, mlajše sicer tega nočejo tega pokazati. —Kazen, vpije Tine. Francka bo delala testament! —Na levo krog! Komu boš zapustila tole?— Tebi!— Smeh... Franckin fant se je nekam nerodno predel, Zdaj mu ni prav, da sta se zmenila, da bosta sikrivala svojo ljubezen. Zde-se mu je, da slavi nocoj Tine preveč zmag. Toda spet ga je zmotil smeh in Franckin fant je pozabil na to. Nihče ni več vedel, zakaj je prišel sem. Le iz navade je včasih kdo zabrundal kakšno žalostinko in sc takoj zopet vrnil k smehu, igram, pitju in grobim šalam. Pepa je bila tiha in ponižna 'ežala v hiši, da smo pozabili na njo. Dve noči smo pozabljali. Dve noči se je mlado življenje smejalo smrti. Ce bi Pepa slišala, bi bila vesela. Tretji dan na vse zgodaj, so prišli sorodniki na pogreb. Krsta je bila že zabita, ma-lo kdo je spregovori! besedo, čakali so le še pogrebce in duhovnika. Takrat sta si skočili prvi dve ženski v lase.—Testamcnt. pet jurjev je mojih, candra hudičeva, če otrok nimaš, pa bi hotela vse njene cunje. Stari Tomič je stopil na prag. mrk, neprespan. Preklete babe, zmolite očenaš in roženkranc z« teto in pustite vse drugo pri miru. Vsaj dokler je še v moji hiši, hudičeve. .. To je pomagalo, da je bil mir do pogreba. ko si je vsak prižgal svečo in sprem'jal Pepo v cerkev in potem na nokop-ališče. Možje so šli resni kot se spodobi, ženske so jokale, kot vedno. Kakor hitro so gospod kaplan odšli s pokopališča se je začelo znova. Nihče ni vedel. zakaj teko solze: zaradi jurjev. tetinih cfclek in ode), ali morla celo zarili n^e same. Ženske 90 se spet zsčele dreti druva na drugo dokler jih ii firob'ir z opate v rok; zapodil s pokopališča. Nadaljevale so na klancu m si grozile z županom, sodni-jo. peklom, notarje™ in narodnim poslancem,—ki je pri nas še v nedeljo šnops pil. Če bi jih teta Pepa slišala, bi bik gotovo žalostna in jezna. Toda Pepa ne čuti niti, da leži v zemlji. Ne sliši tišine in ne vidi teme, v kateri leži. Tudi ne ve več. da čakajo prebujne grozdne jagode, da bo treba obrati jabolka in ličkati koruzo. Da sie vračata iz vojske Tomičev konj Gidran in sin Jože. Pepi se ni treba več veseliti ali žalaetiti. Peso: Kmetje v jeseni V gredi rasto gladiole. na vrtu cveto prvi podlcski. Na belih rjuhah na solnou se suši proso, kokoši hodijo mimo njega, a se komaj zmenijo zanj. Po vijugasti cesti se vračajo šolarčki, v platnenih torbah jim ropotajo svinčniki in peresniki, Nič učiteljeve modrosti ni na njihovih čeliih; mimogrede kradejo jabolka po vrtovih, a to večinoma samo fantiči, pridne deklice pa nabirajo rdeče, lepo dišeče ciklame, ki jih je vedno manj. Odcvetele so že. Mi pa pospravljamo sadove polja. Komaj se še spominjamo, kako so letos po podih pokali cepci, da je odmevalo po vasi, kajti žito je že zdavnaj v kašči in že ga nosijo v mlin. Zdaj šumi za nas koruza p onjivah in zelje se zlaga v trde glave. Kmalu bomo Lička. 1 i in razobesili storže okrog hiše v dolgih, težkih kitah, da bo veselje pogledati. Ajda dozoreva, repa zeleni. Krompir kopljemo in ga vozimo domov, da škripljejo težko naloženi vozovi. Včasih zjutraj ali zvečer kosimo zeleno gosto deteljo, ki je tako nežna, da se pozna, če je po nji tekel zajec preteklo noč. Največ dela nam daje sadje. Po seno-žetih. kjer rasto zapuščene drobnice, hodimo z velikimi preklami in jam otepava-mo drobne sadove iz vej. Splezamo tudi na drevo in tiresemo, da odletavajo celo listi — saj mora vse z drevesa! Pobiramo jih hitro—nekoliko zamudno je namreč to delo. mečemo polne pesti v velike pletene košare ali jih stresamo v vreče. Po vrtovih, kjer zorijo plemenita jaiboflka in sladke hruške, slonijo na debLih visoike lojtre. Vse zasuto je po tleh in pobirati je treba od krajo. Vežma vrata so odprta na stežaj, da lahko nosimo skoznje polne košare. Tam todčemo, stiskamo in nama- Izjeme, pravijo, da potrjujejo pravilo. Zdi se pa, da izjeme dokazujejo razpoko v pravilu in da ga včasih celo postavijo na laž. Tako je namreč v našem primeru. Ne moremo zanikati, da je prelom med otroki in starši običajen Da pa ta prelom ni »razvojna zakonitost« nam dokazujejo izjeme, če jih dobro analiziramo in primerjamo z »zakonitostjo«, človek namreč ni žival, ampak je človek, če osamosvojitev velja za godne mlax3iče živalstva, velja za človeka v vse drugačni obliki — ker je pač človek. Ko postane goden se seveda osamosvoji. Toda: ali mora to osamosvojitev sipremljati tudi prepad nezaur-panja med starši ni otroki? Ne, ker ni žival, ampak človek. Kako je s temi izjemami? Poglejmo vzgojo. Zaupanje od začetka do konca. Svobodna vzgoja. Priznavanje otroških in pozneje mladostnih pravic. Resnica Nobenega slepomišenja, nič lažnjivosti, nič prikrivanja. Poglejmo zakonitost. Avtoritativna vzgoja Starši se pred otroci dosledno delajo lepše kot so v resnici Malo svobode. Nestrpnost. Ne dovolijo ugovora. Resnico prikrijejo, vse kar je »umazano« prikrijejo, laž in bajka, mesto resnice. Tako vzgoja nujno vodi do preloma med otrokom in starši, laž zagrabi starše za vrat in jim vzame otroke. Potem morajo sami pojesti juho, ki so si jo skuhali. Otroke moreš trapiti, da mu igrače prinaša Miklavž in Božiček, da ga čakapar-kelj in da ga je štorklja prinesla. To so kardinalne laži, ki bi jih mogli našteti še nekaj. K njim se pridružujejo še ostale. Vse laži pa. s katerimi pitajo otroke, so prej ali slej očite. In kaj si naj potem misli otrok o starših, kako jim naj še zaupa? V skaljenem zaupanju začne dvomiti o njihovih vrednotah. Svoj kritičen pogled zaostri (in nihče tako ostro ne vidi kot otrok), ob starših odkriva hibo za hibo, razkriva laž za lažjo. In v času, ko se v njem vzpne njegova osebnost, se upre. Pota do njegove duše ostanejo staršem dolgo in včasih za vedno zaprta. To je razvojna zakonitost, toda razvojna zakonitost laži. Med kardinalnimi lažmi je najkardinal-nejša bajka o štorklji. Resnice o temelju življenja se ne da prikriti, če jo povesta oče in mati, če jo ne pove učitelj, jo pove cesta in tovarišija. Kako naj sodi otrok starše zaradi svojega spočetja, če je resnico o tem spočetju zvedel v mlakuži, starši so mu pa natvezili bajko o štorklji? In ko se zbudi v njem mož ali žena. kako naj sodi starše, ki ga na to niso pripravili. ki mu niso zaupali resnice? Odnos med starši in otroki more biti in ostati neskaljen le tedaj, če med njima ni laži in hinavstva, ampak resnica in zaupanje. To dokazujejo izjeme trajnih dobrih odnosov med roditelji in njihovimi otroki. »Laž Ima kratke noge« pravi pregovor in vsi starši ga poznajo, otrokom ga neštetokrat ponavljajo. »Laž ima kratke noge« pa je pregovor, ki velja prav tako tudi zanje. Priporočal bi staršem, da si ga zapišejo za uho. Zakaj, tudi njEhova laž postane prehitro očita otrokom, ki nato skrijejo svojo notranjost pred starši in se jim, ko pride čas, upro. —ano DOBRE ŽENE — Moja žena lahko govori ure in ure o kakršnikoli temi — Moja žena pa teme niti ne potrebuje . . . kamo v velikih kadeh. In kmalu bomo zvečer sedeli ob ognju pa poslušali, kaiko se nataika zdravo žganje. Pekli bomo zajca, da nam ne bo dolgčas in da ne bomo lačni. O j, kako lepo se svetijo orehi za hišo s svojih dreves očetov! Poikajo polagoma in se luščijo—simejejo se solnou in zore. Vsega nam siplje dobra mati narava in vas se sveti v solncu tega jasnega jesenskega dne. Obiskala me je deklica in prinesel sem ji na vrtno mizo zvrhan košek lepih hrušk. Nasmehnila se mi je in zasadila svoje zdrave zobe v sladki sad Kakšen je to prizor. ko deklica ugrizne sad! Nato sem ji razkazal jesenski gozd, kjer si lisice kopljejo tople votline za zimo (šla sva mimo njive, kjer so nam divji jazbeci v koruzi napravili precej škode) in nato sem jo peljal k studencu. Tam izvira voda pod skalami in šumi po težkem kamenju v sonci bukovega zelenja. Sedla je na mah, moja vila, in se zamislila. Jaz je nisem maral motiti, tudi mene je omamilo žuboren-je vode, oziral sem se po h osti. Ko sva se vračala mimo malin, me je omamila sladka misel, in ko sva prišla mimo dišečih brinovih grmov, sem jo prijel za robo. »Ljubica, bodi moja—Ljubica, poljubček!« Nasmejala se mi je devica in mi izvila roko. Še se vračam k izviru. Včasih se za nekaj minut odtrgam delu. Mislim, kako bi bilo dobro, če bi bila Ljubica moja, kako bi bilo prijetno, če bi jo objel im naslonil glavo na njene nedolžne prsi. A kaj si ti, dekle—kaj pa si ti, Ljubica? Kaj si delila letos in lani, s čim boš opravičevala dejstvo, da sd jedla letos in lani. Ti si delala to, kar delajo rože, kar delajo oleandri pred vašo hišo v prijaznem mestecu. Mi pa smo pridelali poflne svisld im polne odre sena, štitni predale žita—poglej se v kozolec, tam se suši fižol, poglej na polj«, ločin Nadaljujemo še z nekaterimi kričečimi primeri iz kronike v blaznosti izvršenih zločinov, o katerih nam je potrebne podatke dal iz prijaznosti na razpolago dolgoletni sodni izvedenec za psihiatrijo, docent dr. Ivan Robida. Glej prvi članek v ponedeljskem »Jutru« dne 2. oktobra pod zaglavjem: »Vino, razum in zločin«. Morilec, ki se fe &aril zoper Satanovega duha tvo' vso ™en0'2 lztrgaDlm Velik, krvav dogodek je pred časom razburkal naše mesto, časopisi «o z debelimi naslovi, na dolgo in široko objavili vest, da je tridesetletni, tja in tja pristojni delavec tega in tega nesrečnega imena s sekiro napadel in do smrti pobil svojega gospodarja, oskrbnika vrtnih nasadov velikega podjetja, pri katerem se je bil vdinjal. Zgodila pa se je vsa ta žalostna reč na kratko takole: Morilec, oziroma ubijalec je bil zaposlen pri vrtnih delih imenovanega podjetja; poznan pri svojih predstojnikih kot slab ne posebno uporaben in zmogljiv delavec. Saj mu je še umorjeni pokojnik pred dnevi zažugal, da ga bo zaradi malomarnosti odpustil iz