LETO Ll, št. 13 PTUJ, 2. april 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Pomlad na graj- skem hribu mmuja Grajski hrib z gradom kot najimenitnejše območje Ptuja in tudi za turiste naj privlačnejše območje, ostaja tudi v pomladi '98 brez pričakovanih posegov. Nekdanja konjušnica, ki naj bi postala elit- na ptujska restavracija, bo propadala še naprej. Zaradi nerešenih denacionalizacijskih zahtevkov mestna občina ne želi vlagati na to območje, čeprav že nekaj časa obstajajo dokumenti, da za ta del grajskega hriba ne bo uveden denacionalizacijski postopek. Ker pa se potencialni denacionalizacij ski upravičenec še naprej pritožuje, je to glavna ovira in dober izgovor. Res je tudi, da bi do ureditve restavracije lahko prišlo tudi ob njenem vznožju, če bi se upošteval prvotni idejni načrt. Tudi za grajsko kavarno, ki bi vsaj za silo mašila pomanjkanje ustreznih gostinskih zmogljivosti, trenutno ni zanesljivega najemnika. Tudi v tem primeru bi lahko s prstom po- kazali na mestno občino, kije še lani obljubljala najemnika. Tako pa je zadevo v roke vzelo vodstvo muzeja in ponovno razpisalo natečaj za oddajo. Oglasila sta se dva, kipa razpisanih pogojev ne izpolnjujeta. Resnih ponudnikov pa ne bo tako dolgo, dokler mestna občina ne bo vedela, kaj bo z grajsko restavracijo in tudi, če bo dala grajskemu kavamarju prednost pri iskanju najemnika za omenjeni elitni prostor. To pa še ni vse. Ker se občina in kombinat tožita zaradi deleža v ptujskih Termah, je Ptuj kot območje za tu- ristična vlaganje od drugod vsej prej kot ''zanimiv". Takih ptujskih cvetk je še veliko. Z nekaterimi bo pomlad sicer pometla, saj se pričenja veliko čiščenje in urejanje okolja. Za grajski hrib je pomlad, kot že rečeno, v zamudi. Prišla bo le do stopnic, morda tudi do obnove hiše v Raičevi 9, če bo mogoča zaradi denacionali- zacije. Ni opravičila, da se grajski hrib ne ureja vsaj v parkovnem, če nam že v vitalnih pogledih . zmartjkuje sape in poguma. S ^"-(^j^J^ %^ry^ nsticno strategijo se v tem obdobju^ t ^-/v<—^ t -kj že ne moremo pohvaliti. \] ^ Slovenski metropolit in ljubljanski nadšof Dr. Franc Rode: "Duhovno stanje slovenske- ga naroda v tem trenutku ni najboljše. Niso onesnažnene le naše vode, zrak, ki ga diha- mo, ampak onesnažena je tudi slovenska notranjost, slovenska duša. Narod preživlja trenutek notranje krize, ki se kaže v velikem številu samomorov med nami. Po samomo- rih smo na vrhu svetovne lestvice. Kaj pome- ni, ko se ljudje tako zlahka odločajo za smrt, za samouničenje? To pomeni, da ne ljubijo življenja, to pomeni, da se ne veselijo življen- ja, da ne sprejemajo življenja, in da prostor, v katerem živijo, ni naklonjen življenju." STRAN 8. ._._.__j ČRNI LES / UREJAJO OKOUE HOTELA Agato bodo odprli 23. maja? v kratkem naj bi vendarle rešili nesrečno zgodbo okoli nedokončanega hotela Agata v Črnem lesu. Ljubljansko podjetje TAMI TURIZEM d.o.o. se je odločilo za ureditev v vrhunski hotel visokega raz- reda z vsemi spremljajočimi objekti. Njegova ponudba bo vključevala tudi naravno in kul- turno dediščino osrednjih Slo- venskih goric, vinske ceste, kmečke turizme, lovski in ribiški turizem in konjeništvo na Poleni. Zdaj pri hotelu ureja- jo okolje, kmalu bodo začeli z notranjo ureditvijo. Čeprav je neuradno slišati, da se z urejan- jem zatika, pa je še vedno v velja- vi uradna napoved, da bodo Aga- to svečano odprli 23. maja. Le- narški turizem torej dobiva nove nočitvene zmogljivosti in še kaj več. Besedilo in posnetek: Marjan Toš - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC PrviKl 9b, 75S-497.«wfar SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH Ureienost in gosfii- Ijubnost Corišniie PTUJ / REGIJSKO TEKMOVANJE V FIZIKI Trije na repvbliško tekmovanje v soboto je bilo v ptujskem Šolskem centru regijsko tekmovanje v fiziki, ki se ga je udeležilo 88 dijakov iz Maribora, Murske Sobote, Ljutomera in Ptuja. Najboljših 20 bo tekmovalo na republiškem tekmovanju, ki bo aprila v Škofji Loki. Tekmovanja, ki ga je organizirala ptujska ginnnozija, se je udeležilo kar 14 ptujskih gimnazi- jcev. Udeleženci so v dveh urah in pol morali rešiti tri naloge, glede na število zbranih lock po so se uvrstili no republiško tekmovanje. Od ptujskih gimnazijcev bodo na republiškem tekmovanju v Škofji Loki nastopili Davorin Lešnik in Vasjo Strelec iz 1. letnika ter Stanislav Pišek iz 2. letnika. Njihova mentorja sta profesorja Janez Bezjok in Viktor Vidovič. MZ 2 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK AKTUAIMO PTUJ / POGOVOR S PRVO SLOVENKO - USTAVNO SODNICO V Sloveniji se pravni red usivana in Doft|u/e Ptujski ženski večeri so januarja letos praznovali majhen jubilej - eno leto, odkar so se pričeli. Gostja desetega ženskega večera, ki je bil konec januarja, je bila dr. Mi- roslava Geč - Korošec, naša rojakinja, ki je 9. januarja le- tos kot prva Slovenka postala ustavna sodnica (prvega ap- rila seji bo pridružila druga). Srečanje s ptujskimi ženska- mi je bil za dr. Geč tudi prvo večje srečanje po izvolitvi za ustavno sodnico, zato ga je bilo toliko bolj vesela. Dr. Miroslava Geč-Korošec se je rodila v Gorišnici, v družini, v kateri je bila mati kmetica, oče pa učitelj. Že zelo zgodaj je spo- znala, da je študij edina rešitev iz brezperspektivnega kmetovanja. Maturirala je na ptujski gimna- ziji, pravo je študirala v Ljublja- ni. Kot pravnica je najprej delala v mariborski Metalni, nato na sodišču v Ptuju in zatem na sodišču v Mariboru. Nato je šla v diplomacijo: pri 31 letih je pos- tala vicenkonzulka na general- nem konzultatu v Miinchnu. V tem obdobju se je pogosto srečevala z družinsko problema- tiko naših delavcev na začasnem delu v tujini. Podiplomski študij je opravila iz primerjalnega pra- va v Strasbourgu, doktorat pa na univerzi v Miinchnu iz medna- rodno družinskopravnih razme- rij s poudarkom na jugoslo- vansko-nemških bilateralnih od- nosih in na problematiki naših delavcev v ZR Nemčiji. Po dok- toratu se je vrnila v Maribor. Kot univerzitetna učiteljica je delala od 1. januarja 1977 do 8. januarja letos. Najprej je pouče- vala na Višji pravni šoli, zatem na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. V obdobju 21-letne uspešne kariere na Univerzi v Mariboru je bila dvakrat tudi prorektorica za študijske zadeve in dekanka Pravne fakultete in to prav v času, ko je Višja pravna šola postala Pravna fakulteta. Je tudi nosilka najvišjega priznanja Univerze v Mariboru - zlatega znaka. Med drugim je predsto- jnica Inštituta za civilno, pri- merjalno in mednarodno za- sebno pravo, v okviru katerega so organizirali že nekaj od- mevnih mednarodnih znanstve- nih posvetovanj in izdali zborni- ke referatov. V okviru omenje- nega inštituta potekajo tudi za- nimivi raziskovalni projekti, kot na primer uresničevanje institu- cionalne zaščite človekovih pra- vic s področja dru-žinskih in so- cialnih razmerij s poudarkom na vidikih med-narodnega zasebne- ga prava in prava Evropske unije in njenih članic ter raziskovalni projekt o odgovornosti gospo- darskih subjektov za obremenje- vanje okolja v mednarodnem pravu. Njen strokovni opus je obsežen, je avtorica številnih učbenikov o družinskem pravu, mednarod-nem zasebnem pravu, pravnih razmerjih v prometu blaga in storitev. Dr. Miroslava Geč-Korošec pa je tudi članica strokovnih pravnih društev v Sloveniji in tujini. Je tudi člani- ca slovenskega združenja sorop- timistk. Udeležba dr. Miroslave Geč- Korošec na ptujskih ženskih večerih je bila priložnost, ko se je srečala s številnimi prijatelji- cami in prijatelji iz mladosti, ne- kateri med njimi so danes tudi njeni stanovski kolegi. TEDNIK: Vaša biografija je iz- redno bogata. Katero obdobje iz vašega življenja pa se vam zdi najtežje? Dr. Geč: "Najtežje je bilo ob- dobje, ko sem opravljala magis- terij in doktorat, potem pa so sle- dila obdobja, ko sem ob rednem pedagoškem in raziskovalnem delu opravljala vrsto drugih fun- kcij. Te funkcije so bile pred- vsem na univerzi, kjer sem bila štiri leta prorektorica za študij- ske zadeve, potem pa dekanica Pravne fakultete. V tem času sem pravzaprav ves čas skrbela za razvoj posameznih fakultet, predvsem pa mariborske Pravne fakultete. Na tej fakulteti sem pred tremi leti ustanovila tudi Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo, ki ga še danes vodim." TEDNIK: Od nedavnega ste prva ženska sodnica ustavnega sodišča Republike Slovenije. Kaj vam to pomeni? Dr. Geč: "Kot človeku, pravnici in strokovnjakinji prav gotovo veliko. Kakšnega izjem- nega presenečenja pa glede na to, da sem ženska, nisem začutila." TEDNIK: Kako dela ustavno sodišče, kakšne so vaše prve izkušnje? Dr. Geč: "Prve izkušnje so zelo ugodne. Delo z osmimi ko- legi sodniki je zelo prijetno. Od- nosi pri delu so prijazni. Mislim, da bo tako ostalo tudi v bodoče." TEDNIK: Mnenja o tem, da bi ustavni sodniki morali biti poli- tično neopredeljni, so deljena. Kaj pa vi menite o tem? Dr. Geč: "Osebno ne pripa- dam nobeni politični stranki. Mislim, da je glede na odločanje o posameznih zadevah najlažje, najugodnejše, da ne pripadaš no- beni politični stranki." TEDNIK: Kaj pa lahko poveste o navidezni neenotnosti v odločanju, v presoji ustavnih sodnikov? To nas občane, ki ne poznamo dobro vašega dela, v bistvu bega. Dr. Geč: "Določena pravna norma se čita, se tolmači, dodaja se dosedanja praksa in teorija. Tu pa lahko pride do različnih mnenj in stališč." TEDNIK: Ko ste leta 1990 kot edina ženska v Sloveniji kandi- dirali za članico predsedstva Slo- venije, ste izjavili, da četudi ne boste izvoljeni, za vas to ne bo osebni poraz, temveč vzmet za naprej, za povezovanje stroke s politiko. Koliko ste bili v bistvu v zadnjih letih povezani s politi- ko? Dr. Geč: "Nisem bila poveza- na s politiko, ker mi tega delo v okviru fakultete enostavno ni omogočalo. Ker tudi nisem čla- nica nobene stranke, je bilo moje delo po letu 1990 v največji možni meri strokovno in razis- kovalno. Prizadevala sem si in tudi uspela z nekaterimi razisko- valnimi projekti. Nekaterimi med njimi so imeli mednarodno razsežnost." TEDNIK: Kaj pa pomeni vaša izjava iz tistega obdobja, da v življenju niste nikoli igrali na srečo? Dr. Miroslava Geč Koro- šec. Foto: Kosi Dr. Geč: "Ne vem, na kak način so določali vrstni red ob volitvah za člane predsedstva - postavili so me na zadnje mesto. Ob tem sem izjavila, da nikoli v življenju nisem igrala na srečo, ko pa so drugi igrali, so me pa postavili na konec, na zadnje mesto, ki potem seveda ni ničesar pomenilo." TEDNIK: Lahko rečemo, da Slovenija ni pravna država? Dr. Geč: "Mislim, da tega