službe, in zdi se na pogled, da je bila ta grožnja posredni vzrok in povod zločinskega dejanja. Usodnega dne je obtoženec odkopaval drevesne štore iz zemlje in to s sekiro, kar je kmalu padlo oskrbniku v oko. Približal se mu je ter ga pokaral in poučil, da je treba za izkopavanje štorov uporabljati kramp, ne pa sekiro. Tedaj pa ga je v usodnem trenutku obtoženec brez besed, kakor iz jeze, v odgovor udaril s toporiščem sekire najprej po prsih, da se je napadeni takoj nezavesten zgrudil na zemljo, potlej pa ga je še na tleh ležečega večkrat udaril z ostrino sekire po vratu ter ga tako na mestu usmrtil. Ko se je prav ta čas nekdo nepoklican približal kraju zločina, se je obtoženec vrgel tudi nanj, pa mu je ta srečno ušel. Morilec se je vrnil ter zadal svoji žrtvi še en udarec s sekiro. Nato je šele brez odpora privolil, da so mu odvzeli orožje in ga odpeljali. Preiskava na sodišču je razkrila o obtožencu kaj čudne, nenavadne reči. Pri osvetlitvi obtoženčeve osebnosti so vse poklicane priče izpovedale, da je bil obdolženec velik pobožnjak, saj je v prostem času neprestano posedal po cerkvah, očividno dosti molil in tudi večkrat slovesno oznanjal božje kraljestvo tovarišem in znancem. Da bi ga prevelika pobožnost privedla na pot zločina, je vendar malce neverjetno. Tako izpoveduje priča, da je zelo pogostokrat po pridigovsko, z dvignjenim glasom napovedoval čudeže in grozil poslušalcem s samim peklom, češ da so »Satanovega duha« in bodo pogubljeni. Tudi je dejal, da bo on sodil ljudi. Grešniki, Satanovi privrženci, bodo čisto črni hodili okrog. On pa bo zgradil zanje sredi barja »Satanov hlev« in tam bodo tičali vekomaj, do vratu v gnojnici. O svojem domu je pravil, da bo še zelo povišan, kajti iz njega bo prišel kralj in ta kralj bo on sam. Bil je zelo razburljiv in je večkrat govoril zmedene reči, pravi priča. Spokorite se, je neprestano pridigal in zaklinjal tovariše. Objokujte eD tega tudi ne. Hitela je za njima, v primerni raz-da'ji seveda, da bi videla, kaj so bo imelo ka- vreden uspeh. Za primero postavim, zdaj so naši neodvisni umetniki odprli razstavo samih novih del. Neki pisatelj, ki je šel z mano, mi je dejal, da ga je samega sebe sram. »Zakaj?« sem ga vprašal. »Zato,« je odgovoril,» ker mi lenarimo, tile mladi fantje pa delajo.« Jaz sem bii na te besede tih, kajti, kdo mi more reči, da pasem lenobo, ko pa vendar vsak teden pridigam to lepo Ka-pursko pridigo. Tudi jaz sem torej šel na razstavo. Mnogo ljudi je bilo, kar začudeno sem gledal, potem pa sem le vprašal prijatelja: »Ali bodo tu vse pokupili?« Nasmehnil se mi je in mi povedal: »Umetniki bi prav gotovo radi prodali, toda — tile samo pasejo oči, morda celo malo pokimajo ali odkimajo z glavo, pa je stvari konec. če je pa taka, sem si mislil, grem pa tudi jaz lahko mednje, kimati znam, od-kimavati tudi, polomil ga ne bom. In sem se zapodil v največjo skupino. Eden od umetnikov — menda je bil Kregar — je pravkar razlagal dostojanstvenikom in drugim Slovencem, kako je nastala ta in ona slika, ko mu eden izmed ljudi, ki so stali okrog njega, potoži: »Saj ta slika bi že bila, toda zakaj ni vaza na njej cela, zakaj je počena?« Kregar je široko odprl svoje začudene oči, potem pa se je nasmehnil in skomignil z rameni, čez čas pa je povedal: »Nisem imel denarja, da bi kupil celo, pa sem naslikal počeno.« SLAB UČITELJ Oče: »Učitelj mi je sporočil, da te ne more prav ničesar naučiti!« Sinko: Ali ti nisem rekel, očka, že takoj v začetku leta, da ni naš učitelj za nobeno rabo?« DOBER KOMPLIMENT — Ivo, Ali je res, da sem škilava? — Res je, Anica! Toda kdo ne bi škilil s tako lepimi očmi, kakor jih imaš ti ? Tudi jaz bi neprestano z enim očesom gledal v drugo. IMA PREDNOST — Gospodična, zaljubljen sem v vas čez ušesa! — Bežite, bežite, to mi je nedavno rekel tudi Franci! — Toda gospodična! Jaz imam vendar daljša ušesa. DOBER OTROK — Ali je Janezek že prišel iz šole? — Videla ga še nisem, toda zdi se mi, da je že moral priti, ker so se mačke skrile pod posteljo. NAPAČNO JO JE RAZUMEL. Dama iz province se pelje s tramvajem. S koncem dežnika dregne sprevodnika in ga vpraša: »Povejte mi, ali je to že glavna pošta?« »Ne!« je odgovori sprevodnik »To je moj trebuh!« NA POLICIJI. Komisar: »Kako ste prav za prav opazili, da je vaša žena padla iz avtomobila?« Vozač: »Pa — naenkrat je v vozu postalo vse tiho in mifno!« M miS& pomenka MIR Nagnjeni ste k lagodnosti in udobnosti, pa tudi nimate visokoietečih želja, ki bi vam delale težave v življenju. Odkritosrčnost je vaša odlika. a hkrati vaša napaka. Bodite previdni! MUC S. Manjka vam ljubeznivosti v občevanju z ljudmi, zato se zdi nekaterim vaš značaj neuglajen in zadirčen. V sodbah se večkrat prenaglite, kar škoduje le vam. S kakršn.m: ocra; b ušle gledali svet. s takšnimi bo svet gledal vas Opilite svoj značaj in vaša žeija bo izpolnjena. MAJDA Cl. I Ce hočete imeti srečno bodočnost, morate predvsem skrbeti za mir in počitek, kajti vaši živci so v obupnem stanju. II. Marsikatera želja se vam bo še izpolnila. III Ni ga človeka na svetu, da ne bi mogli preboleti njegove smrti. Pojdite k zdravniku, ker vaše zdravje ni v najboljšem stanju. BEOGRAD 7. Vaš značaj ie umerjen in skromen. Vaš razum in vaše srce sta si v ravnovesju. Malce ste sicer vase zaprti in ne puščate radi človeka, da bi se približal vaši duši, vendar pa to družbe ne moti, ker je vaš značaj drugače prijeten. D. C. LJUBLJANA. Vaš značaj je prikupen. Smisel imate za red in vse lepo. posebno za umetnost Z družbo se ne morete prav sprijazniti. Če uredite svoje erotično življenje, vam bo svet bolj pri srcu. MATI 4. I. Bodite brez skrbi, ker vaš sin je sicer pogumen in drzen, ni pa predrzen. V svojem značaju kaže neke črte samovoljnosti in trme, tudi nekaj egoizma je v njem. Ce ga opozorite na napake, jih bo gotovo popravil, saj volje ima dovolj. IL Njegova lahkomiselnost bo z leti minila. Dečko je dobrega srca. le rad se da zapeljati od trenutka in cd druščine Pozna se mu, da mu je doslej življenje prizanašalo IDEALNA. Vaša zaprta narava vam brani do sreče. Odprite vsaj košček svoje duše in ga pokažite svoji najbližji okolici in lažje vam bo Sreča m vezana samo na mladost. KOROŠICA. Egoizem, trma in zadirčnost so napake vašega značaja. Ce popravite te napake, lahko upate, da bo sreča obiskala tudi vas. BOHINJKA. Vaš značaj je odločen in malo zafrkljiv. Z vašimi sposobnostmi bi se lahko uveljavili kjerkoli. Čudim se, da niste že prej skušali spremeniti svojega položaja Ali vam bo poroka koristila ali ne, tega_ ne morem vedeti, ker nimam rokepisa vašega zaročenca. Vsekakor bo pa spremenila vaš položaj. DOLENJKA. Marsikatero luknjo ima vaš značaj. Jezljivost in prepirljivost sta vaši glavni napaki. Imate pa smisel za red in snago Nekoliko ste lahkomiselni. Skrivnost, ki vam kdo zaupa, obdržite skraja zase, ali pozneje jo o prvi priliki poveste komurkoli. L. Azkuin Kupon za brezplačno »Minuta f?omenkaM št. 4 V ŠOLI Učitelj: »Povej mi, Janezek, množino besede glasbenik!« Janezek: »Orkester, gospod učitelj!« In vsi smo postali nekam dobre volje in še jaz sem si počeno vazo pošteno ogledal, čisto zase in skrivaj — in še čudil sem se, kako je mogoče kar takole na lepem opaziti samo počenost, ne pa umetnine. In tako, vidite, nas ne bo še tako kmalu konec, čeprav nam letošnja bogata letina dela velike preglavice. Grozdja, češpelj, jabolk in drugega sadja je toliko, da je strah. Vsak človek na svetu bi bil vesel take bogatije. Toda mi? Nam je pa hudo, ker ne vemo, kam z vso to stvarjo. Pozabili smo menda na to, da je pri nas tudi mogoče, da se nas kdaj usmili Bog — niti mislili nismo na to — in zdaj ne vemo, kam z vsem tem, ponujamo in silimo, in čim bolj ponujamo, tem manjšo vrednost ima, nazadnje pa kolnemo, da imamo toliko vsega, ko pa nima prave cene. če je slaba letina, pravimo, vsaj nekaj zaslužimo, tako pa nič, nihče pa se ne vpraša, kje je vzrok, nihče ne pomisli, da prodaja ni organizirana, da za primero nimamo tadgovc eniatx rdgovc rdg nidm vala sadje kar bi potem z lahkoto izvažali. Zato ni čudno, da se vsi tako veselimo volitev. Zadnjič sem se z nekom spustil v debato in ta mi je ves zadovoljen hvalil nove volitve. Dejal je: »Volitve bodo tajne. Ali veš, kaj se to pravi?« »Kaj ne bi vedel,« sem mu odgovoril. »To se pravi, da bomo volili skrivaj, nikogar pa ne bo smelo brigati, koga bomo volili, ali ne?« »Kajpak, kajpak, Kapur,« ml je veselo pokimal in Se pod rebra me je sunil. »Toda,« je nadaljeval, »jaz nisem tega toliko vesel, kakor svojega izgubljenega prepričanja.« Začudeno sem ga pogledal in ga vprašal: 1 1 »Kako, ali si prepričanje izgubil?« »No,« je začel, »ne morem reči, da sem ga kar tako izgubil. Ampak, dragec moj, ko sem zadnjič volil, sem bil prisiljen voliti proti svoji vesti in svojemu prepričanju, zdaj pa, ko nihče ne bo vedel, koga bom volil, bom volil, kogar bom hotel, vsem ostalim pa bom v skrinjo pokazal figo.« »Koga pa boš volil?« Pogledal je okrog sebe, potem pa se je sklonil čisto k meni in mi zaupal: »Veš, tega pa še ne vem. Napredovanje mi stoji pred vrati in — saj veš — okleniti se moram močnega. Zato bom čakal na dan volitev do večera, volil bom tistega, ki bo imel največ glasov.