ne moremo reči. Lahko pa rečemo, da je Slovenija mlada država, da se pravni red ustvarja in potrju- je. Naloga ustavnega sodišča pa je, da ocenjuje ustavnost in zako- nitost." TEDNIK: Večina vašega dela je v najtesnejši povezavi z družino in njeno problematiko. Ste avtorica številnih strokovnih knjig in učbenikov družinskega prava ter tudi mednarodnega za- sebnega prava. Kako pa vaše delo sprejema vaša družina? Dr. Geč: "V moji družini, ki jo sestavljata mož in sin, imam ve- liko podporo. To pa pomeni, da imam veliko časa za strokovno- raziskovalno delo in delo, ki ga opravljam sedaj." TEDNIK: Kaj pa bi bilo potrebno narediti še na področju družinskega prava v Sloveniji? Kje še zaostajamo za tujino? Dr. Geč: "Že dalj časa se pogo- varjamo predvsem z mi- nistrstvom za delo, družino in socialne zadeve, da bi morali spremeniti zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je še iz leta 1976. V mislih ima- mo spremembe glede zakonske- ga prava. Gre zlasti za razmere med zakoncema, premoženjsko- pravna razmerja, kako opredeliti in ponovno urediti izvenza- konsko skupnost, posvojitev, re- jništvo, skrbništvo in druga raz- merja, ki so povezana z družins- kim pravom." TEDNIK: Iz obdobja kandidi- ranja za članico predsedstva Re- pubhke Slovenije so znana tudi vaša prizadevanja za ustanovitev t.i. družinskih sodišč. Kje pa smo danes v teh prizadevanjih? Je to vprašanje še vedno aktual- no? Dr. Geč: "Se vedno razmišlja- mo o tem, samo vprašujemo se, ali naj bi bili to oddelki sodišč, ali naj bi bili posebni senati, ki bi odločali o zakonskih in družinskopravnih sporih, ali naj bi to bili specializirani sodniki, odvetniki. Kako to sedaj prila- goditi, glede na to, da je zakon o sodiščih že sprejet, da bi zadeve najlažje prešle z rednih sodišč na posebna specializirana sodišča." TEDNIK: Danes se vedno po- gosteje srečujemo s prepričan- jem ljudi, da so pri različnih po- segih v okolje prizadeti njihovi interesi. Zasledila sem, da ste iz- dali zbornik razprav na temo; Pravno varstvo skupinskih inte- resov ljudi za zdravo okolje. Nam lahko kaj več poveste o tem? Dr. Geč: "V okviru Inštituta za civilno, primerjalno in med- narodno zasebno pravo smo v novembru leta 1995 imeli med- narodno znanstveno konferen- co, na kateri smo govorili o vseh teh problemih, ki so zelo zani- mivi in hkrati pereči, ter skušali odgovoriti na posamezna vpraša- nja. Gre za to, kakšne so pravne možnosti varovanja skupinskih interesov ljudi. To so ljudje do- ločenih skupin, ki nimajo mož- nosti pravnega varstva, zaščite, ogroženo pa je njihovo zdravo okolje. Primerjali smo posamez- ne pravne rede, ureditve in spre- jeli nekatere zaključke in smer- nice za rešitev teh problemov." TEDNIK: Vaše dosedanje življenje in delo je izredno boga- to. Kakšni so vaši bodoči načrti, katero trdnjavo še želite osvojiti? Ko sem brskala po vaši biografi- ji, sem naletela na zanimive po- datke o tem, da ste v svojem dosedanjem življenju na marsi- katerem področju doslej bili prvi in edini. Dr. Geč: "Vedno znova sem poudarjala, da bo Pravna fakul- teta Univerze v Mariboru moja končna, zadnja postaja. Sedaj se je pojavila nova zaposlitev, še vedno pa bo moje delo tudi na Pravni fakulteti in to na strokov- nem ter raziskovalnem področju. Je pa res, da bom v naslednjih letih veliko v Ljubl- jani." Majda Goznik LOKALNA SAMOUPRAVA / KDAJ ZAKON O POKRAJINAH? Mnenja o številu pokrajin so si močno deljena, poleg poli- tičnih razlogov bodo nujni še dodatni strokovno utemeljeni predlogi - upoštevanje geografskih in zgodovinskih razlo- gov in ustave. Medtem, ko se zadnje čase še vedno ostrijo kopja zaradi na- jnovejše odločitve Državnega zbora o razpisu 36 referendums- kih območij za ustanovitev no- vih občin, pa se nadaljujejo tudi razmišljanja o prvih obrisih bodočih pokrajin, ki naj bi jih dobili že prihodnje leto. Vlada je pripravila gradivo in ga že izročila v predhodno obravnavo delovnim telesom v Državnem zboru. Gradivu je vladna služba za lokalno samoupravo po bese- dah ministra mag. Boža Grafe- nauerja priložila še teze. Zdi se namreč, da bo sprejemanje tega zakona politično zahtevno de- janje, zato naj bi se nanj dobro pripravili. Ustavnih okvirjev ne bo treba spreminjati, čeprav tudi ustava kar se tiče ustanavljanja pokrajin ni povsem dorečena. Mnogi menijo, da naj Slovenija vsaj pri teh zadevah sledi ev- ropskim zgledom in izkušnjam. Lokalna samouprava je pri nas očitno trda kost, na kateri se lomijo zobje in brez dvoma je pri iskanju optimalnih rešitev prišlo do velikanske in nepotrebne po- litizacije. Lokalna politika ali bolje rečeno samouprava, bi lah- ko mirno sledila praktičnim izkušnjam tujine in resnično upoštevala interese ljudi. Tako pa je postala neločljivi del stran- karske fevdalizacije in globalnih interesov, ki so celo del preiz- kušanja širše politične moči in veljave. Do neke mere je to razumljivo, ko pa vse skupaj pre- raste normalne okvirje in posta- ne kopija političnih obračunov DZ, je logike konec. Pred dnevi je minister Božo Grafenauer predstavil gradivo, ki ga je vlada pripravila za predhodno obravnavo v delovnih telesih DZ. Gre za načrtovani zakon o pokrajinah, s katerimi naj bi tudi v Sloveniji zaokrožili proce- se lokalnega organiziranja. Po- krajine tako počasi dobivajo prve obrise, ki pa seveda še zda- leč ne bodo takšni, kot si jih zamišljajo avtorji. Že zdaj je namreč mogoče zaznati hotenja po novem, nepotrebnem biro- kratiziranju in razraščanju državne administracije. To ne bo dobro, saj je država že brez tega predraga. Pokrajine naj bi postale vmesna stopnja organizi- ranja med občino in državo. o novih občinah so nekateri povdarjali nujnost vmesne stop- nje, kar je pomembno zlasti za- radi množice majhnih občin, ki zaradi kadrovskih razlogov ne bodo kos morebitnim dodatnim nalogam, te naj bi jim prenesla država in se nanašajo na podro- čje urejanja prostora in varstva okolja. Namestnik direktorja vladne službe za lokalno sa- moupravo Stane Vlaj je v zvezi s tem povedal, da ustava glede us- tanavljanja pokrajin ni povsem jasna, s strokovnega vidika je po njegovem celo problematična. Gradivo upošteva veljavno usta- vo, ki je zaradi novih pokrajin ne bo treba spreminjati.Koliko po- krajin naj bi dobili, še ni znano. Omenjajo se številke 8, 11, 17 in celo 20. Med bodočimi pokra- jinskimi središči se omenja tudi Ptuj, kar je glede na geografske in zgodovinske razloge razumlji- vo. Po vladnem konceptu bi bila pokrajina skupnost in ne samo oblika medobčinskega sodelova- nja. Pri pripravi predloga so upoštevali tudi osnutek evrop- ske listine o regionalni samoup- ravi, ki nastaja v Strasbourgu. Zakon o pokrajinah naj bi do- bili prihodnje leto (če ne bo kak- šnih drugačnih razpletov), ta- krat pa naj bi sprejeli tudi zakon o njihovi ustanovitvi in šele z njim tudi dejansko ustanovili pokrajine. Časa za temeljit raz- mislek in popravljanje nekaterih zmot iz polpretekle zgodovine je torej še dovolj. In še tale zanimi- vost. V omenjenem gradivu pre- dlagajo, da bi imela bodoča po- krajina pokrajinski svet, to je predstavniško telo, od pet do se- demčlanski pokrajinski odbor. Ta bi opravljal izvršilne naloge, pokrajinsko upravo pa bi vodil pokrajinski glavar. Treba bo doreči tudi sistem financiranja, vire financiranja in nenazadnje tudi sedanjo organiziranost Državne uprave prek Upravnih enot. M.Toš PTUJ / POSKUSNI POPIS PREBIVALSTVA Popis tudi v Kfcoff u Statistični urad Slovenije bo v okviru priprav na popis prebi- valstva, gospodinjstev in sta- novanj leta 2001, v prvi polovi- ci aprila letos izvedel v Slove- niji poskusni popis prebival- stva, gospodinjstev in stano- vanj. S popisi prebivalstva se zbirajo podatki, ki so bistvene- ga pomena za načrtovanje pri- hodnosti in so v večini držav še vedno osnovni in glavni vir informacij o prebivalstvu in stanovanjih tako za tiste, ki načrtujejo in odločajo o razvo- ju države, kot za načrtovalce lokalnega razvoja in razvoja na različnih področjih človekove- ga življenja in delovanja. Poskusni popis 1998 bo izveden na 0,5 odstotka velikem vzorcu, kar pomeni, da bo zajel 64 slu- čajno izbranih popisnih okolišev, v katerih bodo s klasično metodo anketiranja popisali vse osebe gospodinjstva in stanovanja. To je približno deset tisoč prebivalcev oziroma 3300 gospodinjstev in sta- novanj. V poskusnem popisu bo Statistični urad Slovenije podatek zbiral na dva načina: z nepos- rednim anketiranjem oziroma po- pisovanjem v vseh izbranih 64 po- pisnih okoliših in s poštno metodo v 21 izbranih popisnih okoliših. Popis po pošti bo izveden tudi v delu Ptuja in delu naselja Kicar. Statistični urad vljudno prosi vsa gospodinjstva, ki so prejela popis- ni vprašalnik po pošti, da ga spre- jmejo z razumevanjem, ga izpolni- jo skladno s priloženimi navodili in ga uradu vrnejo do 7. aprila. S tem, kot poudarjajo, bodo izbrana gospodinjstva že sedaj prispevala k temu, da bo redni popis leta 2001 izpeljan kar najbolj razumno in gospodarno. Vsi podatki, ki jih bodo gospodinjstva posredovala so zaupni in uradna tajnost, upo- rabljeni bodo samo v statistične namene. S poskusnim popisom pa želi Statistični urad med drugim tudi ugotoviti, ali bo mogoče za popisovanje leta 2001 v Sloveniji uporabiti poštno metodo..Gospo- dinjstva, ki sodelujejo v popisu po pošti, bo v času od 8. do 15. aprila obiskal tudi popisovalec Statis- tičnega urada, ki jih bo še enkrat popisal tako, da mu bodo podatke posredovali usmo. Hkrati s popi- som prebivalstva poteka tudi po- pis stanovanj. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuileta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik). Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, o 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23l58-d2zdne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuie petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik ©radio-tednik. si ifEDNIK - Četrtek. 2. aDnl 1998 3 POROČAMO, KOMMMTHIAMO ^ .i, '\' i i i K ^fc i V A N i 1 i U i i A 25. marca je deset degustatorjev v dvorano obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, ki jih je vodil prof. dr. Janez Hribar I z biotehnične fakultete Ljubljana ocenilo 98 vzorcev žganj od skupnih I 159, kolikor so jih od 166 prvotno prijavljenih, sprejeli v ocenjevanje. ! To je bilo hkrati tudi prvo ocenjevanje v okviru letošnje devete razsta- I ve Dobrote slovenskih kmetij. Največ vzorcev so dale kmetije z mari- I borskega območja in sicer 50, sledi Celje s 29 vzorci, ljubljansko I območje jih je prispevalo 26, Novo mesto 1 6, Kranj 13, Koper devet I in Gorica sedem. Od 159 vzorcev žganja je bilo 68 slivovih. Po prvem delu ocenjevanja, v katerem so ocenili 98 vzorcev žganja, e bilo enajst vzorcev zlatih, 44 srebrnih in trideset bronastih. Preosta e vzorce žganj bodo predvidoma ocenili 16. aprila. Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo vprostorih minoritskega samostana v Ptuju od 24. do 27. aprila. ALPE APRJA' KULINARIKA Od 31. marca do 5. aprila poteka na Gospodarskem razstavišču v L ubljani 37. mednarodni sejem Alpe Adria - kulinarika. Na njem sodeujeo tudi nekatera ptujska podjetja. Perutnina Ptuj se predstav ja z izborom svojih najkvalitetnejših izdelkov. Na ta način utr uje status nosilca kakovosti na slovenskem trgu, potrošnikom pa približuje prepoznavnost svoje kakovosti. Ob paštetah v mini emaba- aži, ki so jih predstavili ob otvoritvi sejma v torek, so predstavniki Pe- rutnine za letošnjo leto napovedal še nekaj novosti. Na trgu bodo mini paštete, ob že znanih štirih okusih, so dodali še petega, piščančjo pašteto z olivomi, čez dober mesec. Na sejmu Alpe Adria - kulinarika se predstavlja tudi ptujsko trgovsko podjetje Petlja, ki v Slo- veniji ekskluzivno zastopa tuje proizvajalce prehrambenih proizvodov in pijač. Predstavljajo že uveljavljene izdelke in novosti blagovnih znamk Uwe, Land - Leben, Friola, Champi in podobno. POSVETOVANJE O ODDIHU iN DOPUSTOVANJM Vtorek je bilo v Ljubljani posvetovanje na temo Pogoji oddiha in dopustovanja domačega gosta v letu 1998. Organizirala ga je Turistična zveza SLovenije v sodelovanju z ministrstvom za malo gos- podrstvo in turizem, združenjem za turizem in gostinstvo pri Gospo- darski zbornici Slovenije, centrom za promocijo turizma in borzo sin- I dikalnega turizma Atris. Na posvetovanju so obravnavali aktualne I pogoje dopustovanja različnih skupin prebivalstva in aktivnosti v zvezi i s tem. To je bila tudi priložnost za oceno ponudbe, cen, politike regre- ; sov, varčevanja in kreditiranja dopustovanja in podobno. Domači \ gostje v skupnem turističnem prometu Slovenije sodelujejo z več kot i 50 odstotki. Potreba ljudi po oddihu narašča, medtem ko se social- I noekonomske razmere vse bolj slabšajo, zato je v danih razmerah potrebno vprašanju pogojev oddiha in dopustovanja domačega gos- ta, posvečati toliko večjo pozornost. Domači gost je tudi eden oa so- lidnejših v primerjavi z drugimi, ki obiskujejo Slovenijo. "OPUSTI KAJENJE - immv Tudi letos se bo SIvoenija preko ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije vključila v mednarodno kampanjo 'Opusti kajenje - zma- gaj!". Doslej se je prijavilo že čez petdeset držav. Akcija se bo pričela vtem mesecu in končata v maju s podelitvijo lepih angrad. Letošnji potek akcije v Sloveniji so predstavili na torkovi tiskovnikonferenci. AKCIJA TEKSTIi-USNJE KONČANA ^kološko-humanitarna akcija Tekstil - usnje, ki je od lanskega ok- tobra potekala kot projekt javnih del na območju mestne občine i in občine Kidričevo ter občine Starše, se je v torek iztekla. Izvaja- lec je bila Območna organizacijo Rdečega križa Ptuj. Na območju mestne občine Ptuj in občine Kidričevo je bilo skupaj razdeljenih 1 1.600 kompletov vreč, od katerih je bilo vrnjenih le med deset in petnajstimi odstotki. Skupaj je bilo zbranega 28 ton 320 kilogramov odpadnega in uporabnepo tekstila. Rdeči križ in Karitas sta prevzela , 6320 uporabnega tekstila, 22 ton neuporabnega materiala pa so stisnili. Večji odziv je imela akcija v občini Starše, kjer so razdelili 1200 kompletov vreč, vrnjenih pa je bila več kot polovica. Od skupa zbranega materiala 7200 kg je bilo 2600 kg uporabnega, ki pa je bi po dogovoru odpeljan na Rdeči Križ Maribor. Osnovna ugotovitev je, da je bila ekološko-humanitarna akcija Tekstil - usnje kot projekt javnih del dobro zamišljena, nekoliko pa se je zataknilo sami izvedbi, zato tudi ni bilo takšnega odziva v Ptuju in v Kidričevem, kot so ga pričakovali. Udeleženci imajo pripombe tudi na razmere, v katerih so delali, zaradi občasnih težav z ogrevanjem. Prepričani pa so tudi, da bi akcijo lahko razširili tudi na območja drugih občin na Ptujskem. STROKOVNO SREČANJE IN OKROGIA MIZA Ob svetovnem dnevu zdravja pripravljajo Inštitut za varovanje zdra- vja Republike Slovenije, ministrstvo za zdravstvo Republike Slove- nije, Slovensko zdravniško društvo in Zbornica zdravstvene nege stro- kovno srečanje in okroglo mizo pod naslovom "Nosečnost je nekaj I posebnega - poskrbimo, da bo tudi varna". Potekala bo v modrem i salonu grand hotela Union. Predstavili bodo pravno varstvo mate- i rinstva, družbeni položaj žensk, učinkovitost predporodnega varstva, I maternalno umrljivost v Sloveniji, perinatalno umrljivost v Sloveniji in I zdravstveno vzgojo za varno materinstvo. PRVI LETOŠNJI IZLET DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ Izlet bo 1 8. aprila v Sežano z ogledom botaničnega vrta in v Lipico, ustavili pa se bodo tudi na mejnem prehodu Dane, kjer bodo možni tudi nakupi. Odhod bo ob 6.30 uri z avtobusne postaje Ptuj. Cena izleta je 3400 tolarjev, vključuje pa kosilo in prevoz. Prijave sprejema- jo na sedežu društva 8. in 15. aprila, v diabetoloških ambulantah pa vsak dan. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Vpn/em delu sobotne oddaje se bodo v okviru prispevka Hip-hop predstavili plesni pari iz cele Slovenije, v drugem si bomo ogledali I fina e glasbene prireditve Rock'n' Roll. Pripravila: MG SVETI TOMAŽ / TELEFONIJ Kdai bo plaial Telekom? v krajevni skupnosti Sv. Tomaž so pričeli z organizirano izgradnjo telefonskih priključkov v letih 1989 do 1992. Ok- tobra 92 je bila vključena krajevna avtomatska telefonska centrala na katero bi bilo mogoče priključiti okrog 600 gospodinjstev. Seveda se jih ni priključilo toliko, ker je bila cena pošteno zasoljena. Vseeno pa seje za telefon odločilo 185 krajanov. Ze konec osmde- setih so dobili predračun za primarno mrežo, ki je posameznika stala preko 560.000 tolarjev. Marsikdo se je tako visoke cene itstrašili, da pa bi le pripeljali čimveč priključkov v kraj, so sedstva zbirali obročno. Največja težava pri razvoju telefonije so bile precej velike oddal- jenosti med zaselki. V krajevni skupnosti sv. Tomaž je 17 vasi, ki so raztepenepo hribih in za vsakim gozdom je še kakšna hiša. Po- vprečno je bilo za posameznika treba zgraditi od 500 do 700 met- rov linij, zato je bila tudi cena tako visoka. Takrat je bilo tudi do- govorjeno, da bo lahko krajevna skupnost v bodoče zaračunavala prihodnjim naročnikom telefona soglasje. Od soglasij zbran denar pa naj bi vrnili tistim, ki so izgradili primarno mrežo. S podobnimi idejami so se ukvarjali še drugod po občini, vendar so pri vračilu denarja vztrajali le pri Tomažu. V letu 1996 se je pod novimi po- goji na telefon priključilo še 50 gospodinjste. Ti so za telefon odšteli 272.000 tolarjev. Lani pa so to vsoto še znižali in prijključilo seje še 32 gospodinjstev. Sedaj stane telefonski priključek 160.000 to- larjev, kijih interesenti lahko tudi v šestih obrokih plačajo Teleko- mu. Dodatno pa je treba plačati še okrog 55.000 tolarjev za soglas- je, ki se plača v enkratnem znesku na račun krajevne skupnosti. Na ta način zbrana sredstva se potem vračajo krajanom enkrat na leto. Za lansko kto sredstev se niso vrnili, to nameravajo storiti v mesecu aprilu. Zbrali so 2. 236.000 tolarjev. Vrnili sp so že denar, ki so ga zbrali v letu 1996. Vsak od upravičencev je dobil pol 18.000 tolarjev. Drugod po Sloveniji veljajo enotni pogoji za priključek telefona. Treba je plačati 105.000 tolarjev, če je priključek od zadnjega te- lefonskega priključka oddaljen manj kot 160 metrov. Pri Tomažu pa so te razdalje precej večje. Nekatera gospodinstva so ddaljena tudi po kilometer in več. Zato so zvišane, enotne cene priključkov, kijili določa Telekom, plod nekakšne solidarnosti med krajani, saj je večina priključkov oddaljenih več kot 160 metrov od zadnjega telefona. Seveda pa zato tisti, ki so pri Tu?nazu zadnjemu telefonu v liniji bližje kot 160 metrov, plačajo za priključek več, kot prebivalci dru- god po Sloveniji. V krajevni skupnosti pravijo, da gre za nadalje- vanje akcije pod pogoji, kijih je postavil Telekom. Vsi se z njimi ne strinjajo in iščejo poti kako zaobiti krajevno skupnost in plačilo soglasja. Pa jih to ne skrbi preveč. Bolj jih v krajevni skupnosti skrbi lastninjenje Telekoma, saj se jim zdi, da bi tisti, ki so to silno premoženje spravili skupaj od njega tudi nekaj morali imeti Topa so državljani, ki so izgradili primarno mrežo telefonije po vsej Slo- veniji Pri Tomažu za izgradnjo primarne mreže še danes plačuje- jo novi naročniki, Telekom pa nič. GD^RI SE... ...DA 80^ v slovenskogoriški oblini na enem mestu le ujeli: imajo namreč skupen otroški pevski zbor. Uspel je zato, ker ifM samo enega dirigenta. ...DA je začel veljati zakon o varstvu potrošnikov. Zaenkrat Še ni znano, ali nas bo ščitil tudi pred nenehnimi podražit- vami ...DA bodo na radiu v enem naslednjih juter odgovorili na vprašanje, zakaj lahko krt iz enega pririje na drugo dvorišče in kdo je zato odgovoren. ...DA v teh težkih časih ne kaže še hujšati Eden od naših n' MoblfMl ' ...DA so časi očitno zelo dobri, saj ljudje referendumsko pre- verjajo svoje razdružitvene želje. V težkih časih je namreč potrebno vrste strniti ...DA so mestni svetniki polni turističnih želja in načrtov. Le tega ne vedo, ho golf mestna ali podeželska dejavnost, isto velja za nautični turizem. VIDI SE... ...DA ribiči v gramoznici Tržeč vabijo okoliške krajane na piknik. Pekli bodo meso iz pred dnevi nabranih svinjskih kož, filme pa gledali na pros- tovoljno prispevanih TV apa- ratih. Svinje so pač obsojene na to, da ležijo v lastnem dre- ku. 4 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK KULTURA, aOBRAZEVAHŠE PTUJ / PRI MIRKU KOCMUTU - EMERIXSU, ČARODEJU IN HIPNOTIZERJU V barvitem svetu iarodejstvtt /ačel je kot čarodej med slovenskimi artisti, na noge je pos- tavil Društvo artistov na Ptuju, se udeleževal številnih tekmo- vanj doma in tudi v tujini in bil kar nekajkrat uspešen. V svetu čaranja je že polnih 30 let, nekaj let tudi profesional- no, vsako nedeljo popoldan svoj program predstavlja na IT3 v oddaji Družinsko popoldne. To je le kratka predstavitev Ptujčana Mirka Kocmuta, znanega kot Emeri\s. Nedavno je postal edini podjetnik med slovenskimi čarodeji - iluzionisti, je edini poklicni hipnotizer. V svoji dejavnosti - kulturno- umetniškem programu - se ukvarja še z iluzijo, telepatijo, ra- diestczijo, bioenergijo, komiko in ne nazadnje tudi vedežuje na arabski način iz dlani in kart. V tem času se pripravlja na turnejo po celi Sloveniji, Emerixsov