« In tako sva se poslovila. Res pa je, da je čudno s tem prepričanjem. Le koliko naših vrlih mož bo spet pridobilo izgubljeno vest, koliko junaških prs se bo napelo, ko bodo lahko skrivaj in ne da bi kdo vedel, izrekli svoj tihi svetovni in politični nazor. Nerodno bo pa nekaterim, ki žive ▼ Mariboru, kajti ne bodo slišali poročil iz Ljubljane, ker se ljubljanski radio v Mariboru ne čuje. Gradec pa ima preveč drugih stvari za povedati, kakor pa da bi se spuščal v poročila o naših volitvah. Tem bi se jaz na kakšen način ponudil, seveda skrivaj in če mi plačajo. Zavežem se jim, da jim bom sporočil volilne rezultate dva dni pred volitvami, ne bom se zmotil ne za glas ne za število. Kdor bi to želel, naj se mi javi takoj, da bom pravočasno odprl Kapurjevo volilno pisarno, uspeh garantiran, pristno jugoslovensko blago. Morda bi kdo nejeverno zmajeval z glavo, češ, Kapur se šopiri, obljubuje nekaj, a storil ne bo, toda, ta naj ve, prekaljen sem, skozi boje sem šel in skozi trpljenja, s cenzuro imam izkušnje in še s čim — zato vem vse. Vem celo to, da zdaj delajo v Parizu največji strah — psi. Meščani, ki so odšli na deželo, so spustili pse, ti se zdaj klatijo okrog in te dni se je zanje ustanovilo »Društvo za zaščito psov«, dobili bodo streho in hrano, vse brez kart. In če še povem, da me je bilo včeraj kar groza, ko sem videl na zadnji strani »Politike«, kako nekdo ponuja naprodaj krste vseh vrst, lesene in železne, bele in črne — vse pa naslikane, kot bi jih postavil pred grob — se mi zdi, da sem za danes povedal vse. In ko sem to omenil svojemu prijatelju, mi je dejal: »Kapur, pazi, da te ne zadene kap, kajti če te kap zadene, ti bo jutri žal, da nisi snoči pil!« Ne bo mi žal — amen! I'j'.' ■sSKsf f&tifc 1 rančem Jožefom Beži vetja slovenskega študenta, ki je sredi sedanjih homatij na poti iz l?Iee brez vizuma obtičal v najmanjši kneževini Evrope Rezidenca liechtensteinskega kneza V času, ko sami preživljamo krizo me-tamorfoze in ko se vsa Evropa s strahom ozira na plaz, ki se ji hitro bliža, nam kar nekako odleže, ko vidimo, kako majhen evropski narod, stisnjen med tri velike sosede, z zaupanjem zre v bodočnost. Be švlsa^Ji narod f Ta mali narod je švicarski. Marsikoga bo morda zbodla označba »svicarski narod« in zato mislim, da ni odveč, če o tej stvari malo več povem. V smislu slovanske definicije naroda (ki jo pri nas bridko občutimo) švicarskega naroda sploh ni. To je konglomerat, sestavljen iz štirih »narodov«, ki imajo popolnoma ločene in različne jezike, literaturo, folkloro in raso. Skratka: za slabega poznavalca razmer je jasno ko na dlani, da je to popolnoma protinaravna in iluzorna mešanica Nemcev, Francozov, Italijanov in Retoro-manov. Docela drugačne pojme pa dobiš, če živiš z? i Cz r. med tem narodom, bodisi med inteligenco, bodisi med kmeti in delavci, že lansko leto sem imel slabe izkušnje s slovansko definicijo naroda, ko sem hotni nekega Suisee Romand (francosko govorečega Švicarja) prepričati, da je štiri milijonski konglomerat sredi Evrope nenaraven. Trudii sem se, da bi mu nataknil francosko narodnost, pa ni šlo. »Res,« je rekel, so nam Francozi veliko ljubši ko Nemci, toda če bi hotela Francija preko Švice napasti Nemčijo, se bomo beriii proti Francozom prav tako kakor bi se proti Nemcoi1 « Najlepši dokaz volje, biti en narod, je bila letešnia nacionalna razstava (Expo-sition nationale) v Curihu. Tu ni pokazala Švica samo, kaj more ustvariti dobro urejena demokratična država v 25 letih v gospodarstvu, tehniki in sploh materialni kulturi, ampak je tudi na nedvo-UTien način dokazala svoj veliki psihološki plus, svojo neomajno voljo, ostati to, kar je: demokratična Švica. Nara.vno je, da pridejo tu in tam na dan trenja, ki pa temeljijo zgolj na odporu proti centralizaciji, kar je spet posledica velikega »lokalpatriotizma«. V ilustracijo navajam dva primera. Nekaj tednov po splošni mobilizaciji je odredila zveZna vlada v Bernu, brez ozira. na mnenja kvrA :h vlad, da morajo vsi inozemci v roku treh dni zapustiti Švico. Ta odlok jc povzročil nrecej razburjenja, zlasti med našimi šestimi rajhovci, ki se niso odzvali nemški mobilizaciji. Ker smo imeli z vlado kantona Nidwalden dobre zveze, smo se najprej obrnili nanjo. Potožili smo ji, da ni prav najlepše, da nas v zahvalo za naše prostovoljno in nesebično delo v korist prebivalstva mečejo iz Švice. Pa so se izvijali, češ, časi so resni in v tokih razmerah ie treba Bern ubogati. Toda tudi mi se nismo dali . ugnati v kozji rog in smo zabrenkali na druge strune: »Skoraj nerazumljivo se nam zdi, da posega cent: dna vlada tako meni nič tebi nič v zadeve kantonalne vlade. Sicer pa, saj je vzkkla ideja današnje Švice prav iz vašega kantona; tod je tekla zibelka švicarske svobode!« »Tako je! Tukaj boste ostali! Od Ber-na si pa že ne damo diktirati!« In ostali smo. Seveda pa splošna korist premaga tudi še tako veliko lokalno ro-doliubje. Tako je bilo lansko leto s švicarskim zakonikom. Doslej je imel vsak kanton svojo zakonodajo. Tako je nekaj kantonov odrejalo smrtno kazen, drugod je bila najhujša kazen dosmrtna ieča itd. Bil je kaos, ki so ga zločinci zlorabljali, če so imeli šs čas. Lansko leto je bil v Baslu velik finančni škandal, a krivec je srečno odnesel pete v kanton, katerega zakonodaja je določala za njegov prestopek najmilejšo kazen. Ta primer je odprl vsem oči in lansko poletje je ljudsko glasovanje sprejelo enoten švicarski zakonik, ki bo stopil v veljavo leta 1942. Švicarske stranke Kaj pa švicarske stranke? Mislili boste: popolna svoboda. Je pa ni, bi lahko odgovoril. Vsak kanton ima svoje muhe. Po- nekod je kaka stranka prepovedana, v sosednem kantonu pa ima ista stranka (»gibanj« ne poznajo!) v rokah vsa odločujoča mesta. V splošnem moremo reči, da v Švici ne morejo uspevati ekstremi, niti desni, niti levi. Prvo violino igrajo svobodomisleci, njim sekundirajo bolj ali manj uspešno katoliška stranka in pa socialisti. Desni ekstrem je lepo maskiran z imenom »Nationale Front« in njegovo glasilo »Die Front« morajo razpošiljati maloštevilnim naročnikom tako zganjeno, da je naslov neviden. O kvaliteti glasila si boste na jasnem, če povem, da se ga Nemci sramujejo citati in so mi ga nemški carinski organi tudi zaplenili. Pred an-šlusom Avstrije je imela »Nationale Front« v Curihu 10 mestnih svetovalcev, po an-šlusu — nobenega več ... Ali drug barometer. Sedel sem v družbi dveh švicarskih akademikov v curiškem »Borsenre-staurant«. K sosedni mizi sta prisedli dve dami z gospodom in so se pogovarjali »Hochdeutsch«. Moj tovariš se dvigne, stopi k sosedni mizi ter pravi: »Mit Sch\va-ben wollen wir nicht sitzen!« Vstali smo ter odšli. Druga pesem je z levico. Komunisti sicer niso preveč priljubljeni, a so jih posebno v zahodnih kantonih tolerirali. Socialisti so pa ubrali drugo taktiko: konstruktivno delo s precej močno nacionalno noto. S svojim delom so dosegli že precejšnje število visokih mest, a do najvišjih jim je pot še zaprta. Zanimal sem se za vzroke, pa so mi rekli: »Jim še ne zaupamo, ker so šele dve leti za oborožitev in obrambo države. Naj z delom pokažejo, da mislijo iskreno, pa jih bomo volili!« Brez dvoma so pa švicarski socialisti pridobili precej vpliva in zaupanja po podpisu nemško-ruskega nenapadalnega pakta. Med tem ko sta bila glavno glasilo socialistične stranke »Le Travail«, katerega politični urednik jc vodja švicarskih komunistov dr. Nicole iz Ženeve, in pa »Die Front« v času debate, ali naj Švica vzpostavi diplomatske odnošaje z SSSFl ali ne, neprestano v laseh, sta se po podpisu nenapadalnega pakta znašla na isti črti. »Die Front«, ki je vedno udarjala po SSSR, je pela hvalo zveznemu svetu, da je odklonil priznanje Rusije, par tednov nato je že poveličevala Vodjo in pakt z boljševiki. Tudi dr. Nicole je zagovarjal na vse pretege nemško-ruski pakt, kar jc izzvalo v Švici precej odpora. Toda kongres švicarske socialistične stranke je izključil sodruga dr. Nicola in somišljenike iz stranke in »Le Travaii« je prenehal biti socialistično glasilo. Ta odločni korak je žel splošno odobravanje, kar pomeni v volilni borbi, ki je zdaj v Švici, že precej! Zanimala me je tudi vojaška plat Švice. Vprašal sem rekrute, kako se počutijo. Pa so mi odgovorili: »Bei uns ist jeder als ein Mensch behandclt.« Več nisem iz-praševal. bln Frasss Jssef der Zwelte44 Pa poglejmo, kako teče življenje v deželi, ki še ni določno izjavila ovoje nevtralnosti — v kneževini Lichtenstein. Obiskal sem jo nepričakovano in neprostovoljno. Ker nisem imel več denarja za nemški vizum, sem pač potoval brez njega. Pa ni šlo. Nemci so me odložili na prvi liechtensteinski postaji Schaan-Va-duz. Pa nisem izgubil poguma: Fortr> fortuna adiuvat! In sem oapeketal v prestolnico Vaduz. Med potjo so mi že padli v oči napisi: Beim Fohnwind ist das Rau-chen unter Busse 20 Franken verboten. (Kadar je fen, je kajenje pod kaznijo 20 frankov prepovedano). To je zaradi velikih požarnih nesreč, ki so jih povzročali neprevidni kadilci, zlasti ob času tega padajočega toplega vetra. Zvečer sem se pričel pogajati z liechten-steinsko policijo. Radi bi se me bili znebili, ker sem bil suh, pa me niso mogli nikamor poslati. V Švico nazaj nisem mogel, v Nemčijo pa ... saj že veste kako je bilo. Rekli so mi, naj grem ponoči skrivaj preko meje. Seveda sem predlog v celoti sprejel — pod pogojem, da mi nekdo nese kovčeg. Pa so si premislili. In tako so me lepo preskrbeli s hrano in stanovanjem. Naslednji dan sem se spet oglasil in prosil za bon za kosilo. Dali so mi ga, ampak naj se hitro izgubim. Za nekakšno kavcijo sem moral pustiti na policiji potni list. Prošli čas sem izrabil in prehodil vso kneževino od enega konca do drugega in naravno, da sem si ogledal tudi knežjo rezidenco. Treba se je bilo precej časa pogajati z edinim liechten-steinskim vojakom, 741etnim bradatim he-lebardirjem, ki je hotel imeti na vsak način 50 centimov za vstop. Pa bil je mehka duša. Ko sem mu razložil, kakšna strahota me je doletela, mi je dobrodušno napravil prostor in me pustil celo samega. Skrbno sem vtaknil svoj nos povsod (kar je včasih zelo težko) in tako sem prišel do »dvorane stopnic«. Tu sem srečal tri gospode, ki sem jih seveda