program pa je namenjen tako otrokom kot odraslim. Pravijo, da čarodejem ni nihče kos, da so vsi čarobni triki tako zelo skrivnostni, da jih je tudi čarodeju samemu težko pokazati. Mirko Kocmut - Emerixs je v 30 letih, ko si je nabiral izkušnje v čarodejstvu, prehodil »trnovo« pot, pa se mu je to splačalo. Postal je čarodej, kar si je že od nekdaj želel, veliko je potoval, pomagal ljudem tudi v stiskah, predvsem pa je v barvitem svetu čarodejstva in hipnoze našel svoj jaz. Magija je z leti postala tradicija Kocmutove družine, ki očetu Mirku daje veli- ko podpore, in ko so se pred leti preselili v novo hišo v Peršonovo ulico, so tam naredili poseben kotiček , kjer vsak teden nastaja nov program magije, hipnotiziran- ja. Lahko bi dejali, da je del skrivnostnega sveta magije kar vsa Kocmutova družina: hčerka Mir- jana, ki je očetova partnerica pri številnih točkah hipnotiziranja, pri tem poslu se dobro znajde tudi Mirkova žena in ne nazadnje je up med mladimi slovenskimi čarov- niki šele 6-letna vnukinja Maja. »VSE JE BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES« Vse le ni tako preprosto, kot se morda sliši. Mirko Kocmut pravi, da čarovniku še zdaleč ni lahko us- peti v Sloveniji, kjer ta poklic ni preveč cenjen. Morda je za to kriv tudi prejšnji sistem, ko je veliko čarodejev na ljudi naredilo slab vtis. Sicer pa so slovenski čarodeji poznani in cenjeni v svetu, zato vsako leto iz Evrope dobivajo mnogo povabil na tekmovanja priznanih čarodejev. »Če si dober čarodej, boš zaslužil vsaj toliko, da boš lahko preživel,« pravi Eme- rixs, »ne bo pa to tak zaslužek, da bi obogatel, potem bi že moral biti precej nepošten. Kot je svet magije vabljiv, toliko je zahteven in drag, kajti dragi so rekviziti (teh se na trgu dobi že izredno veliko), tudi oblačila niso poceni, a bi rekel, da se vse skupaj splača početi. Brez večjega oklevanja sem šel med sa- mostojne podjetnike, čeprav sem se moral še kako pripravljati in potrkati na marsikatera vrata. Potreboval sem celo dovoljenje zdravniške komisije, kajti samo sposobnosti in izkušnje večletnega dela tudi čarodeju niso dovolj. Odslej se bom lahko posvečal mar- sičemu: zunaj so že moje ponudbe za nastope, ki so narejeni za spros- titev, zabavo, razvedrilo, bolj za šalo kot zares, za nasmejane otroške obraze, skratka vsem želim »pričarati« zabavne in vesele tre- nutke, ki so v življenju še kako po- membni. Program prilagodim kra- ju in ljudem, hipnoze ne izvajam med otroki, predvsem pa ne delam strahu med obiskovalci. Otrokom se pri čaranju posvetim z zgodbico, da lahko zraven sodelujejo,zato so tudi moji pripomočki pri čaranju zabavni in na pogled zanimivi. Čarodeji imamo veliko skrivnos- ti, ki jih nikoli ne izdamo, bom pa zato za mlade gledalce v prihodnje predstavil nekaj trikov, raz- mišljam tudi o izdaji posebne vi- deč kasete. Želim nastopati povsod po Sloveniji; po mestih in vaseh, po šolah in vrtcih, tam, ka- mor me bodo pač povabili. Vleče me tudi v tujini, rad bi se udeležil Čarodeja Mirko Kocmut - Emerixs in njegova hčerka Mirjana i še kakega velikega tekmovanja, čeprav sem v 30 letih že veliko do- segel in imam doma deset dragoce- nih diplom s tekmovanj,« je v pri- jetnem pogovoru povedoval Mir- ko Kucmut, ptujski čarodej, ki je čarodejskih spretnosti pred leti učil tudi Gustija Coha in Janeza Vidoviča. HOROSKOP RESNICE ALI V ZVEZDAH JE VSE ZAPISANO Mirkovo delo pa ni samo čaranje in hipnotiziranje, ampak se je v zadnjih dveh letih temeljito lotil še pisanja horoskopa resnice, ki naj ne bi bil vsakdanji horoskop, namenjen ozkemu krogu ljudi. Pripravil je tudi brošuro o radies- teziji z nekaj nasveti za zdravo harmonijo življenja in toplino vsa- kega doma, saj pravi, da je za zdra- vje pa že treba nekaj storiti. In ne nazadnje je naredil še napoved do leta 2000. Napoved naj bi temeljila na resničnosti, saj Mirko pravi, da se pred koncem tega tisočletja med ljudmi pojavljajo razni sleparji, lažni preroki in mnogi podobni prerokovalci brez dovoljenj za op- ravljanje tega dela, ki bi radi samo zaslužili, zato bi bilo ljudi dobro posvariti pred tem. Vsak pa se mora potruditi, da bo prispeval k svetlejši prihodnosti, da bo potem uresničenih čim manj črnih napo- , vedi. Vse te brošure z nasveti in napovedmi Emerixs ponuja zas- tonj na svojih nastopih, izdal jih je preprosto zato, da bi ljudem vsaj malo pomagal in jim vlil novega upanja v življenju; temelj vsega tega pa je, kot pravi Mirko Koc- mut ■ Emerixs, resnica življenja. Tatfana Mohorko FRANC HDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 13. Naše rojstno leto 194Š Na sestanku prosvetnega po- verjeništva OLO Ptuj, kjer je delala tudi večina glavnih sno- valcev glasila, so dne 19/7-1948 med drugim zapisali: "Okrajni časopis ne sme ostati v sedan- jem okviru. Vanj je treba predvsem uvrščati dopise iz te- rena, ne pa povezmati iz centralnih časopisov. Organizi- rati moramo mrežo prostovol- jnih dopisnikov. V naslednji številki je treba pisati predvsem o naslednjem: Teden zad- ružnih domov, Peti kongres KPJ, zatiranje koloradskega hrošča, počitniška kolonija, razlaga vezanih cen, delovne brigade in otvoritev zad- ružnega doma v Rogoznici, prvega v okraju." Za tem so na tem sestanku dorekli, da bo Drago Zupančič skupaj z Lojzko Stropnik določil dopis- ne ekipe, ki bodo poročale o gradnji zadružnih domov. Sklenili so tudi, da morajo biti vsi članki napisani do 24. julija. Zapis sestanka celice takrat- nega notranjega odseka je bil kratek. Poleg informacije, da je izšel okrajni časopis, so zapisali še dolžnost, "da je treba za iste- ga prispevati članke s terena". Nekatere navzoče so za to nalo- go tudi konkretno zadolžili. To so kasneje nekateri, predvsem komandirji miličniških postaj, tudi vestno opravljali, kar v naslednjih številkah potrjujejo razni zapisi o špekulantih po vaseh, saboterjih planov odku- pov in setve, pojavih črnoborzi- janstva in podobno. Velja omeniti tudi dopis Ta- jništva OLO Ptuj, poslan vsem KLO 22/7-1948, s takole vsebi- no: "Obveščamo vas, da je s 17. julijem 1948 začel izhajati v merilu OLO Ptuj tedenski časopis Naše delo, ki ga izdaja okrajni odbor OF Ptuj. Poziva- mo vse KLO, da se na časopis naroče iz razloga, ker se bodo v njem objavljali vsi problemi našega okraja. Pošiljajte tudi dopise na uredništvo (00 OF Ptuj), v katerih nakažite vaše lokalne probleme, uspehe in napake v izvajanju nalog." (OLO Tajništvo, škatla 4 ZAP) Kako so nekaj od nakazanih nalog opravili, je zapisnao v poročilu poverjeništva za pros- veto z dne 23.7.1948. Med dru- gim je bilo v poročilu nave- deno, da je odsek za ljudsko prosveto opravil glavno delo v urejanju lokalnega časopisa. "Vse delo za izid prvih dveh šte- vilk časopisa sta izvršila prvenstveno Mija Štefe in Dra- go Zupančič. /.../ Druga števil- ka izide 29. julija na šestih stra- neh." (Dejansko je izšla le na štirih - op.avt.) Temu poročilu je bil dodan tudi plan za mesec avgust, v ka- terem so zapisaU: "Nadaljnja organizacija dopisniške mreže po krajih okraja. Ureditev orga- nizacije časopisne uprave, iz- boljšanje razpečevanja časopisa in izpeljava nabiralne akcije za redne naročnike. Tretja in četr- ta številka bo izšla z boljšo kva- liteto." Oba omenjena doku- menta je še podpisal Drago Zu- pančič z navedbo položaja "pomočnik in namestnik po- verjenika za prosveto," toda nič od tega ni mogel uresničiti; vendar o tem pozneje. TEDEN ZADRUŽNIH DOMOV Medtem se je v državi in tudi v okraju dogajalo veliko drugih stvari, ki so pomembno vpliva- le na nadaljnje življenje in delo ljudi. Vse je sicer potekalo v okvirih silovite politične pro- pagande izpolnjevanja programskih obveznosti, spre- jetih v počastitev V. kongresa KPJ, povezano z neposrednimi pripravami na ta kongres. Ena najpomembnejših nalog v ta- kratnem ptujskem okraju je bila gradnja zadružnih domov. Izjemnim naporom navkljub ni bilo takih uspehov, kot so jih okrajni zanesenjaki načrtovali. To je tudi bil eden od razlogov, da so prav v času trajanja V. kongresa načrtovali "teden zad- ružnih domov", ki naj bi pote- kal od 18. do 25. julija (V. kong- res pa se je začel 21. julija). Računali so namreč, da bodo ljudje v tem času še posebno zagreti za prostovoljno delo pri gradnji domov, vendar so bili taki zanesenjaški računi daleč pod stvarnimi možnostmi. Na kratko, zakaj naenkrat taka potreba po zadružnih domovih. Začelo se je v letu 1947, ko je izšla "vizionarska študija" E. kardelja "Kmetijsko zad- ružništvo v planskem gospo- darstvu", ki je postala obvezni učbenik za aktiviste na vasi. V njej je bilo med drugim zapisa- no, da je "kmetijska zadruga na- jprimernejša oblika za rekon- strukcijo kmetijstva, za prehod od nižjih do višjih zadružnih oblik, kar pomeni zmago socia- lizma na vasi". V skladu s tem so po vsej državi, enako tudi v ptujskem okraju, začeli v začetku leta 1948 združevati vse najrazličnejše zadruge v en- oten tip kmetijske zadruge, pri tem naj bi imeli zadružni do- movi pomembno vlogo. Zato so po okrajih, enako tudi v ptujskem, ustanovili "uprave za gradnjo zadružnih domov". Ta- koj je med ljudmi nastala močna protipropaganda, češ da je to začetek ustanavljanja kol- hozov, da so zadružn domovi potrebni predvsem za skupne kotle in kuhinje in podobno. Pri tem ptujski okraj ni bil izje- ma. Že takoj na začetku so bili problemi pri iskanju ustrezne- ga človeka, ki bi vodil upravo za gradnjo zadružnih domov. Najprej so to nehvaležno dolžnost vsilili Karlu Sa- kelšku, takratnemu predsedni- ku izvršnega odbora okrajnega sindikalnega sveta Ptuj, vendar se mu je z najrazličnejšimi iz- govori posrečilo hitro znebiti se te dolžnosti. Prevzeti jo je mo- rala Lojzka Stropnik, njen pomočnik pa je postal Ivan Vauda. Po nekaj mesecih je Vauda prevzel vodstvo te upra- ve, za pomočnika pa so mu dali Maksa Neubauerja, ki je bil v prvi polovici leta 1948 še tajnik okrajne zveze kmetijskih zad- rug. Sedež uprave je bil na okrajnem odboru OF, v njej pa je delalo še več drugih nameščencev. Kljub temu da so ljudje po vaseh resnično krepko pomaga- li pri delu, da je okrajni poli- tični aktiv "napenjal vse sile", da so resnično veliko naredili, so ob koncu tedna ugotovili, da so bili rezultati dela daleč pod utopisiičnimi pričakovanji in demagoškimi obljubami. V op- ravičilo za to so v okraju spreje- li sklep: "Na pobudo graditeljev se teden zadružnih domov na- daljuje" - in dejansko se je na- daljeval še nekaj let. Prvi zadružni dom v ptujskem okraju je bil zgrajen dejansko samo pod streho, da so ga tako lahko slovesno odpr- li v nedeljo, 25. julija, drugo odprtje pa je bilo v Muretincih, 1. avgusta. Stanje na gradbiščih zadružnih domov ob koncu ju- lija 1948 je bilo takole: Marko- vci - dvorana je dozidana, v zi- danju je pritličje za trgovske in pisarniške lokale; Dornava - stanje je povsem enako kot v Markovcih; Gorišnica - zida se pritličje; Velika Nedelja - zgra- jen je v surovem stanju; Lit- merk - zida se že nadstropje; Zavrč - betonirajo temelje; Cir- kulane - betonirajo temelje; Leskovec - zidajo nadstropje; Videm - zidajo pritličje; Podlehnik - zgrajen je v suro- vem stanju; Stoperce - betoni- rajo temelje; Lovrenc na Dr. p. - zidajo pritličje; Hajdina - be- tonirajo temelje; Slovenja vas - betonirajo temelje; Starše - be- tonirajo temelje; Turnišče - zi- dajo pritličje; Grajena - zidajo nadstropje; Janežovci - adapta- cija ustrezne zgradbe opravlje- na; Trnovska vas - zidajo prit- ličje; Juršinci - betonirajo te- melje. (Povzeto po mesečnem poročilu za julij 1948.) Ker se je "teden zadružnih domov" na- daljeval, se bomo s to vsebino v feljtonu še srečevali. EVFORIJA IN MOREČE SLUTNJE Po vsej državi so V. kongres KPJ, začel se je v sredo, 21. juli- ja, pričakovali v zastavah in transparentih. Tako je bilo tudi v Ptuju, dan pred tem je bil na xMestnem trgu (takrat Kvedrov trg) masovni zbor ljudi, prišli so organizirano iz podjetij in delovnih skupnosti, iz posa- meznih šol in okoliških krajev, zlasti glasni so bili mladi, saj je med njimi bilo veliko organizi- ranih vzklikovalcev raznih ge- sel, ki so jih pripravili v agit- propu in v skoju. i.