spoštljivo pozdravil. Pa so se ustavili in me vprašali to in ono, odkod prihajam, kam grem in kaj počenjam, kako dolgo nameravam ostati tu, sploh take reči, ki zani- majo vsakega radovednega človeka. Vse sem lepo odgovoril, le malo preveč sem povedal. Na vprašanje: kaj počnem tu? sem odvrnil, da pač živim na stroške kneza »von und zu Liechtenstein«, kakor je pač njegov uradni naslov. Tedaj pa iztegne srednji roko in mi jo ponudi rekoč: Franz Josef der Zweite! Seveda se mi je od opravičevanja kar jezik zapletal, a knez me je potolažil, da mi bo že preskrbel vizum in da se bom potem mogel vrniti domov. In bil je mož beseda. Cez tri dni je prišel moj potni list nazaj iz Curiha z r. mškim vizumom. Zahvalil sem se za gostoljubnost in se odpeljal v temo (v Nc-mčiji je namreč zatemnitev). še par malenkosti. Davkov v kneževini tako rekoč ne poznajo. Edini resnični davek je na potrošnjo alkohola, ki pa abstinentov ne prizadene. Vojaštva nimajo, razen starega helebardirja, ki je pa s svojo dolgo belo brado in s svojimi leti bolj dekorativnega značaja. Resnično oboroženo silo predstavlja šest oboroženih stražnikov, ki pa nosijo v torbi za pištolo — cigarete. Skoraj bi pozabil! Ne morete si zamisliti, kako sem se razveselil, ko sem na vratih svojega prenočišča v Vaduzu št. 96 ^ čital dobesedno tole: Tukaj so bili (datum nečitljiv, op. pisca) VII. 1939. trije veliki žicarji, ki so na debelo tolkli žico po Italiji, Franciji in Švici in to so bili: Kerin Danimir (Maribor), Kosmač in Gortnar (Ptuj)! Slovenca pač najdeš povsod! —čik švicarski carinski urad na liechtensteinski meji Bruc Božo Štu&a v L! Lepe abiturientske počitnice so minile, priše; je čas vpisovanja na univerzo. Božu so vse pripravili: kupili so nov kovčeg, mama ie končala s pregledovanjem perila, očetova odhodna pridiga je bila v glavnem že mimo. V začetku oktobra je Božo odpotoval. Od domačih se ie lepo poslovil, preslišal zadnje svarilne besede, se z vsakim članom svojega spremstva poljubil, nato pa se je s kovčegom, aktovko in raznimi škrniciji vkical na vlak. Med vožnjo je delal načrte za življenje v Ljubljani. > Br uc sem«, si je mislil, »in velike težave bom imel s starimi bajtami na univerzi in v kolegiju « Božo ima prijatelje, ki so mu že večkrat pripovedovali, kake nevšečnosti pripravijo brucu starejši akademiki. Vsega drugega v Ljubljani se je veselil, le brucovstvo mu je delalo skrbi. A sklenil je, da bo previden. Nikjer ne bo pokazal, da je šele prvo leto na univerzi. Bruc biti, je namreč res težko. Po ma- se je brezposelna bajta, ki je ob izhodu gotovo prezala na kako gospodično, potrebno vodnika in zaščitnika: »Hej, bruc, ne boš kar tako! Pridi, da pregledamo tvojo smrdijivo šaro.« In sledile so zafr-kacije, ki so pognale Božu kri v glavo. Pa kaj je hotel, če so takoj ugotovili, da je zeleni bruc! Kolegij je Božo kmalu poiskal. Čim je v zanj določeni sobi odložil svoje stvari, je odhitel na univerzo, da bi se vpisal. Ker je vedel, da se sam tam ne bo znašel in da bo gotovo potreboval pomoči, je spo-I nma kupil za osem dinarjev bonbonov, s katerimi je mislil podkupovati. Na vratih avle je visel napis: Brucom vrat ni treba zapirati! Božo je zategadelj zaprl vrata hitro in tako, da so vsi videli. A prav to je moralo med prisotnimi vzbuditi sum, c'a je Božo bruc že so ga otipavali kritični pogledi. Toda višji interesi so zahtevali, da sc za zdaj na njegov račun še ne delajo šale. i \ Pogled »a turi vdihneš s polnimi prsi svobodno življenje kadiš, piješ, doma se posla\ !jaš. j češ; maturo imam, vse vem. kaj mi kdo more! A ko se tako visok in tako ponosen vpišeš na vseučilišče, se od nekod prikrade stara tradicija in ti jemlje pravkar pri-borjeno čast in svobodo Bajta je napram brucu lahko nesramen kolikor hoče. Na primer: vstopiš v tramvaj, na klopi sedi ljubek ženski stvorček, poteg njega je pa še prazno mesto. Hcp, ravno prav! Sediš in radostno ti drsi pogled po stvorčku navzgor in navzdol. Pa zarehni nad teboj gromki glas stare bajte, ki iz nepoznanih virov ve, da si zelenec: »Bruc, smrdiš, daj prostor!« S svetim srdom vstaneš in se ves obupan umakneš, ker se proti tradiciji ne moreš boriti. Ljudje se ti smejijo, bajta pa oholo sede na tvoje mesto in kmalu z uspehom ogovori dc-klico. kateri si se malo prej sam skusil približati. Da. marsikaj mora bruc požreti! Pri izhodu na ljubljanskem kolodvoru je Božo že doživel pn'c neprijetnost, ki je šla na rovaš brucovstva Prerival se je « svojo prtljago med gnečo ljudi, da bi bil čimprej na univerzi. Pa nekdo prime za njegov kovčeg. »Hvala, hvala, bom že sam nesel«, de Božo, meneč, da se mu je po- j nudil nosač. A "r/l je mitničar. »Pokažite i kaj imate v kovčegu'* Bo?o je pomislil, kako nerodno bi bilo zdaj pred vsemi ljudmi odpirati kovčeg. ko ima prav na vrhu stare copate in -akrpano. kričeče pisano pidžamo! Zato je odvrnil: ni nič posebnega. Prišel sem sem študirat, pa imam le obleko in perilo!« Mitničar ga je pustil mimo, a oglasila Pri vhodu so mize, za katerimi sede za-borci za pravice akademske mladine, naroda in človečanstva. Ker so borilne metode različne, je na univerzi več klubov. Vsak teh klubov skuša dobiti čim več podmlaaka. Zato torej preže vsakovrstni tunkcionaiji na bruce. Z besedo in letaki jih vabijo v svoj krog. Božo Štupa se je skoraj zmedel, ko je hipoma opazil okoi: sebe same prijazne obraze starih bajt Ponujali so mu zelene, rdeče, bele in letake drugih barv. Črnih ni videl, ker bi na njih moral biti be! tisk, bela barva pa nekako ne ustreza. Božo ni vedel, v katero društvo bi se vpisal, aii med desne na levi, ali ined leve na desni. Stvar je ta: ko vstopiš v univerzitetno vežo, imaš na levici desničarje, na desn.ci pa levičarje. Božo se ni mogel odločiti Še tisti trenutek so se prijazni obrazi spremenili v grozeče in Božo kljub zalogi bonbonov ni našel človeka, ki bi mu povedal, kako in kaj. Ns kogarkoli se je obrnil, vsakdo je zavihal nos, češ, bruc, izgubi se! Božo je taval po univerzi, dokler mu vratar ni objasnil, ia je za tisti dan vpisovanje že zaključeno Vrnil se je v kolegij. Starejši študentje so ga opozorili, da se mora iti predstavit ravnatelju. Dejali so mu, da ima ravnatelj svoje posebne običaje pri predstavljanju in da je najboljše, če stori tako in tako. Opisali so mu podrobno ves ceremonij. Fctem se je Božo odpravil k ravnatelju in odigral vlogo tragičnega junaka sledečega prizora: Nic ni potrkal, kar vstopil je. Postavil se je tik pred pisalno mizo, se leseno priklonil in svečano spregovoril: »Gospod ravnatelj Akademskega kolegija, stavbne in konzumne registrovane zadruge z omejeno zavezo! Jaz sem Božo Stupa, bodoči študent filozofije, ki sem dobil stanovanje v prej imenovanem kolegiju.« Nato je iztegnil roko čez pisalno mizo ravnatelju pod nos. Ravnatelj, ki se je šele zdaj otresel prvega presenečenja, ni segel v ponujeno desnico, temveč je ozlovoljen vstal in ga zavrnil: »Ali se vam meša? Preden vstopite, potrkajte!« Takrat je prešlo Boža grenko spoznanje, da je nasedel. Ves rdeč se je nespretno začel opravičevati in pojasnjevati, da so ga potegnili. Ko je ravnatelj dognal, da je Božo še bruc, se je zahahljal in mu z besedami »že dobro, že dobro«, naznačil, da lahko odide. Božo je pozdravil in zaprl vrata za se-boj. A na hodniku je s sklonjeno glavo stopal med špalirjem nasmejanih in rjo-večih bajt. Zaklenil se je v svojo sobo in se jezil, dokler ga lakota ni spomnila, da bo moral večerjati. Vprašal je študenta, ki je izgledal še najmanj prebrisano, kje bi bilo okusno in poceni. In ta ga je napotil kar čez cesto v kavarno in gostilno »Leon«. Dušan Drolc Čebele psitioitoše V Irvingtonu. država New Jersey so uprizorili svojevrstno tekmo, in sicer med čebelami, Iti so jih bili za. ta namen zdre-sirali. Pet čebel, ki so se razlikovale med seboj po posebnih oznakah, so spustili na 3 km dolgo progo, ki jo je zmagovalka preletela, s prednostjo poldruge minute pred zadnjo čebelo. Sedaj mislijo na to, da hi čebele uporabljali v nI ogl golobov pismo-noš, ker je te razmeroma lahko opaziti in raniti. Brzina in orientacij siti čut čebel sta izredna. Poročajo tudi, da nameravajo za prenašanje vesti preko čebel uporabljati zelo majhne, silno tenke filme. ki bodo vsebovali z mikroskopskimi črkami sestavljena besedila. « Vsi kaznjenci, ki jih izročijo v osrednjo kaznilnico v Los Angeelsu. se morajo tam podvreči obravnavi ki ugotovi njihovo istovetnost za vselej. Razen prstnih odtisov vzamejo kaznjencu tudi »očesni odtis«. Njegovo oko fotografirajo iz neposredne bližine, posnetki pridejo potem v posebno kartoteko, kjer jih razvrstijo po različnih »mrežniških skupinah«. Novi sistem za določanje istovetnosti temelji na tem, da niti dva posnetka mrežnice pri dveh različnih ljudeh nista enaka. Drobno omrežje žilic je enkratno v svoji podobi in se od človekovega rojstva do njegove smrti ne spremeni. Niti bolezni, ki zadenejo oko samo. ne spremenijo risbe tega omrežja. Posebna prednost nove metode je v tem. da zločinci oodobe svoje mrežnice ne morejo spremeniti, kakor poskušajo spreminjati svoje prstne odtise. V prednost mu je šteti tudi to, da je poslovanje z njim hitro in čisto. Rože - zdravilo Brusnica (lat. vaccinium vitis idaea) se nahaja v gozdovih in med vresjem v gorskih kraiih. Je majhen, vodenozelen grmič, s plazečo se korenino, robatim steblom in narobe jajčastimi listi, ki so zgoraj temnozeleno. spodaj pa nekoliko sve-tieje napikani. Cvete od maja do junija — belordečkasto. Nabirajo se listje in jagode od julija do oktobra. Caj se uporablja (20 do 60 gr jagod na 200 kub. cm vode — pije se ena skodelica po požirkih trikrat na dan) kot izborno sredstvo proti rev-matizmu. Zdravljenje s tem čajem pa mora trajati