^.]:ii:<.w.i:<:»i[c7.v):i[^.^ Konec zimskega spanja Zimske zaspance je toplo son- ce že zbežalo na plan. Verjetno ste ob zimskih zaspancih takoj pomislili na medvede, polhe, ve- verice in podobne ljubke gozdne prebivalce. Prepričana sem, da se niste spomnili, recimo, krtov. Ti neutrudni rovokopači že opo- zarjajo nase z neštetimi hribčki zemlje, ki jim je varno zavetje in le poredkoma se prikažejo na površju. Toda zraven medvedkov, lisičk in zajčkov, so tudi krtki dokaj pogosti knjižni ju- naki. Verjetno je k temu pripo- moglo njihovo skrivno in mirol- jubno podzemsko življenje ter bleščeče črn kožušček. Mnogim malčkom se je ta drobna črna živalca priljubila v odličnih čeških risankah, zdaj pa lahko uživate tudi v slikanicah s krtki v glavnih vlogah. KRTEK IN AVTOMOBILČEK je prva iz serije priljubljenih sli- kanic o KRTKU; zasnoval in nari- sal jo je Zdenek Miler, zgodbo je napisal Eduard Petiška. Krtek opazuje mestni avtomobilski vrvež in avtomobili so mu strašansko všeč; tako zelo mu sedejo v srce, da začne sanjariti o svojem avtomobilčku. Rado- vednost pripelje krtka do meha- nične delavnice, kjer vidi razstavljene avtomobile in izve, da so avtomobili sestavljeni iz različnih delov. Krtek se odloči, da si bo avto sam sestavil, le do pravih delov mora priti. Sprva misli, da so glavna pri avtomobi- lu kolesa; nato uvidi, da je važno še marsikaj drugega in prav počasi in na različne načine zbe- re vse potrebno za pravi avtomo- bil. Ali se je krtku uspelo popelja- ti z avtomobilčkom, pa si sami preberite v slikanici Krtek in avto- mobilček, ki je minuto leto izšla pri založbi Mladika iz Ljubljane v prevodu Zdenke Škerij Jerman. DRUŽINA KRTKOVIH je novost založbe Kres, ki je se- rijo slikanic namenila učencem razredne stopnje osnovne šole, zgodbicam pa bodo z veseljem prisluhnili tudi mlajši. Doslej so z enako podobo (slikanice manjšega formata, a nekoliko več besedila) izšle knjige, ki so že bile predstavljene v Tednikov! knjigarnici (Mija z morja, Kje je Malka, Beli medvedek in zajček. Prihaja Ana Nas). njigica o Krtkovih ima vabljiv podnaslov, ki se mu je težko upreti: Držite se na smeh! To je nasvet obeh avtorjev (pisec Bur- ny Bos, ilustrator Hans de Beer) in prevajalca Uroša Kalčiča. No- vost založbe Kres ima 45 strani, kjer je osem zabavnih pripetij, kakor jih je doživel in jih opisal mali krtek Klemen. Družino Krtkovih sestavljajo še Klemnova dvojčica Katka, mama Katarina ( v službi je v pisarni in pravi, da "se ne vidi iz dela"), ata Krištof ( vsi ga kličejo Rudi in je nekoč delal v rudniku, zdaj pa gospo- dinji) in nona (je prava furija na električnem vozičku in dirka z njim sto na uro). Krtek Klemen zaključi pripovedovanje z nas- lednjimi besedami: Povedal bi vam lahko še milijon drugih pri- god iz življenje naše družine - re- cimo tisto, ko je očka pleskal in je nona treščila v njegovo les- tev...ali pa tisto, ki se je Katka iz- gubila v tovarni čokolade in sem jo moral iskati...ali pa tisto, ko so nam mravljinci pojedli hrano na pikniku...ampak zdaj bom moral iti. Kličejo me k večerji - in pri večerji se vedno zgodi kaj smešnega. Zgodbice Krtkovih so zares humorne od prve do zadnje besede ter polne akcije. Krtek Klemen pa prosi, da teh zgodbic ne bi naokoli pripovedo- vali, da ga ne bodo doma požrli! LIliana Klemenili TEDNIK - Četrtek, 2. april 1998 5 KULTURA, IIOBRAŽCVANJE POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ / ODPRTJE DOLGO PRIČAKOVANE STALNE ZBIRKE MASK Pusfne maske in fašenki 365 dni na /etof po skoraj štirih desetletjili številnili strokovnih prizade- vanj smo v Polu-ajinskem muzeju Ptuj naposled le dočakali otvoritev tako težko pričakovane stalne muzejske postavit- ve o prežitkih iz naše regionalne ljudske kulture. Znotraj le-teh še posebej izstopa kultura mask in maskiranja in prav tej tematiki je posvečena nova stalna razstava na ptujskem gradu. Natanko mesec dni je tega, ko je v prepolnih prostorih romanskega palacija na ptujskem gradu poteka- la otvoritvena slovesnost ob odprtju stalne zbirke tradicional- nih pustnih mask. Po pozdravnem nagovoru direktorice Marjete Ciglenečki, sta projekt in razstavo predstavila avtorja razstave, etno- loga Aleš Gačnik in Andrej Bren- ce. Na pomen in vlogo omenjene razstave na področju razvoja slo- venske etnologije, muzeologije ter slovenske kulturne dediščine nasploh nas je v slavnostnem na- govoru opozoril izredni profesor dr. Janez Bogataj z Oddelka za et- nologijo in kulturno antropologijo (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Ker je kultura maskiranja še kako povezana z ritmom in svojstveno melodičnostjo, nas je s svojim nas- topom počastil tudi komponist in multiinstrumentalist Lado Jakša, ki je izvedel avtorsko glasbo na temo naših tradicionalnih pustnih mask in na temo razstave. Razsta- vo spremlja obsežen in razkošen katalog v slovenskem in angleškem jeziku s številnimi barvnimi in črno-belimi fotografi- jami. Predgovor v katalogu je zapi- sal dr. Janez Bogataj, ostale pris- pevke pa Andrej Brence in Aleš Gačnik. Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah je ime razstave, ki nas na svojstven način popelje v nek drugačen svet. V svet mask, ki nam odstira večen boj človeka z naravnimi in nadnaravnimi poja- vi, hkrati pa nas vodi k razmišljan- jem o tem, kako so si ljudje razla- gali naravne in nadnaravne pojave. Maska omogoča ljudem na zemlji, da vzpostavljajo vezi z bogovi in demoni, duhovi rajnih prednikov, z nadzemeljskimi bitji v človeški, živalski ali rastlinski podobi. Pod masko je človek drugačen, saj hipnotično vpliva na tistega, ki si jo nadene. Ta "zaigra" novo vlo- go, onemi ali spremeni glas, giban- je, obnašanje itn. Se danes lahko prisluhnemo številnim pričevan- jem tistih, ki so si nadeli tradicio- nalno pustno masko, npr. masko koranta, da so takrat v hipu postali nekdo drug ter občutili neizčrplji- vo energijo in pogum. Medtem ko je bila nekoč tradi- cionalna maska predvsem grda, zastrašujočega videza in obnašanja, pa postaja danes čedalje lepša in prijaznejša. Priča smo ve- likim spremembam v tradicional- ni pustni kulturi: miti tonejo v po- zabo, obrednost se izgublja v Dornavski cigani in marliii pri svetovanju občanom v energetslii pisarni, smo energetsld svetovalci prišli do zani- mivih ugotovitev. V prispevku je opisano nekaj področij, na Katerih največkrat svetujemo oz. kjer so napake pri novo- oradigah in adaptacijah hiš najpogostejše. 1. VARČEVANJE Z ENERGIJO Varčevanje z energijo v Slove- niji še ni množično, ljudem še ni prišlo v zavest kot nujna vsakod- nevna potreba. Energija je nam- reč še zelo poceni. Zanimivo pa je, da je v bogatejših in razvi- tejših državah osveščenost ljudi neprimerno večja in je varčevan- je z energijo bolj prisotno, kljub temu da imajo boljši standard in višje dohodke kot pri nas. V teh državah imajo že tehnične pred- pise naravnane za varčevanje z energijo (toplotna izolacija zgradb, energetsko varčna okna itd.), strožji pa so tudi kriteriji in izvajanje predpisov pri one- snaževanju okolja. Ker zaloge neobnovljivih virov energije v svetu počasi kopnijo, je v pri- hodnje nujno pričakovati pos- topno naraščanje cen energije. Tedaj bo konec razsipniškega obnašanja. Človeštvo namreč še nima prave, cenene in uporabne rešitve oskrbe z energijo za bodoče generacije. Sedaj je edina rešitev zmanjšanje porabe ener- gije na vseh področjih, v gospo- dinjstvih in industriji. Pri zmanjševanju porabe pa si mora- mo prizadevati za to, da z znižan- jem porabe energije dodatno ne onesnažujemo okolja. 2. PROJEKTI še vedno se zelo pogosto doga- ja, da občani za pridobitev grad- benega dovoljenja kupijo poceni tipski projekt, po katerem nato ne gradijo hiše, ampak ga popol- noma spremenijo ali pa gradijo po drugem projektu. Po koncu gradnje tudi ne naročijo projekta izvedenih del. Novi predpisi (za- kon o graditvi objektov) so te razmere deloma uredili, saj je po- trebno za novogradnje pridobiti uporabno dovoljenje, kar bo problem, če vsa dela ne bodo iz- vedena po projektu. Podobno je s projekti ogrevan- ja. Občani izvedejo sistem ogre- vanja brez projekta oziroma brez toplotnega izračuna, le na osnovi ocene in popisa izvajalca del. Tak način se kasneje maščuje z napačno dimenzioniranim siste- mom, nepravilno izbranim kot- lom glede na njegovo toplotno moč, neprimerno regulacijo ogrevanja, neracionalno pripra- vo tople sanitarne vode in neu- streznim presekom dimnika. Vse našteto vpliva na slab toplotni iz- koristek celotnega sistema in s tem preveliko porabo energije. To velja za novogradnje in adap- tacije hiš. Pred naročilom pro- jekta je zato potrebno vedeti, kaj želimo, in ta osnovna stališča in zahteve posredovati projektantu. 