delj časa. Zavrelico od listja uporabljamo proti mehurnim boleznim, kašlju in mrzlici. Sok pospešuje tek, hladi, lajša mrzlično vročino in čisti prebavila. — Zunanje se uporabljajo zmečkane jagode kot obkladki proti prsnemu raku. Grenka detelja (lat. menyauthes trifo-liata) je vejasto, plazeče se steblo, z lepimi, precej velikimi cveti, ki so belkasto rožnate barve ter belobradati. Nahaja se v jarkih in na barjih. Cvete in nabira se v maju in juniju. Listje se nabira ob cvetenju in so brez vonja ter močnega in trajno grenkega okusa. Caj uporablja (5 do 7 gr na pol litra vode), ki pa ne sme vreti, pač pa , samo polije z vrelo vodo, kar se mora potem pustiti pol ure. Učinek je tem več" čim lažji je čaj. Uživa se vsak dan po eno čašo po požirkih in to proti ^ zlatenici, bledici, vodenici, protinu, želodčni slabosti, zagačeniu, hipohondriji in mrzlici. V zadnjem primeru je treba vsak dan po eno čašo čaja. za katerega se porabi eno polno čajno žličko listov. Zjutraj in zvečer po eno čašo lahkega čaja služi prav dobro v času mene. V GOSTILNI — Kaj vendar vedno zapiraš oči, kadar piješ? — Veš, zdravnik mi je dejal, da prevečkrat pogledam v bozarea __^ ŠPORT Težak poraz Jugoslavije v Zagrebu Nemčija je zasluženo zmagala 5 : 1 (1:0) in je v vsakem pogledu upravičila sloves elitnih nogometašev - Pri belih orlih sta odpovedala obramba in tudi napad — Glaser kriv treh golov Zagreb, 15. oktobra. Na igrišču Concordije je bila danes odigrana veliki nogometna borba državnih reprezentanc Jugoslavije in Nemčije. Od opoldne dalje do pričetka igre so se na igrišče Concordije valile ogromne množice občinstva, ki so napolnile vse prostore do zadnjega prostega kotička. Igrišče je bilo svečano okrašeno z zastavami nastopajočih držav. Vreme je bilo izredno lepo, solnčno, publike rekordno število okrog 20.000. Pet minut pred 15. sta vstopili obe moštvi, viharno pozdravljeni od gledalcev. Godba je najprej zaigrala nemško državno himno, nato jugoslo-vensko. Prihod italijanskega sodnika Barlassine je bil prav tako viharno pozdravljen. Na tribuni so bili zbrani razni odlični gosti in predstavniki hrvaškega političnega življenja, dalje komisar mesta Zagreba, predstavniki vseh treh nogometnih savezov, in sicer dr. Andrej evič kot predsednik Vrhovnega saveza dr. Kraljevič za Hrvaški nogometni savez in dr. Kosti za LNP. Tudi novinarska loža je bila nabito polna domačih in inozemskih novinarjev. Glaser je imel slab dan Igra se prav za prav lahko deli na dva dela. V prvem delu je bila borba izenačena in je le Glaserjevi smoli pripisati, da je nemška reprezentanca po Conenu dosegla vodilni gol. V drugem delu igre pa je jugoslovenska reprezentanca doživela težak poraz in je moštvo dalo eno izmed svojih izredno slabih iger. Rezultat je bil veliko presenečenje za navzoče občinstvo, ki je predčasno začelo zapuščati igrišče. Reprezentanca Nemčije je pokazala prav dobro igro, odlikovala se je predvsem obramba z odličnim vratarjem. Krilska vrsta je bila neprimerno boljša od naše. V napadu so se posebno odlikovali Conen, Szepan in Schon. Moštvo je dalo prav dobro kombinatorno igro, igralci so hitri in zelo povezani med seboj. To je v prvi vrsti vzrok, da je nemška reprezentanca tako visoko porazila domače, ki so dali neprimerno slabšo partijo od gostov. Naša obramba je odpovedala Jugoslovensko moštvo je imelo v obrambi slab dan in Glaser je kriv najmanj treh golov. Tudi oba branilca nista imela najboljšega dne. Krilska vrsta je bila v prvem delu igre prav dobra, v drugem pa je popustila in je polagala premalo pažnje nasprotnim krilom, saj je Nemčija prav s pomočjo izredno naglih kril dosegla večino uspehov. V kril-ski vrsti je dal nedvomno zelo dobro igro Lechner. dočim je bil Jazbinšek preveč defenziven, a Manola ni opravičil zaupanja, ki ga je imel vanj savezni kapetan, ko ga je postavil v moštvo. Napad, ki je v prvem polčasu pokazal nekaj izredno lepih akcii je v drugem popolnoma odpovedal in to predvsem po krivdi Hitreca, ki je s svojo prepočasno igro pokvaril vse šanse našega napada. Lešnik je bil pred golom izredno okreten, toda nasnrotrnk <*a ie prav dobro čuval. Antolkovič. Medarič in Perlič so dali dobro partijo a pred golom so bili vsi premalo odločni. Edini gol za Jugoslavijo ie zabil Antolkovič z izredno močnim udarcem v desni gornji kot že proti koncu igre. Nemci so zmagali po odmoru Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Nemčija: Klodt, Janes, Bielmann, Ku-pfer, Sold, Kitzinger, Lehner, Schon, Conen, Szepan, Gellesch. Jugoslavija: Glaser, Beloševič, Matošič, igre Manola, Jazbinšek, Lechner, Medarič, Hi-trec, Lešnik, Antolkovič, Perlič. Začetni udarec imajo naši. ki so takoj prodrli preko Perliča, a ta si je dal prevelik »for«, tako da je Janes z lahkoto odbil v kot. Publika močno bodri naše vzklikajoč »Plavi, plavi!« Lepa kombinacija našiti konča z Antolkovičevim udarcem z glavo proti mreži, a Klodt lahko brani. Naši nevarno ogražajo vrata gostov, ali resnejšega strela še ni bilo. V 7. ^ min. končno prvi močnejši strel Antolkoviča, ki pa gre nad prečko. Gostje, pri katerih je bila v začetku opažati nervoza. so zdaj uredili svoje vrste in v 9. min. izvedejo resen napad. Szepan daje z glavo, vendar v roke Glaserju. V isti minuti nemški vratar Klodt sname Lešniku žogo z noge. Vratar pošlje žogo daleč v polje in Schon nenadno iz daljave 30 ali celo 40 m strelja. Glaser ne skoči, misleč, da bo šla žoga preko prečke, a nenadoma se usnje znajde v mreži. Nemčija vodi 1 i O Naših to ne spravi iz ravnotežja in kombinirajo dalje, tako, da ima vratar gostov precej posla. V 14. minuti Klodt prestopi kazenski prostor in sodnik Barlassina prisodi prosti strel. Hitrec ostro strelja, toda žoga se odbije od živega zida, ki so ga postavili gosti Naši izvedejo več lepih napadov, a previsoko streljajo. V 18. minuti ima Lešnik krasno priliko, da izenači, toda strelja v nebo. Kmalu nato imajo gosti enako priliko V 20. minuti ima Hitrec priliko izenačiti, strelja nizko, žoga pa gre v aut V 22. minuti desno krilo Nemcev lepo centrira pred gol, žoga gre do nekri-tega krila, ki pa k sreči zgreši. Gostje polagoma osvajajo teren z naglim dogajanjem in sijajno tehniko. Ofenziva gostov tretja do 30. minute. V 30 minuti nagel napad Jugoslavije s strelom Antolkoviča v aut. Opažati je zlasti počasno Hitrecovo igro, zaradi česar trpi ves napad Vsi napadi naših se končajo s popolnoma netočnimi udarci na gol. V 34. minuti solira Conen in pobegne branilcema. Glaser mu teče nasproti, odbije z roko žogo m res' si-olo*en!m Mnrašem. Sodil je g. Kopič iz Maribora. Ostale nogometne tekme Subotica: Jugoslavija : Bačka 5 : 2 (2 2). Novi nogometni sodniki V soboto in včeraj so bili v Ljubljani izpiti za nogometne sodn ke. pri čemer je prvič poslovala izključno slovenska izpitna komisija. Prvi dan so bili teoret eni izpiti. ki so zaradi velikega števila kandidatov trajali do 3 zjutraj Skupno je b lo priglašenih 37 kandidatov, na izpit se .ie javilo 27. k praktičnemu izp:tu pa so jih pripusfli 13. od katerih jih je z uspehom prestalo izpit le 11 Novi sodniki so postal: Orel (Maribor). Tkalčič, Lokovšek (oba Celje). Puntar (Trbovlje). Šenica (Kranj), iz Linbliane pa: Dušan Cerne, Rsdo Zaiec, V!sd*rr>!r Zaic. Vasilij Kajn, Marjan Jerman in Hinko Kos. Miting Železnier^fa Maribor. 15. oktobra. Na stadionu SK Železničarja je bil danes zaključni atletski miting, ki ga je priredil SK Železničar. Od 71 prijavljenih atletov je startalo 58. članov Železničarja. Maratona, Rapida in Celja Organizacija je bila danes zelo dobra in ves spored je b i končan v štirih urah Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 100 m juniorji B: Volsi (R) 12, 100 m juniorji C: Hrovat;n (Ž) 12, 200 m seniorji: Kolarič (M) 24.2, 400 m seniorji zapreke: Obršek (C) 63.9, 1000 m juniorji B in C: Karlin (Zi 2:54.6, 5000 m seniorji: Sieberer (Z) 17.36. skok v višino juniorji B: Gala (Ž) 145 skok v višino juniorji C" Benedičič (M) 157. skok v višino seniorji: Zorko (Ž) 173 skok v daljavo juniorji B: Gala (Ž) 526. skok v daljavo juniorji C: Kora (M> 601, skok v daljavo seniorji: Zorko (Z) 604. troskok seniorji: Zorko (Z) 12.73. met krogle 5 kg juniorji B: Knopf (C) 12.44. met krogle 6.25 kg juniorji C: Bačnik (Z) 10.77. met krogle 7.25 kg seniorji: Hlade (Z) 13.15, met kopja seniorji: Cecorovič (2) 48.52, met kladiva: Gujznik (2) 46.78!, štafeta 400 x 300 x 200 k ioo m: ^Bolan Pečeh vrt Abraham* raton 2:14.4. Damska štafeta 4 X 100 m: " Železničar I 57.1. Hrvaški plavalni savez Zagreb, 15. okt. V Zagrebu je bil danes ustanovni občni zbor Hrvaškega plavalnega saveza. Zastopani so bili naslednji klubi: Jug, Viktorija, Marathon, Korčulski PK KSU, Gradjanski Karlovac, Hašk, ZPK in Bje-lovarski SK. Pismeno so pozdravili ustanovitev še drugi hrvaški klubi, med njimi tudi splitski Jadran. Na zborovanju je bil izvoljen odbor, ki bo izdelal pravila. Govorili so tudi o odnošajih s slovenskim in srbskim savezom, ki bosta v kratkem ustanovljena. Na skupnem zborovanju bo nato ustanovljen vrhovni plavalni savez. Dogovorili so se nadalje, da bodo pri ustanovitvi slednjega imeli glasovalno pravico 4 hrvaški delegati in po en slovenski in srbski, pri čemer se je upoštevalo število podsavezov in klubov. Po istem ključu (4:1: 1) se bodo razdelili tudi dohodki. Premestitve Beograd, 15. okt. AA. Premeščeni so: k glavni carinarnici v Dubrovniku za carinskega kontrolorja 7. skupine Josip Jevni-kar, doslej v Obrovcu; k centralni carinski blagajni v Dubrovniku za višjega carinskega kontrolorja 6. skupine Kazimir Mi-hajlovič, doslej v Ljubljani; k carinskemu odseku savske finančne direkcije za višjega carinskega kontrolorja 6. skupine Mijo Matasovič in Andrija Manola, doslej v Mariboru; za carinskega kontrolorja 7. skupine Josip Laginja in Milan Pavletič, doslej na Rakeku, h glavni carinarnici v Ljubljani za višje carinske kontrolorje 6. skupine Živorad Purič. doslej na Sušaku, Drago Banič, doslej v Koprivnici in Franjo Terinek. doslej v Kotoribi; za carinskega kontrolorja 7. skupine Stane Zoreč, doslej v Zagrebu, in Viktor Vauhnik, doslej v Bosanskem Brodu: k centralni carinski blagajni v Ljubljani za višjega carinskega kontrolorja 6. skupine Franjo Kervin. doslej pri glavni carinarnici v Ljubljani; h glavni carinarnici v Mariboru za višja carinska kontrolorja 6 skupine Josip Amon, in Adolf Ponikvar doslej pri carinski blagajni v Ljubljani; za carinskega kontrolorja 7 skupine Božidar Kneževič in Miloš Milosavljevič. doslej na Sušaku; h glavni carinami v Novem Sadu za carinska kontrolorja 7. skupine Borivoje Pavlovič, doslej v Mariboru, in Miloš Andjelkovič. doslej na Rakeku; h glavni carinami v Osi-jeku za višjega kontrolorja 6. skupine Jo-van Markovic. doslej v Radgoni; k carinami I. reda v Bibinju za carinskega inšpektorja 6 skupine ter upravnika Franjo Pavlovič. doslej v Ljubljani; za carinskega inšpektorja 6 skupine in upravnika carinarne I reda v Virovitici N.ko Rosi, doslej v Dravogradu-Meži, k carinami I. reda v Vukovarju za carinskega kontrolorja 7 skupine Stjepan Galazo, doslej v Mariboru; k carinami I reda v Gornji Radgoni za carinskega kontrolorja 7. skupine Franjo Novak doslej v Beogradu, in Božidar Mihajlovič. doslej v Zagrebu, k carinami I reda v Dravogradu-Meži za carinskega kontrolorja 7. skupine Blago Mijanovič, dozdaj v Zagrebu, k carinami I. reda na Jesenicah za carinskega kontrolorja 7. skupine Gjorgje Ivanovič. doslej na Rabu; h carinami I. reda v Koprivnici za carinskega kontroloria 7. skupine Kuzmo Mikuli-čič. doslej v Mariboru; k carinami I. reda v Bosanskem Brodu za carinskega inšpektorja 6 skup in upravnika Julij Jelene, doslej v Splitu; k carinami I. reda na Rakeku za carinskega kontrolorja 7. skupine Bogoijub Stevanovič, doslej v Zagrebu, Anton Simovič. doslej v Makarski, Božidar Maksimovič. doslej v Koprivnici, in Marinko Mitrovič. doslej v Splitu; k carinami 2 reda v Obrovcu za carinskega inšpektorja 6. skup. in upravnika Stanko Cvijetič. doslej v Ljubljani. Premeščeni so k dravski finančni direkciji v Ljubljani Franjo Gabršek, podin-spektor finančne kontrole 7. skupine, doslej v Zagrebu: h glavnemu oddelku finančne kontrole v Mariboru Franjo Cot-man. podinspektor finančne kontrole 7. skup. doslej v Slavonski "Požegi. h glavnemu oddelku finančne kontrole v Dubrovniku 2 Josip Vertovec, podinspektor finančne kontrole 7. skup. v Skoplju. Seja vodstva demokratske 'strssike Beograd, 15. oktobra- p. V stanovanju Ljube Davidoviča je bila danes plenarna seja izvršnega odbora demokratske stranke, ki so se je udeležili mnogoštevilni delegati iz Si bije. Najprej je predsednik Ljuba Davido Jutro« že obširneje poročalo nato Da je izjavil: — Leta 1913. je nekaj navdušenih rejcev ustanovilo društvo za rejo čistokrvne perutnine. kuncev in drugih malih živali v Ptuju. Društvo ie dalo pobudo. da se je leta 1916. ustanovilo tudi v Mariboru društvo za širjenje reje domačih kuncev in je nekaj let celo izdajalo svoj list. Leta 1919. se je preosnovalo v I. jugoslovensko kuncerejsko društvo, ki je obstojalo vse do 1936. ko se ie likvidiralo in ie bilo ustanovljeno Združenje gojiteliev malih živali v Mariboru Leta 1928 se je v Ljubljani pričelo gibanje za usanovitev rejskega društva, ki naj bi nadaljevalo Lehr-manovo začeto delo. Pobudo zani ie dal v glavnem tajnik Alfonz Inkret Ustanovila sta se najprej kuncerejski in perutninski odsek pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Naslednjega leta ie bila pod okriljem Kmetijske družbe od teb odsekov prirejena velika in lepo uspela razstava perutnine in kuncev na velesejmu Leta 1930. se je ustanovila v Mariboru Selekcijska zadruga za rejo perutnine s posebnim namenom, da pospešuje gojenje domače rjave štajer-ke. Istega leta se je ustanovila tudi v Ljubljani perutninarska zadruga, ki pa je kmalu zaspal. Pomladi 1932 se ie ustanovilo v Ljubljani društvo »Živalca« z delokrogom za vso dravsko banovino ter z namenom. da bo no deželi ustanavljalo svoie podružnice. Naslednje leto ie že pričelo izdajati list »Živalca« pod uredništvom Alfonza Inkreta. Kmalu na ie prišlo v društvu do nesoslasia med posameznimi skupinami rejcev, nakar so vodstvo v društvu prevzeli novi ljudje. »Živalca« se je letos priključila Zvezi in se tako izrekla za enotno organizacijo rejcev. Del rejcev je pričel z akcijo ustanovitve samostojnega lista: »Rejec malih živali« in ustanavljanjem samostojnih društev RMŽ. Se istega leta je bilo ustanovljeno osem društev, ki so že ustanovila svojo Zvezo z delokrogom za vso banovino in z namenom, organizirati po vse.) Sloveniji enotno rej-sko organizacijo z enotnimi smernicami. V naslednjih letih so se povsod ustanavljala nova rejska društva, letos pa je bila dosežena že dolgo zaželjena združitev vseh slovenskih rejskih organizacij, z dnem. ko je pristopilo društvo »Živalca« k Zvezi. S tem činom so ostale brezpredmetne vsake nadaljnje izjave, da obstojajo med slovenskimi rejci kaki spori. — Danes je na Slovenskem 39 društev, imamo rejski dom in rejsko godbo. Izšla je knjižica »Angorski kunec« ter »Vzornik«, živali pa je bilo doslej razdeljenih: 270 koz. 80 ovac. 267 kuncev, 192 kokoši. 58 parov golobov, 69 morskih prašičkov, 32 kanarčkov, mačke, psi ter 4560 valilnih jajc. Vse to je bilo delo zasebne pobude pod firmo Zveze v dobi petih let. To delo je vseskozi pozitivno. Tudi oblast se je pričela zanimati za rejce malih živali. Zal pa za to delo ni pokazala pravega razumevanja. kajti namesto da bi že začeto enotno in sistematično delo rejskih organizacij podprla, je z ustanovitvijo nove centrale Osrednjega društva zanesla med rej-ske vrste nov razdor. Današnje zborovanje ima namen priznati delu zasebne pobude vso pravico do obstoja in delovanja. Ko je tajnik Inkret zaključil, ie v istem smislu govoril še predsednik »Živalce« g. Mihael Pečovnik. ki ie prav tako obsojal cepitev rejcev v dve osrednji organizaciji V resoluciji, ki io ie prečitai tajnik 2. Inkret. je bilo soglasno odobreno naslednje stališče združenih slovenskih rejcev: — Koristi slovenskih rejcev malih živali je doslej uspešno zastopala in varovala enotnost rejskega pokreta edinole Zveza društev rejcev malih živali. Zborovalci zaradi tega odločno zavaračajo vsak poskus cepljenja rejcev v okviru Zveze, ki je bila ustanovljena v skladu z zakonitimi določili ter se ie vse njeno delovanje vršilo v okviru zakonitih meja edino le v korist rejskega pokreta. Osrednje društvo ne more biti zastopnik rejskega pokreta. ker se ie ustanovilo brez skunnega sodelovanja že obstoječih rejskih društev. Vodstvo Zveze nai pri kr. banski upravi ukrene vse potrebno, da se doseže priznanje Zveze društev RMŽ kot edine zastopnice rejskega pokreta in da se ukine privilegirani položaj Osrednjega društva, ki nai se prepusti zasebni delavnosti. V vsakoletni banovinski proračun nai se vnese za rejski pokret določen znesek ki nai se izplača Zvezi. Zveza društev RMŽ naj čimprej ustanovi zadrugo, po kateri bodo mogli člani rejskih organizacij razpečevati svoie pridelke brez vmesnih posredovalcev. Po kratki debati, ki se je nato razvila, je predsednik dr. Tome zaključil zborovanje okoli 11 ure ter povabil zborovalce na skupno kosilo. Razstava zveze, prirejena pri »Šestici«, o kateri ie obširneje poročalo že nedeljsko »Jutro«, ie bila ves dan dobro obiskana. Tako ie torei bila današnja nedelja plo-dovit in uspešen praznik slovenskih rejcev. Soneg ing, saharski prah... Nenavadno topla jesenska nedelja Ljubljana, 15 oktobra Kakor v soboto, ie tudi še današnjo nedeljo vladala v naših krajih močna jugo-vina. Toplomer v Zvezdi je dopoldne kazal nič manj kakor 24 stopenj C. Sijalo je solnce in privabilo na ulico Ljubljančane, še zlasti pa Ljubljančanke. Prvi so lahko ob tako toplem vremenu sneli suknjiče in jih vrgli čez roko. damski svet pa je lahko na promenadi učinkovito razkazoval letošnjo jesensko modo. Ulice so bile čudno rjavkaste, ker je topli juzm veter spet prinesel nekaj pozdrava iz daljne Sahare v obliki finega rjavega prahu. Južni veter, ki je sicer pri prebivalcih Sredozemlja močno nepriljubljen, ker povzroča razne nevšečnosti na morju in pogosto tudi v vsem človeškem bistvu, zaenkrat v Ljubljani ni povzročil kakih večjih ne-prilik, ki bi o njih govorila policijska kronika ali zapiski reševalne postaje. Od jutra do poznega večera je bila Ljubljana močno razgibana. Dopoldne je dobil znaten delež velikega romanja v Tivoli tudi Jakopičev paviljon, kamor je zlasti ob 11. prišlo prav mnogo obiskovalcev k vodstvu po pestri in zares zanimivi razstavi kluba neodvisnih. Popoldne pa so se trume Ljubljančanov razhajale v okolico med krasno pobarvane gozdove pa v prijazno iabeče gostilne, kjer se birtje prizadevajo, dn postrežejo s portugalko in novim moštom, kuhinjske mamice pa vsem današnjim stiskan nakljub pripravljajo slastne dobrote v obliki pečenic in raznih pridulkov, predvsem repe in kislega zel ja .. Toda pustimo ob stran materialistične lukulske užitke Ljubljančanov z večno clo-biim tekom Bliža se praznik mrtvih, in kakor vsako leto, tudi letos romajo množice meščanov na pokopališča, da urejajo grobove in poglabljajo svojo ljubezen do dra gih pokojnikov. Današnja nedelja je še posebno izvabila številne meščane, da je bilo pri Sv. Križu venomer polno obiska. Urejajo se novi grobovi in grobnice, povečalo se je v zadnjem času število dragocenih okusno izdelanih spomenikov. Mnogi obiskovalci Sv. Križa seveda