3, TOPLOTNA IZOLACIJA HIŠE Pri novogradnjah je stanje še kar zadovoljivo. Dogaja se, da je pri starejših projektih toplotna izolacija pomanjkljiva zaradi premajhne debeline. Toplotna izolacija debeline 5 cm (stiropor, tervol) za izolacijo opečnega zidu debeline 29 cm ne zadošča več glede na predpise, ki so v veljavi v Zahodni Evropi in se pripravl- jajo tudi pri nas. Za naše po- dročje (III. klimatska cona) se sedaj priporoča vgradnja izolaci- je debeline 8 do 12 cm za zunanje opečne zidove debeline 29 cm. Toplotna prehodnost "K", ki je merilo za vrednotenje toplotnih izgub pri zunanjem neizolira- nem zidu iz opeke debeline 29 cm, znaša 1,5 W/m^K. Če pa ta zid izoliramo s toplotno izolacijo debeline 10 cm, je toplotna pre- hodnost 0,3 WWk. Toplotne izgube preko zunanjih zidov se zmanjšajo za petkrat, kar pome- ni, da se tudi poraba goriva zmanjša. Zunanji zidovi pri nei- zoliranem objektu predstavljajo namreč približno 40 % toplotnih izgub celotnega objekta in imajo zato največji delež izgub med še preostalimi glavnimi segmenti objekta (okna, streha, tla). Največkrat vgrajujejmo pre- majhne debeline toplotne izola- cije tudi na zadnji plošči proti prezračevanemu podstrešju in pri ravnih ter poševnih strehah nad ogrevanimi prostori. Potreb- na debelina izolacije naj znaša od 15 do 25 cm (za ravne strehe ne- koliko manj). Pri izolaciji podstrešij se upo- rablja posebna folija. Tudi pri vgrajevanju teh prihaja pogosto do nejasnosti. V primeru novo- gradnje je najprimerneje, da ob postavitvi ostrešja preko špirov- cev položimo specialno folijo, ki jo poznamo pod različnimi ko- mercialnimi imeni. Preko folije nato pritrdimo vzdolžne letve, nato prečne letve in položimo strešno kritino. S tem zagotovi- mo potrebno zgornjo prezračeva- no plast, pri čemer moramo pazi- ti, da zagotovimo zajem zraka v zračno plast na napušču in izpust zraka na slemenu. Specialna folija ima lastnost, da je s strani prostora za paro pre- pustna, s strani kritine pa za vodo neprepustna. Tako istočasno opravlja vlogo rezervne kritine, saj ob morebitni poškod- bi strehe in njenem puščanju preprečuje, da bi voda prehajala v notranje plasti konstrukcije. Obenem omogoča, da vodna para, ki prehaja skozi stropno konstrukcijo zaradi difuzijskega navlaževanja, izpari. V vetrov- nem vremenu folija prepreči vdor hladnega zraka v spodnje plasti toplotne izolacije in s tem zagotovi, da se toplotna prehod- nost konstrukcije ne zniža pre- več. Na tak način odpade sicer potrebna spodnja prezračevana plast (med izolacijo in folijo), ki bi bila potrebna v primeru, ko za rezervno kritino uporabimo strešno lepenko ali njej podobne materiale. Za folijo sledi toplot- na izolacija debeline 15 do 25 cm, ki jo ob uporabi specialne fo- lije lahko položimo povsem do folije. Na toplotno izolacijo z no- tranje strani položimo parno za- poro - polietilensko ali Al folijo. Temu nato sledi še zaključna stropna obloga (lesen opaž ali mavčno-kartonske plošče). Dosti nejasnosti je tudi pri iz- vedbi prezračevanih fasad (obzi- dava s silikatno opeko, položene marmorne ali betonske plošče, pločevina itd.). Te obloge nimajo izolacijskih lastnosti. Namenje- ne so samo zaščiti toplotne izola- cije pred vremenskimi vplivi. Tu moramo posebej paziti, da omo- gočimo dotok zraka s spodnje strani ter da na vrhu - zaključku fasade - zračna plast ni zaprta. Z namestitvijo posebne folije, ki je za paro prepustna in za vodo ne- prepustna, tudi rešimo težave za- radi slabe zračne resnosti v ve- trovnem vremenu. Istočasno tudi zaščitimo toplotno izolacijo pred kondenčno ali meteorno vodo, ki se lahko pojavi na no- tranji strani obloge. Glede kontaktnih fasad je raz- vidno, da se občani poleg debe- loslojnih kontaktnih fasad, pri- mernih za novogradnje, najbolj zanimajo za sistem tistih kon- taktnih tankoslojnih fasad, ki imajo pridobljen sistemski atest Zavoda za gradbeništvo Ljublja- na in so primerne tako za novo- gradnje in sanacije obstoječih zi- danih objektov iz različnih mate- rialov. Veliko napak nastaja zaradi neustrezne izolacije pri izvedbi tal. Posledica so neprestano hladna tla, zaradi nizke tempera- ture tal pa se lahko pojavi tudi kondenzacija vlage na talnih površinah. Dodatna nevarnost, ki se pojavi predvsem na mokri podlagi, je prehod vlage iz zemlje v talno konstrukcijo tam, kjer ni izvedena hidroizolacija. Pri izvedbi tal med prostori je poleg toplotne pomembna še zvočna izolacija. Če so namreč spodnji in zgornji prostori ogre- vani, je temperaturni nivo v obeh etažah enak in toplotna izo- lacija izgubi svoj prvotni namen. Pomembna pa postane zvočna izolacija tal zaradi preprečevanja prenosa udarnega zvoka (hoja, premikanje predmetov itd.). V tem primeru je pomembna debe- lina izolacije ter vgradnja dileta- cijskih lamel, s čimer pre- prečimo prenos udarnega zvoka. S stališča toplotnih izgub je sla- ba rešitev tudi vgradja energet- sko neprimernih oken, npr. ko- vinskih oken z dvojno zasteklit- vijo, tako imenovanih "termo- pan", ki jih vidimo na mnogih novih zgradbah in so videti zelo moderno. Malo boljša so vezana okna, zelo primerna pa so okna z lesenim okvirjem in izolacijski- mi stekli, kjer je medstekelni prostor napolnjen z inertnim pli- nom (kripton, argon). Pomemben in odločilen napre- dek za povečanje toplotne izola- tivnosti oken pomeni tanek niz- koemisivni nanos na tisti površini notranjega stekla, ki gleda v medstekelni prostor. Taka izolacijska stekla sicer ne- koliko manj prepuščajo kratko- valovno sončno sevanje, inten- zivno pa ovirajo prehod dolgova- lovnemu toplotnemu sevanju iz zgradbe v okolico. Takšne izved- be oken imajo do dvakrat manjše toplotne izgube od klasičnih, vendar se jih graditelji bolj malo poslužujejo, saj so nekoliko dražja. V razvitem svetu je to že pravilo, sicer ni možno zadovol- jiti strogih predpisov. Do tega bo prišlo tudi pri nas, saj se ustrezni predpisi že pripravljajo. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, dipUng.str. SILVESTER VOGRINEC; ZIVUENJE PO SMRTI 6 Energije ilvljenja in sfere elisfe/ci "Fizični svet je iluzija," pravi danski mis- lec T. Marthinus. "Duhovna stvarnost je edino resnično življenje. Izraz 'smrt' je samo pojem za tisti dei življenja, ki obsta- ja izven fizične realnosti." VSE JE ENERGIJA Ker človek verjame, da je smrt izraz absolutnega mirovanja, negibljivosti in nespremenljivosti, je gi- banje (osnova dialektičnega nauka) lahko samo odsev življenja. Ker nobena nam vidna m^.er^a ni večna, ampak se vse spreminja, obnavlja ra^pe- da, ne more obstajati materija, ki ni rezultat ir od- sev gibanja, kar je spet najverodostojnejši dokaz življenja. Kje so potemtakem dokazi za absolutno smrt in mirovanje? Ves kozmos prekipeva od gi- banja, spreminjanja, kroženja, torej od življenja. Materija se razprostira daleč izven področja, ki je dostopno našim fizičnim čutilom. Tako smo šele s pomočjo teleskopa, mikroskopa in z drugimi pri- pomočki odkrili, da obstajajo svetovi in energije, ki so prostemu očesu nevidni. Zato tudi človeške smrti ne gre ad hoc razglašati za edino resnico. Samo zato, ker ne vidimo človekovega duha po smrti, to še ne pomeni, da se je razblinil v nič. Ni- kjer v kozmosu ni "nekaj" nastalo iz "nič" ali se vanj povrnilo. Življenje, torej gibanje, nikoli ne more nastati iz mirovanja in smrti, ampak življenje ved- no nastane iz življenja. Ravno zaradi tega znanst- veniki ne morejo ustvariti življenja umetno v labo- ratorijih. Ker gibanje ne more nastati samo od sebe, torej iz mirovanja, znanstveniki tudi ne mo- rejo skonstruirati perpetuum mobile (stroj, ki bi se giba! sam od sebe, brez dovajanja energije). Če bi "nekaj" lahko nastalo iz "nič", potem bi to pomenilo, da je smrt ustvarjalec življenja in da je vsaka reakcija brez vzroka, kar pa je skregano s spoznanji fizike in mehanike. Figurativno bi to po- menilo, da se hiša gradi sama, da umetniško delo nastaja samo od sebe. da se avto vozi sam, brez voznika ipd. Iz tega sledi, da je prepoznavanje naravnih sil in gibanj v kozmosu za mrtve pojave nelogično in docela smešno, ker se nič ne more odvijati mehansko samo od sebe. Vse, kar nas ob- daja (celo misli), vse, kar opažamo (zvok, barva, svetloba), vse, kar tvori naše doživljanje, je v končni analizi "energija" oz. "gibanje" oz. "spre- minjanje materije". Življenje je ena od oblik energi- je. Ker je vse energija, se noben del energije ne more izgubiti, lahko se samo transformira - preo- blikuje. Marthinus trdi, da je vesolje živ organizem, ne- skončni ocean raznih kombinacij energij in giban- ja, vibracij in valovanja ter da poseduje svojo za- vest. Človek je živo bitje, ki se sestoji iz duha (en- titeta kozmične zavesti), duše (človeška zavest) in šestih teles, ki mu omogočajo obstoj na različnih nivojih bivanja. ENERGIJA INSTINKTA IN RASTLINSKO KRALJESTVO Osnovna energija, ki prežema rastlinski svet, je vse tisto, kar razumemo pod pojmom instinkt. In- stinkt je tukaj največji življenjski faktor oz. osnov- na lastnost zavesti, ki deluje avtomatsko na podla- gi grobega zaznavanja "prijetnega" in "neprijetne- ga". ENERGIJA TEŽNOSTI IN ŽIVALSKO KRALJESTVO Ker se ta energija nahaja v osnovi vsega, kar je fizične narave, se imenuje energija težnosti. Žival je v evolucijskem ciklusu naredita korak dalje od rastline m je razvila težnjo po samoohranitvi. Zato je ubijanje osnovni življenjski pogoj v sferi obstoja, ki jo poznamo kot živalsko kraljestvo. Tukaj velja načelo: "VsaKdo je sebi najbližji," Marthinus pravi, da je zemeljski človek bitje, ki je že prešlo stadij rastline in navadne živali, toda še m prispelo do kraljestva dovršenega človeka. Osnovna zavest zemeljskega človeka temelji na raziskovanju. Od tod izvira tudi pojem "prvega greha" ("jesti z drevesa spoznanj o dobrem in zlem") in "izgona iz rajskega vrta", ki v bistvu ne pomenita nič drugega kot preobrazbo "živali" v "človeka". ENERGIJA SOČUTJA IN KRALJESTVO ČLOVEKA V kraljestvu človeka je osnovna energija, ki prev- laduje, tisto, kar razumemo pod pojmom ljubezen. Tukaj se življenje ravna po načelu: "Ljubite svoje bližnje kakor samega sebe." Ta princip je temeljni dejavnik, s pomočjo katerega se človek oddaljuje od kraljestva živali. Ker pa kraljestvo dovršenega človeka še vedno ni "od tega sveta" oz. na zemlji ne obstaja v popolnem razcvetu kot rastlinsko ali živalsko kraljestvo, temveč je zgolj v embrional- nem stanju, ni čudno, da ga zemeljski človek še vedno doživlja kot utopijo oz. fantazijo. Zemeljski človek bo postal dovršeni človek šele tedaj, ko bo v svojem reinkarnacijskem razvoju prišel tako daleč, da ne bo več imel želje, da se rojeva v tele- su živalskega kraljestva oz. da živi v telesu sesal- ca. ENERGIJA INTELIGENCE IN KRALJESTVO MODROSTI Osnovna energija, ki tukaj prevladuje, leži v osnovi vsega, kar poznamo pod pojmom inteli- genca. Ta energija razvija sposobnost analiziranja in mišljenja pri živih bitjih. Energija inteligence prodira skozi vse poprej naštete svetove, kakor tudi poprejšnje energije, toda v svetu modrosti doseže svojo kulminacijo. ENERGIJA INTUICIJE IN BOŽJI SVET Energija božjega sveta tvori osnovo vsega, kar razumemo pod pojmom intuicija. S pomočjo te energije človek doseže oz. razvije kozmično za- vest. To je trenutek prosvetljenja ali razodetja, ko se posamezniku razkrije uganka življenja in smisel obstoja. Posameznik vidi "živega boga", "koz- mičneo zavest" ali kakorkoli že imenujemo ta po- jem. Dojame večne reatitete in zakone vesolja. Vidi sfere drugih svetov, naseljenje sisteme plane- tov in drugačne oblike obstoja. Z razvojem koz- mične zavesti posameznik gleda na življenje z očmi "boga" in vidi stvarnost v najpopolnejši obli- ki, zato lahko zaključi: "Vse je zelo dobro." ENERGIJA SPOMINA IN KRALJESTVO BLAŽENOSTI Pet predhodno opisanih sfer obstoja tvorijo t.i. "zunanji svet". Kraljestvo blaženosti pa je "notranji svet," v katerem prevladuje energija spomina, ki v tem svetu doseže kulminacijo. Vsako bitje je večna realiteta, kar pomeni, da je vedno obstajalo in da bo še nadalje obstajalo skozi celo večnost, kajti izven zemeljskega sveta prostor in čas nista omejena. Zaradi tega ima vsako bitje za seboj šte- vilna življenja. Preučevanje tega neskončnega niza življenj je notranje življenje posameznika. Sposobnost zemeljskega človeka, da doživlja svoj notranji svet, je primitivna, ker se nahaja šele na prehodu v tretjo sfero bivanja. Zaradi tega misli, da je smrt konec obstoja, in ne more doživeti sebe ■ ot nesmrtno bitje, MATIČNA ENERGIJA IN NAČRT VEČNOSTI Vsaka od predhodnih šestih energij ima svojo sfero razvoja, v kateri prevladuje, in s svojo vibra- cijo daje pečat obstoju v dotičnem "kraljestvu" bi- vanja. Sedma, matična energija pa deluje v smislu "načrta večnosti", ki ga tvorijo vsi predhodni sveto- PREJEU SMO Zaznavanje ... Zadnje čase so moja jutra iz- polnjena z razgledom, ki ponuja uravnovešenost človeka in nara- ve. Vsakodnevna vožnja od Ptuja do Kidričevega je obogatena s pogle- dom na pokrajino za bodoča golf igrišče. Drevesa dihajo, razkazuje- jo svoje posebnosti, premikajo veje z vetrom. Opazujem jih: vse potrebno črpajo iz okolja, vodo iz Zemlje in zraka, sončno svedobo. Ptice iščejo začasna zatočišča v krošnjah. Zamišljam si, da sem podobna drevesu, bogata. Drevo jemlje tisto, kar mu okolje ponuja. Življenje je dogodivščina, bogast- vo, resnični del našega načina življenja. Stari rek pravi: Za vsa- kim bogatim stoji hudič, za rev- nim pa dva. Golf igrišče naj bi bilo namenje- no bogatim. Zakaj pa ne? Pravza- prav bi vsi želeli biti bogati, bo- gastva so različna in nam ponujajo veliko možnosti. Ko delamo nove stvari in smo uspešni, zbiramo ve- liko različnih izkušenj. Možno je, da izgubimo nekaj "prijateljev", ampak hitro pridobimo nove. Prej ali slej ugotovimo, da sta spremin- janje in gibanje najpomembnejša cilja v našem življenju. Svobodni smo graditi na lastnih sposobnos- tih in talentih. Bogati smo, ker živimo v Ptuju. Privoščimo mu obisk tistih, ki znajo ceniti kulturnozgodovinske znamenitosti in posebne lepote naravnega okolja. Skupinskim in enodnevnim obiskovalcem Ptuj ne pokaže svojega značaja. Ptuj ni samo lep, Ptuj je prijazen. O tem se prepričam, ko se sprehajam po njegovih ulicah v zgodnjih ju- tranjih urah in mi na tržnici go- spa Ančka ponudi spomladanske cvedice, druge gospe pa me vabi- jo, da si ogledam in kupim njiho- ve dobrote: čebulo, solato, gobe, jajca... Kupim ali ne, ni pomemb- no. Pokramljam, pogajam se za ceno, izberem najboljše za ne- deljsko kosilo. Hrana je zdravilo. Posprehodim se še do Drave in novega mosta. Tam so labodi, vsa- koletni začasni prebivalci Ptuja. Ponudim jim kruh in ugotovim, da so preskrbljeni, zadovoljni v svojem kraljestvu. Galebi krožijo nad Dravo, račke se pridružijo la- bodom, zasanjani domači maček na obali čaka svoj plen. Danes je nov delovni dan, na poti v službo tizrem rjave površine zemlje med drevesi, pogled se us- tavi na temno modri Studenčnici in se ujame v njeno počasnost. Včeraj skrita pogledu, danes vabi k sebi. Antonija Krajnc 10 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK MASven KuharsU nasveti Motovilet in kresa ončna vendar mrzla zima je omogočila , da je na vrtu v tem času polno motovilca. Sestavek ke je danes namenjen moto- vllcu In drugim manj znanim, drobnim solatnicam, ki jih upo- rabljamo kot samostojne solate ali z njimi krasimo jedi. Motovileč strogo vzeto ni prava solata, saj spada v družino špaj- kovk kakor baldrijan. Ker pa je odporen proti mrazu, ga pretežno gojimo kot jesensko in zimsko so- lato. Mehki listi, ki jih pri manjši rastlini ne razrežemo se na jeziku raztopijo kakor maslo in ima blagi okus in prav zaradi tega ga ne pri- pravljamo z ostrimi začimbami in prelivi oziroma dresingi. Po- gosto pri pripravi motovilca upo- rabljamo blago vinegretsko oma- ko (vinegrette). Omako vinegrette pripravimo iz šalotke, peteršilja, krebuljice, kaper in trdo kuhane- ga jajca, ki ga fino sesekljamo. Temu dodamo vodo, sol, olje, kis in blago gorčico. Prefinjen okus vinegretske omake dobimo le, če vzamemo vse naštete dišavnice in začimbe v mali količini, da nobe- na ne prevladuje in vse skupaj zaokrožijo celoto okusa. nekaterih kuhinjah omaki vine- grete dodajo še kaduljo in para- dižnikov concasse. Vendar tako pripravljeno omako uporabljamo kot preliv za nekatere vrste kuha- ne zelenjave in belega mesa. Z motovilcom izravnavamo ostrejše okuse drugih solat, zato ga pogosto kombiniramo s solato iz svežega belega zelja, rdeče pese, v obeh primerih pa dobimo tudi lepo barvno kombinacijo. Moto- vileč nekateri pripravljajo tudi s krompirjem. Pripravimo ga s hladnih krompirjem, ki ga narežemo na čim bolj tanke lističe in uporabimo manjšo količino ku- hanega krompirja. Zaradi svoje lepe barve in oblike pa je motovileč izredno primeren za dekoriranje oziroma okraševanje jedi. Dokaj neznatna preprosta jed lahko postane priv- lačna, če jo domiselno okrasimo, vendar uporabimo le čvrste, ne ovenele liste motovilca ali vrst so- late, kot je kresa. Kresa je priljubljena za krašenje in dopolnjevanje številnih hlad- nih in toplih predjedi. Stebla sku- paj z majhnimi okroglimi lističi uporabljamo za krašenje juh, so- lat, omak, lahko jo pripravimo kot špinačo. Vodna kresa, ki ima pi- kantno začinjen, skoraj gorčici podoben okus, uspeva brez večjih težav tudi pri nas. Na br^ovih nekaterih rek, potokov, lahko vi- dimo tudi divjo krešo, vendar za- radi onesnaženosti voda, raje upo- rabljamo doma vzgojeno krešo. Svežo nabrano krešo takoj upora- bimo, saj se zelo hitro kvari in ru- meni. V kolikor bi jo hoteli shran- jevati bi si lahko pomagali z le- dom, torej da nabrano položimo na led in ostane uporabna kasen dan več. V kuhinji uporabljamo predvsem zimsko krešo in ^enko krešo, ki tudi v zimi ohrani tem- nozelene liste in je nekoliko gren- kega okusa. Uporabljamo jo tudi namesto vodne krese. rtna kresa je nekoliko bolj blage- ga okusa in jo uporabljamo pogos- to v solatah in za krašenje jedi. Vzgojimo jo lahko tudi iz semena na vlažnem kuhinjskem papirju. V kolikor imate krese v izobilju. lahko iz nje pripravite okusno kremno krešo. Krešo dobro ope- remo in jo damo kuhat v manjšo količino slanega kropa. Vre naj 1 do 2 minuti, v kolikor uporabljate mlado rastlino. Nato jo odcedimo in še vročo pretlačimo. Posebej na maslu prepražimo moko ji doda- mo malo strtega česna, česna vza- memo manj, kot če pripravljamo špinačo in ko zadiši prilijemo malo vode v kateri smo kuhali krešo. Prežganje glad- ko razkuhamo, dodamo pret- lačeno krešo, po potrebi solimo, popramo in dodamo še muškatni orešček. Vse skupaj počasi kuha- mo še 5 do 8 minut, ter tik pred serviranjem izboljšamo okus s kislo smetano. Zraven ponudimo različne vrste kuhanega mesa, kot perutnina, tele- tina in govedi- na. Nada Pignar učiteljica kuhatstm KMETIJSKI NASVETI Pleveli kalijo in rastejo z žitnimi posevki. V topli jeseni vzkali večina vrst plevelov, ki rastejo v oziminah. Če sledi takšni je- seni še mila zima, se njihova rast ustavi. Zato je potrebno zati- ranje opraviti že zgodaj spomladi. Lanska jesen je bila za kaljenje in razvoj plevelov v oziminah neugodna. Mnogo vrst plevelov zaradi suše in nizkih temperatur ni vzkalilo, zato je večino pričako- vati spomladi, takoj ko bodo za njihov razvoj dosežene dovolj vi- soke temperature. Preden se odločimo za zatiranje plevelov, opazuj mo gostoto pleve- la, zastopanost posameznih vrst, določimo prevladujoče vrste ple- vela, velikost in njegovo vitalnost. Z upoštevanjem pragov škodlji- vosti lahko presodimo, kdaj je po- trebno in ali gaje sploh potrebno zatirati. Potem se odločimo za iz- bor ustreznih pripravkov. Posebno pozornost velja posve- titi plevelom, kot so smolenec (Galimn aparine), dresni (Polygo- num), navadna zvezdica (Stellaria media) in drugi. Njihov vpliv na zmanjševanje količine in kvalitete pridelka je tolikšen, daje njihovo zatiranje nujno. Na slovenskem tržišču so letos v prodaji trije na širokolistne pleve- le zelo učinkoviti herbicidi: basa- gran DP-P, duplosan DP ter du- plosan KV. Kdaj in v kakšnem odmerku bomo uporabili omenjene herbi- cide? Duplosan DP je mogoče upora- biti od faze treh listov žit do začetka kolenčenja. Uporabimo ga 2,0 - 2,5 l/ha. Nižjo količino upo- rabimo, če ga kombiniramo z gra- micidom za zatiranje srakoperca (Apera spica venti). Takšna kom- binacija je glede na učinkovitost trenutno najcenejši način zatiran- ja vseh plevelov v ozimnih žitih. Deluje tudi pri temperatiu-i 8 sto- pinj C ali več. Basagran DP-P uporabljamo v količini 2,5-3,01/ha. Delovanje na travne plevele dosežemo, če količini 2,5 l/ha dodamo gramini- cid. Manjši odmerek zadostuje tudi za širokolistne plevele, ki ni- majo več kot 4 liste. Posebnost ba- sagrana DP-P je ta, da ga lahko uporabljamo še v času kolenčenja. Z njim lahko popravljamo napa- ke, ki smo jih ali jih bomo naredi- li pri uporabi kakšnega drugega herbicida. Zadnji čas njegove uporabe je tik pred klasenjem, od- merek pa 3 1/ha. Tovrstne korek- cije priporočamo predvsem, če je zapleveljenost s smolencem in sla- kom močna. Na številnih njivah se zaradi oz- kega kolobarja vedno bolj pojavlja osat. Ker gre za zelo trdoživ ple- vel, je takrat, ko ga je potrebno za- tirati, škropljenje smiselno načrtno prilagoditi. Glede na do- sedanje izkušnje je mogoče osat v žitih učinkovito zatreti le s kom- binacijo basagrana DP-P 2,0 l/ha ter duplosana KV 1,7 l/ha. Škropljenje je najučinkovitejše, ko osat doseže višino vsaj 15 cm. S to kombinacijo sredstev zatremo tudi ves drugi širokolistni plevel. Herbicida basagran DP-P in bu- plosan