ogledajo tudi kapelice na Žalah, ki se naglo dokončujejo, da bodo do vseh svetih gotove, nakar bodo lahko sprejemale v kratko gostovanje umrle ljubljanske prebivalce. Dovršuje pa se tudi hram pokojnih vojakov '?.e so pripravljeni zabojčki. v katerih bodo kosti i/, kopanih vojakov položene v novo počivališče in že tudi stoji pred vhodom v novi hram Peruzzijev ganljivo lepi spomenik Janeza iz svetovne vojne. Narodne* delavstvo in današnja doba Načela, sprejeta na seji upravnega odbora NSZ Ljubljana, 15. oktobra. Upravni odbor Narodne strokovne zveze je imel danes sejo v Delavski zbornici. Poleg o strokovnih in organizacijskih vprašanjih je razpravljal tudi o dolžnostih narodnega delavstva nasproti narodu in državi v času. ko so v Evropi v elementarnem razmahu sile, ki naj ustvarijo nov red nove osnove miru v kulturnem sožitju narodov. Narodni delavci, združeni V Narodno-strokovni zvezi so sprejeli več resolucij, v katerih med drugim poudarjajo: — Dogodki v svetu, ki se najbolj uso-depolno izražajo v novi krvavi vojni med velikimi evropskimi narodi, z vso resnostjo pozivajo tudi nas v Jugoslaviji, zlasti Slovence, da smo kar najbolj skrbno pozorni na dogajanja okoli. nas. Zavedamo se, da se mora Jugoslavija ohraniti v vsej svoji celoti in v vsej svoji nacionalni in suvereni samostojnosti. Svoboda pomeni za nas osnovni pogoj za gospodarski in socialni napredek in je temelj za dograditev naše jugoslovanske kulture. Močna, nedeljena Jugoslavija je in ostane naš na j-Tišji program. Narodno delavstvo bo v tej resni uri v polnem poznanjti svojih narodnih in državljanskih dolžnosti doprineslo svoj gmotni in moralni delež k vsestranski obrambi Jugoslavije. V tej uri nam s posebno strogostjo stopa pred oči potreba o nujnosti najtesnejše povezanosti vseh zdravih in ustvarjajočih si! na vsem državnem ozemlju. Vemo, da ničesar ne smemo storiti, kar bi slabdo na?o skupno jugoslovansko gmotno odporno moč posebno pa ničesar, kar bi slabilo našo skupne moralne in duhovne odporne moči. V zgodovinskem času. ko morajo mali narodi samo gledati kako se z njih usodo igrajo veliki narodi, hočemo ostati velik. enoten in složen jugoslovenski naiol z enotno in skupno strnjeno obrambno črto. S svojim poznanjem potreb države in naroda hočemo dejavno zatirati vse pojave, ki slabe gmotno ali duhovno pripravljenost države, da brani kar je naše. brani ponosno in samozavestno brez zapleta v krvave boje. V tej uri se posebno resno zavedamo, da mora biti vsak posameznik i na svojem mestu — pri svojem delu. — Z živo vero verujemo v zgodovinsko • kulturno in socialno poslanstvo Jugosla- vije in njenega slovanstva ter spoznavamo, da smo Slovenci nedeljiv del te Jugoslavije in najtesnejše povezani s skupno usodo Jugoslovanov. Delavci in nameščenci Slovenije vidimo, da naši široki socialni interesi morejo biti trajno zašete-ni le takrat, ako nam je dana neovirana svoboda gibanja na vsem državnem ozemlju in smo kot celota vključeni v narodnogospodarsko izživljanje Jugoslavije brez notranjih razmejitev in drobljenja na oslabljene edinice. Iz teh razlogov hoče narodno delavstvo ostati zvesto jugoslovanski misli. Saj ta misel zvesto čuva tudi Slovence kot del velike enote in ponosnega edinstva. — Danes so dolžnosti vsakega posameznika nasproti celoti in skupnosti stokrat večje kakor so v manj nevarnih časih. Za varnost naroda in države ne odgovarjajo samo široke vi sto delavcev in kmetov. Za to usodo in varnost so piav posebno odgovorni predstavniki našega gospodarskega življenja, ki morajo razumeti potrebe in tok časa. Napačno b bilo. ako bi teža časa z vsemi težkimi socialnimi posledicami ležala samo ali z znatnim delom na ramah onih. ki razpolagajo samo z zdravjem svojih rok Izkoi ščanje slabejših je danes več ko gospodarska kratkovidnost, ono bi bilo blaznost ir. zločin nad srečo države in naroda. Zaradi tega moramo svariti pred metodami, ki so nesocialne. okrutne in sebične, ki v vrstah delavstva dvigajo nemir in pokrete. ki niso narodu in državi v korist. Danes mora biti vsak sociaien zakon najsvetejša zapoved za vsa -kegar. Danes izigiavanje soc alne zaščite delavcev pomeni pravi samomor narodnega gospodarstva in družabne ureditve narodnega in državnega življenja. Zastoj v sccialno-zaščitni zakonodaji je jez, ki zbira vode za nevarne prelcmc in poplave. Vsak posamezni delodajalec, ki ne uveljavlja najskrbnejše lastne obratne soci-nlne zaščite svoje posadke, sc lahkomissl-no poigrava s srečo naroda in va most jo države. Delavec mora opaž ti, da je na vseh straneh vse polno dobre volje in sredstev, da kriza časa. ako je fa neiz bežna, ne bo udarila samo ene, drugi se bodo pa znali izogniti. — Nastopiti mora največja skladnost med pravicami in dolžnostmi. Voditelji naj so času dorasli in sposobni, da to skladnost ustvarijo. Mi smo mnenja, da čas od posameznika in skupnosti še nikdar ni zahteval toliko odgovornosti kakor danes. Te odgovornosti se bomo zavedali in jo tudi ponosno nosili s ko bo slonela na demokratični ureditvi vodstva naroda in države, kar naj ustvari zgledno in zavedno poslušnost vseh in posameznika za dobro kralja, nai oda in države. Fotoamafer Zločin slab^isnine ženske Zaklala je svojega dveletnega nečaka Velenje. 15. oktobra ( Prebivalstvo šaleške doline je pod moč- j nim vtisom grozovitega zločina, ki ga je ; izvršila slaboumna ženska v okolici Vele- j nja. Na orožniško postajo v Velenju je prišel posestnik Alojz Podpečan iz Št. Janža na Vinski gori m je prijavil, da je njegova sesti a Cecilija v petek opoldne s kuhinjskim nožem zaklala njegovega dveletnega sinka Francka. Prerezala mu je vrat in je otrok na mestu izkrvavel. Cilka je to storila v času, ko ni bilo nikogar drugega v hiši. Francka je našla blizu ognjišča in je postal njena žrtev. Po zločinu je Cilka položila drobnega mrlič-ka pred hišo nakar je s kuhinjsko cunjo pobrisala krvave sledove in pobegnila. Fantkova mati Ana Podpečanova je bila tisti čas, ko se je odigrala ta otroška ža-ioigra, pri vodnjaku. Ko se je čez nekaj minut vrnila, je našla pred hišo svojega Francka položenega na hrbet. Takoj je skočila k njemu in videla, da ima straho- vito rano in da je že m; te v. Seveda je takoj vedela, da je to storila svakinja Cilka, ki je slaboumna in je v zmedenosti že nekajkrat rekla, da bo zaklala oba Anina otroka. Cilka je živela v fiksni ideji, da sta oba otroka kriva, ker ni ona prevzela posestva. Cilko so seveda pričeli takoj ikati in so jo našli v bližini gozda. Priznala je, da je zločin izvršila zato, ker sta otioka kriva, da je brat dobil posestvo, že prejšnje jutro, ko sta otroka spala v postelji, je hotela zaklati oba fantka. Sletnega Lojzka in 21etnega Francka a se tega ni upala storiti, ker sta bila brat in svakinja v hiši. Opoldne pa je lahko pokončala samo Francka, ker se je Lojzek k sreči igral nek e zunaj. Nož je vrgla v klet. Po zaslišanju so orožniki izročili slaboumno Cilko okrajnemu sodišču v Šoštanju, ki jo odda v Celje, odtod pa bo gotovo morala v opazovalnico. Vas brsz tatvine In pobojev Lep zgled poštenosti in verske strpnosti Beograd 15. oktobra Ah veste, katera vas je v Jugoslaviji najbolj poštena? V burni dobi. ko se spet rahlja splošna morala, ne bo odveč, če navedemo za zgled vas. o kateri čitamo v nedeljski »Politiki- da doslej ni bila v njej še nikoli izvršena kakšna tatvina, še manj pa uboj Vas Bradina stoji na meji Bosne in Hercegovine Ze stoletja se v tej vasi mešajo bosenski in hercegovski običaji, način življenja in oblačenja Hercegovski vpliv je bil vedno prevladujoč in je torej Bradina boij hercegovsko kakor bosensko selo, čeprav je pokrajina čisto bosenska V vasi Bradini živi samo pravoslavno prebivalstvo Vas je gosto naseljena, čeprav ima samo šest rodovin. ki se od pamtiveka med seboj križajo. Življenje v družinski zadrugi je še vedno čvrsto v navadi. Vas je na glasu najbolj poštenega naselja v vsej Hercegovini Niti najstarejši prebivalci ne pomnijo, da bi bila tu kdaj izvršena tatvina, pretepi in uboji so pa reči. o katerih čujejo vaščani le iz drugih krajev. V pretekli vojni ie ta vas dala tudi znatno število dobrovoljcev Moški so hrabri, pa tudi marljivi. Nova c-erkov je bila nedavno posvečena spominu Viteškega kralja. Zgradili so jo Bradinci sami v nepolnih treh mesecih Skozi največji predor v naši državi so prenašali kamenje za svojo novo. lepo cerkev ne boječ se smrtne nevarnosti pred vlakom Največji in najstarejši vaški zadrugi sta rodbini Mrkajičev in Kuljanov. Poglavai prve zadruge, ki šteje iane> natančno 50 rodbinskih članov, je 96 letn: Oiurc Mrkajič To je gotovo najštevilnejša rodbinska zadruga v naši dr-j žavi. Brat Giure Mtkaiiča. pokoinj Milan, ie bil pred 25 let! ustrelien od Avstrijcev kot taiec na mostu Lukaču v Bradini. kjer ie b;! prej postavljen za stražarja predora Nedaleč od vasi Bradine je muslimansko naselje Repovci ki spada v bradinsko občino in se imenuje po bogati kmetski družini Repovcev. katerih begovsko poreklo izvire še iz dobe pred 200 leti. Obe vasi sta kakor v sorodstvu Se nikoli ni prišlo med njima do spora. Če zadene eno vas nesreča, ji takoj druga priskoči na pomoč Da bi prijateljstvo in bratstvo še bolj učvrstili in ga prepustili v varstvo bodočim pokolenjem. sta dve najuglednejši družini iz obeh vasi sklenili med seboj kumstvo. botrstvo. Kumstvo prehaia iz roda v rod Prijateljstvo med družinama Mrkajičev in Repovcev ie venomer obema vasema za zrrled. lahko pa je za rerled tudi vsem ostalim vasem v Jugoslaviji. rlbor čez nedeljo Maribor, 15. oktobra Trgatverea nedelja Poletno topla nedelja ie zvabila Mariborčane iz mesta Z avtobusi in v'aki so odpotovali Mariborčani v razne smeri, da se odzovejo vabilu svojih prijateljev lastnikov goric. k letošnji trgatvi. Po vseh okoliških goricah je bilo danes l/redno živahno in veselo. Pokazalo sc ic, da so imeli tudi ietos prav tisti vinogradniki, ki sc jim ni mudilo k trgatvi in ki so raic počakali, da jc deževnemu, hladnemu vremenu sledilo prijetno pripekajoče sonce Trgatev je bila danes na višku. Opravili so io povsod v znaku znanih trgatvenih tradicij. Ponekod ima grozdje do 20 in še \cč stopinj sladkorja. Letošnji pridelek br kvalitetno in kvantitetno boljši kakor je bil lanski, četudi jc po nekaterih goricah lupina iagod zaradi suše izredno debela in i- vinski pridelek zaradi tega manj izdaten, kakor bi bil sicer. Otvoritev novega »ostaja-a v 5>x*avski doSliii V Dravski dolini s<> uncli danes pomemben praznik. Otvarjali so s pričetkom ob 10. liri dopoldne novo železniško postajališče .Tanžcv vrh-Rcmšnik. ki se nahaja med postajama Brczno-Ribnica ter Vuhred. K blagoslovitvi in otvoritvi nove Železni ke postaje se je zbralo prcccj ljudstva, s'av-nosti so sc udeležili tudi številni zastopniki železnice, predvsem zastopniki ljubljanske železniške direkcije /. direktorjevim namestnikom g. I lojsom na čelu Blagoslo-vitvcnc obrede je opravil vuhrcdski župnik. Sledili so govori, v. katerih so posamezni predstavniki poudarjali gospodarsko in nacionalno ku'turno važnost novega železniškega postajališča v Dravski dolini. Zastopnik ravnatelja ljubljanske železniške direkcije g. Hojs jc oh otvoritveni svečanosti proglasil novo železniško postajališče /a otvorjeno. ,«rasi3 procesija" skozi Maribor Zaradi deževnega vremena preteklo nc-1 deljo je bila danes dopoldne ob 10. tradicionalna »pasja procesija«, kakor pravijo mariboski hudomušneži vsakoletnemu sprevodu živali, ki ga organizira tukajšnje agil-no društvo prijateljev živali. Sprevod jc krenil z Zrinjskega trga skozi mesto na Glavni trg čez državni most in sc jc potem r vračal po isti poti nazaj Sprevod je vzbudi! preccišnje zanimanje Mariborčanov. V sprevodu je bilo poleg izvoščkov in vozov »Balkana« tudi lepo število psov najrazličnejše pasme. N'a čelu sprevoda je korakal znani prvoboritelj za zaščito živali veterinarski svetnik g. F. Pirnat, predsednik Društva prijateljev živali. Drava izroča žrtve Poročali smo o samomoru Viktorja Jelena. ki jc skočil z državnega mostu v Dravo. Sedaj je naplavila Drava njegovo truplo pri Duplcku. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor, k jer so ga pokopali. Temeljito racijo ic izvedla tukajšnja policija v noči na nedeljo ob mariborski periferiji. Ob tej priliki je bilo aretiranih več sumljivežev, ki niso mogli povedati, s čim se preživljajo. Med zajetimi so bile tudi nekatere nočne ptičke, ki se bodo najprej izločile na der-matološkem oddelku tukajšnje splošne bolnišnice. nakar se bodo morale zagovarjati. Dobrota je sirota O tem sc jc prepričal tesar Josip Purkclj z Ruške ceste 5. Bil jc v gostilni, pa so priscdli ljubeznivi in na vso moč prija.5-ni neznanci. Purkclj jim jc naročil vino. Nenadoma pa so prijazni neznanci izginili. Ko jc hotel Purkclj plačati ccho, pa jc opazil. da jc z ljubeznivimi neznanci vred izginila tudi listnica, v kateri je bilo preko 200 din gotovine. Pa tudi zascbnica Terezija Faktor sc jc prepričala o tem. da jc dobrota sirota. Pri njej se jc oglasila 26-letna Marija K. ter jo poprosila za prenočišče. Faktorjeva ji ; je ustregla. Naslednje jutro pa jc dognala, da ni nc .Marije K. in ne .500 din, ki jih je imela v svoji ročni torbici. V obeh primerili vrši policija poizvedbe. Zima se bliža Ob bližajoči sc zimi sc množijo tatvine oblek in plaščev, pa tudi kuriva. V Vurma-tu so ukradli posestniku Ivanu Ferliču zimski plašč, vreden okoli 800 din. V Spodnjem Gašteraju so odnesli posestniku Francu Lariču razne obleke. Krojaškemu mojstru Frideriku Kosiiu z Betnavske 57 pa so odpeljali drva. vredna okoli 300 din. Fotoklub Ljubljana: Naše sporočilo v zadnji številki ponedeljskega »Jutra« o večerih slikovne kritike moramo dopolniti v toliko, da se bodo ti večeri vršili kakor doslej stalno ob torkih zvečer, kakor je razvidno tudi iz zadnje okrožnice. Le za toliko časa, da se uredi novi sistem, bo nekoliko večerov slikovne kritike ob petkih, ob torkih pa razna predavanja itd. Ta torek se bodo predvajali barvni diapo-j zitivi gg. dr. Horovica in G. Pipenbacher-ja, v petek slikovna kritika, v nedeljo izlet. — članstvo in druge amaterje opozarjamo na novi začetniški tečaj, ki se otvo-ri, čim se bo prijavilo najmanj deset interesentov. Prijave in informacije vsak torek in potok zvečer v klubskem lokalu. — Pretekli torek so je vršilo ob številni udeležbi uspelo predvajanje barvnih posnetkov K. Kocjančiča .s klubskih izletov in piknikov, prej pa je g. Pipenbacher predvajal dva zelo zanimiva ozka filma in sicer novi propagandni film za Slovenijo v naravnih barvah, ki ga je izdelal dr. A. Kostič, in film s smuških terenov pod Bogatinom, ki ga jo posnol Cv. Švi-gelj. Vsa ta predvajanja so bila sprejeta z velikim zanimanjem in navzoči so izrazili željo, da bi se podobni večeri še večkrat vršili. V zvezi s tem opozarjamo, da pripravlja e. Kocjančič obfožno predavanje o teoriji in prpksi fotografije v naravnih barvah, ki se bo vršilo približno čez mesec dni. Fotografska jesesi Jeseni ne primanjkuje hvaležnih motivov, nikakor ne. Mogoče iih ima celo več nego vsaka druga letna doba, ima pa na vsak način več barve in neko posebno razpoloženje - ožine ju ki nam omogoča Videlo vati pokrajino drugače, nego jo obravnavajo razglednice. Ce izvzamemo sive, deževne dni, in še te ne popolnoma, nam specifične jesenske megle dajejo ma-lodane od vsake pokrajine dovršene posnetke. Meglo lahko dozlramo. Brez sita jo podaja negativno tvorivo močno, običajno močnejšo nego jo vidimo. Lahko rumeno sito jo omili, rdeče filter pa zelo oslabi. Po tem, kakšno naj bo ozadje, bolj ali manj zabrisano, bomo uporabili torej šibkejši ali močnejši filter, brez njega pa nikakor ne bo šlo. To navzlic vsem starim, izročenim pravilom, ki prepovedujejo pri snemanju meglenih motivov uporabo sit. Upoštevati moramo tudi to, da bo povečava izreza ali posnetek s teleobjek-tivom meglo ojačila, v teh primerih brez rdečega filtra (seveda v zvezi s pankro-matskim tvorivom) še celo ne pojde. V vseh primerih moramo paziti tudi na toda dobimo na sliko ospredje, ki vodi v globino, predmete, ki so bližji in čedalje bolj oddaljeni. Posebno hvaležna je jutranja megla s svojimi čudovitimi žari, preden jo sonce popolnoma predre. Tu nastopa redki primer. da posnamemo lahko sončno oblo samo, ne da bi se nam biJo bati obstreta. Osvetlitev mora biti v teh primerih seveda zadosti kratka in razvitje mehko. Dolge jesenske sence so posebno učinkovite, če jih snemamo v protivni svetlobi in še bolje z zvišenega mesta. Umazane beline se pojavijo na povečavah cesto šeie potem. ko se te posuše ali čez daljši čas. V takšnih primerih je krivda v preveč iz-črpanem ustaljevalcu, ki vsebuje že mnogo srebra, kakor opozarja oktobrska številka Knappove revije »Foto-Beobachter«. V plasti in papirju se stvorijo spojine ustaljevalca in srebra, ki se v vodi težko tope in jih zato niti skrbno izpiranje ne odpravi popolnoma. Te spojine skalijo potem s tem, da se tvori žveplovo srebro, beline. Odpomoč je lahka: ustaljevalca ns smemo uporabljati tako dolgo, da se izčrpa, saj je poceni. Slabe posledice prepreči tudi vmesna kopel z malenkostjo kalijevega metabisulfita pomešane vode. Važno pa je tudi, da si nastavimo za negative in pozitive posebne ustaljevalne kopeli. Ker vsebuje negativno tvorivo dosti več srebra nego papirji, se tudi ustalje-valec kmalu nasiti s tem srebrom. Slabilec z amonijevim persulSatom Tu in tam je še kakšen amater, ki uporablja slabilec z amonijevim persulfatom, ker slabi svetline močneje nego senčine in zmanjšuje zato kontraste, v nasprotju z znanim krvolužnim slabilcem. Znano pa je tudi, da je slabilec z amonijevim persulfatom v svojem učinku zelo nezanesljiv. Če vsebuje voda, s katero ga sestavimo, raztopljene klorove soli, tedaj je slabilni učinek normalen, če pa vsebuje mnogo apna, se pojavijo motnje. Sestava z destilirano vodo nam nič ne pomaga, ker bi slabilec potem precej enakomerno prijemal svetline in senčine. Prof. Stenger priporoča v primeru, da vsebuje normalna voda mnogo apna. sledečo sestavo: 2 g amonijevega persulfata v 100 ccm destilirane vode in 2 ccm 1-odstotne raztopine kuhinjske soli. Po oslabitvi prekinemo delovanje amonijevega persulfata v 10-odstotni raztopini natrijevega sulfita ter odstranimo klorovo srebro, ki se je stvorilo z ustaljevalcem. Nato izpiranje. Procedura s persulfatovim slabilcem je torej precej zamudna. Pokvari se nam lahko vse in za večne čase. Namesto kemičnih procedur priporočamo slabljenje (kakor tudi ojačevanje) s kopiranjem negativa na primerno dia pozitivno tvorivo. Z oktobrsko številko »Galerije" se je znatno zmanjšal. obseg te najodlic-nejše mednarodne fotografske revije, ki priobčuje sedaj n pr. namesto običajnih dvajset celostranskih reprodukcij samo osem. Posledica norih časov, ki žrtvujejo Muze v korist Marta. A tudi v zmanjšani obliki je Galerija« vredna svojega slovesa in zasiuži. da ji ostanejo tudi naši amaterji zvesti. Nova številka je posvečena, posnetkom otroka, ki jim posveča tri dalj-' še prispevke in osem zares krasnih reprodukcij po delih amaterjev iz raznih dežel. Zanimiv je tudi članek o tohniki high-ke-ya. ki ima tudi pri nas vnete pristaše. Mesečnik se naroča na naslov: bie Galerie« Wien 56, Linke Wienzcile 36. ^ ižffflRfr pai^cia fiavijen. -* izdaja m j&osgccu fcjutia* &Uu&Q Ytfsuat, £a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za insp.rami del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v JLjublja^