DP je mogoče uporabiti tudi v jarinah (jari ječmen in pšenica ter oves), ko vzkali večina plevelov. Ker trave v posevkih ja- rih žit spomladi ne povzročajo škode, uporabljamo herbicida sa- mostojno. Čas uporabe je enak kot pri ozimnih žitih. Z oženjem kolobarja je pričako- vati pojav do sedaj manj znanih bolezni, kot je lomljivost žitnih bilk. Veliko škodo lahko povzroča pepelovka (pepelasta plesen ali Erysiphe graminis), ki je glivična bolezen in se vsako leto poj avl j a v žitih. V večj em obsegu se običajno pojavi konec aprila ali v začetku maja, ko žita razvijejo ne- kaj kolenc. Na posevkih se razvija pri dnevnih temperaturah od 12 do 20 stopinj C. Za razvoj potre- buje visoko zračno vlago in nekaj sončnih ur vsak dan. Intenzivneje se razvije na gostejših posevkih. V fazi razraščanja posevkov se v ozi- minah (pšenica, ječmen, rž) odloča o številu klasov na rastlino in zrn v klasu. Ta razvojna faza se zaključi med 15. in 25. aprilom. Posevki, ki jih v tem času prizade- ne bolezen, ne bodo dali pričako- vanega pridelka. Prizadete posev- ke moramo poškropiti s siste- mičnim fungicidom, ki dobro de- luje tudi pri nižjih temperaturah (nočne temperauore so še vedno nizke). Takšen fungicid pa mora odlikovati tudi hitro prodiranje v rastlino, dobra razporeditev po rastlini ter dolgo in zanesljivo de- lovanje. Takšne odlike je pri nas pokazal fungicid corbel (aktivna snov 750 g/l fenpropimor^. Z na- tančnimi raziskavami je bilo ugo- tovljeno, da zanesljivo ozdravi rastlino in jo pred poiiovno okužbo varuje vsaj 30 dni. Že po eni uri prodre nad 90 % aktivne snovi v rastlino, pri nižjih tempe- raturah pa je od konkurenčnih pripravkov pokazal najboljšo učinkovitost. Njegovo delovanj e smo z natančnim preizkušanjem preverili tudi na naših polj ih, kjer je pokazal med primerjanimi flangicidi najboljše delovanje na pepelovko v zadnjih štirih letih. S corbelom zatremo tudi rje, ki se v tem času pojavljajo na nekate- rih posevkih. V letu 1997 je prišel na naše tržišče nov fungicid zelo širokega spektra delovanja opus team Go- spodarsko pomembne bolezni žit so bolezni poleganja, bolezni ste- bla in listov ter bolezni klasa. V poskusu v Staršah je bil upo- rabljen dvakrat po 1 l/ha. V tem poskusu je bil dosežen najboljši pridelek pšenice med vsemi upo- rabljenimi fungicidi. Po učinko- vitosti pa je bila takoj za njim kombinacija fungicida corbel 0,7 l/ha in opus team 1 l/7ha. V ječmenu zadošča eno škropl- jenje 1 l/ha opus teama ob pojavu bolezenskih znakov glivične bo- lezni. Ob pojavu listnih uši (presežen prag škodljivosti) uporabimo in- sekticid diu^ban E-48 1 l/ha ali perfekthion 0,8 l/ha. Nande Osojnik, dipl. agronom PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 166. NAD Zairon, družina tn dfiiseimo xdruwle 27. nadaljevanje Nevrotično pogoje- ni zakonski konflikti - 9, nad. Nevrotični zakoni - 5. nad. Pa nadaljujmo s temo o lju- deh s prisilno nevrotično oseb- nostno strukturo in njihovih zakonih. Taki ljudje se zelo bojijo, da bodo izgubili svojo avtonomi- jo, posebej še, ker se jim zdijo ljudje in svet sovražen; uvel- javljanje se jim zdi zato še naj- boljša metoda. Ker so od- maknjeni ljudem, jih niti prav ne razumejo in so v stalnem obrambnem boju z njimi. Na vsakem koraku čutijo potrebo Ščitili !.vojeuuere!.e in !>ebd in to tudi tam, kjer jim nihče ničesar noče. Do drugih so na videz zelo korektni in tudi dajejo vtis do- bre vzgojenosti. Toda ob skrbnejši analizi se pokaže, da so zelo trmasti, da se v pogovo- ru kar naprej sklicujejo na neke argumente in da zato sploh ni možno z njimi raz- pravljati, saj vztrajajo pri svo- jem in hočejo na koncu imeti vedno prav. V tem se že razkri- va njihova želja po lastništvu in obvladovanju. Tako kot so sami zagovorniki avtoritet, znajo biti tudi sami neizpro- sni, kruti, malenkostni, ukazo- valni in avtoritativni, če se znajdejo v poziciji, ko lahko sami odigrajo vlogo avtoritete. Posebno v zakonu ali družini so radi avtoritativni in zahte- vajo vse spoštovanje. Vse to poteka pri njih v imenu "mo- rale in višjih principov Ljudje s prisilno nevro- tičnim značajem ne znajo lju- biti, saj se vedno trudijo za distanco. Na področju spol- nosti imajo vrsto težav. Značilno je, da mnogi moški trpijo za prezgodnjim izlivom ali pa pri njih do izliva tudi podaljšem trajanju spolnega odnosa sploh ne pride; globji podzavestni smisel obojega je agresija do partnerice ali ne- kakšno maščevanje. Poleg tega je spolnost za njih le obvez- nost, ki jo opravijo kot roboti v točno naprej preračunanih časovnih obdobjih in situaci- jah. Kako njihova življenjska zgodovina vpliva na njihove lastnosti in kakšni so njihovi zakoni - o tem pa naslednjič, mag. Bo|aii Sinko PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU * V VRTU V VRTU V VRTU Ob vigredi oživi tudi vrt Kljub ledenim jutrom v prvih koledarskih pomladnih dneh se je ob prihodu vigredi narava nezadržno pričela prebujati iz zimskega mirovanja. S prvimi pomladanski- mi otoplitvami in po prvem obilnejšem in toplem dežju bo narava vzbrste- la in zsdehtela z vso svojo močjo. Vrtičkarjem se v tem času iztekajo še poslednji dnevi v pripravi in urejanju vrta in zelenega bivalnega okolja, da bi bil prihod vigredi in toplega pomladanskega sonca še prijaznejši. v SADNEM VRTU je češnja kot sadna vrsta zaradi izrazito lepega cveta in zgodnjega vabljivega sadu bila venomer med najbolj cenjenim in skoraj v vsakem vrtu zasajeno drevo. Kot drevo češnja v naših podnebnih in talnih razmerah uspeva povsod. Odporna je na številne rastlinske bolezni in škodljivce, tako da ne zahteva posebno dosti varstva. Na zimski mraz je češnja med najodpor- nejšimi sadnimi vrstami, le na spomla- danske pozebe je zaradi zgodnjega cve- tenja nekoliko občutljivejša. Prvi letošnji ledeno mrzli pomladni dnevi češnjam, ki še niso vzbrstele, niso naredili škode. Odprti cvetni brsti pozebejo pri - 3C, ko pa se venčni listi osipljejo in ostanejo plodiči goli, pa pomrznejo že pri samem zmrzišču. Lastnost češnje je, da že ob skromni negi in gnojenju redno in obilno rodi. Pogosti pa so pojavi, da češnja red- no in obilno cveti, po cvetenju pa se cve- tovi posuše in odpadejo. Vzrok za to je poiskati običajno pri oplojevalnih okol- nostih. Češnja je namreč samo neoplod- na, kar pomeni, da se plodovi zavežejo le, če je v bližnji okolici drugo drevo češnje, s pomočjo katere bodo čebele oprašile tudi naše drevo. Ne sadimo to- rej posamičnega drevesa češnje, če v bližnji okolici ni že enake sadne vrste, ali pa posadimo v domačem sadnem vrtu vsaj dvoje dreves različnih sort. Med rastlinskimi glivičnimi boleznimi pri češnjah ni nekih posebno razširjenih, ki bi ogrožale obstoj dreves ali izostanek pridelka. Večjo škodo na pridelku pa lahko povzroči češnjeva muha, katere posledica so črvivi in neužitni plodovi, ter črna češnjeva uš, ki zlasti pri mlajših dre- vesih mlade poganjke tako izsesa, da se listje zvije, poganjki pa ovenijo in se posuše. Uši izločajo obilo medene rose, ki privablja mravlje, po listju, lubju in plo- dovih pa se razširi sajavost, tako da dre- vo vidno hira, plodovi pa so neužitni. Zimsko zalego navedenih škodljivcev uničimo, če drevesa škropimo v stanju tik pred odpiranjem cvetnih brstov z 0,75-odstotnim folidol oljem, 0,5-odstot- nim oleoultracidom ali 0,1-odstotnim oleoekaluxom. V času cvetenja ne škro- pimo! Po cvetenju, ko so plodiči že zave- zani in ko prehajajo v velikost koruznega zrna, muha prične vanje vlagati jajčka. Takrat škropimo le, če pričakujemo zelo močan napad tega škodljivca, pri izbiri škropiv pa smo skrajno pazljivi, da izbe- remo takšna s čim krajšo karenčno dobo delovanja, sicer pa se je bolje poslužiti lepljivih plošč bioplant, ki, obešene v drevesno krošnjo, s svojo rumeno barvo in vabljivim vonjem privablja muhe, te pa se nanjo prilepijo. Težje je zatiranje črne listne uši na češnji, ker moramo v prime- ru, če pride do močnega napada, zastru- piti drevesni sok, s katerim se ob sesan- ju iz listov in mladih poganjkov uši za- strupijo. V ta namen uporabljamo pirimor ali hostaquic, ki ob pravočasni uporabi ne zastrupita tudi zorečih plodov. Kljub temu da V OKRASNEM VRTU pozna zima še kar naprej otepa s svojim repom, pa listje, vejevje, slamo, šoto ali podobna varovala, ki smo jih v jeseni na- mestili na okrasne trajnice, da bi jih ob- varovali pred zimsko pozebo, prve dni aprila odstranimo. Rastline pod varoval- no odejo zaradi toplote hitreje vzbrsti, zaradi pomanjkanja svetlobe pa mladi poganjki in listi ostajajo blede barve, za- radi česar pri prepoznem odkrivanju in nenadni močni svetlobi pride do poškodb. Ko zemlja več ne zmrzuje, lahko sadi- mo in presajamo vse vrste okrasnih drevnin, ko pa se še dovolj segreje, vsaj na 8C, pa pričnemo saditi ali presajati okrasne zelnate trajnice. Pri delitvi grmov odbiramo in porabimo za na- daljne sajenje le sadike, ki so krepko raščene in imajo zdrave korenine. V ZELENJAVNEM VRTU lahko v tem času na prosto sejemo že kar precej vrst vrtnin. Zgodnje korenje, peteršilj, pasti- nak, mesečna redkvica, rdeča pesa, zgodnje vrste solate, radič solatnik, vrtna kresa, špinača. grah, bob m blitva so vrste, katerih seme vzkali že pri nižji talni toploti, vzkaljeni posevki pa tudi niso preobčutljivi na nekoliko nižje nočne temperature. Sicer pa imamo pred spomladansko setvijo in saditvijo vrtnin še toliko časa, da si naredimo načrt setve glede na ko- lobar in razvrstitev posevkov po pred- hodnih posevkih in zaporedje gnojenja gredic z organskimi gnojili. S premišlje- no razporeditvijo vrtnin posevkov dosežemo več in kakovostnejše pridel- ke, zemlji pa ohranjamo rodovitnost. Po osnovnem kolobarju naj gomoljni- cam in korenovkam sledijo kapusnice in solatnice, tem stročnice, čebulnice pa bodo najbolje uspevale, če jih sadimo za stročnicami. Čeprav je kolobar setve vrtnin težko povsem uskladiti s kolobar- jem gnojenja z organskimi gnojili, mora- mo pri nekaterih posevkih biti posebej pazljivi. Čebulnic in stročnic nikoli ne sa- dimo na gredice, ki smo jih v pretekli je- seni gnojili s polpreperelim hlevskim gnojem. Prazna mesta v kolobarju naj- bolje zapolnimo s solatnicami, ker imajo te najkrajšo rastno dobo, dobro pre- našajo skoraj vse predposevke, so z večino vrst vrtnin dobri sosedje in niso občutljive glede na gnojenje z organski- mi gnojili, četudi smo gnojili z ne pov- sem preperelim hlevskim gnojem. Ker se sajenja čebulčka in setve ko- renčka ujemata, ju je najbolje izvesti v mešanem posevku, predvsem zato da bi pridelali zdravo čebulo in zdrave korene. Čebulo napada čebulna muha, ko- renček pa korenjeva muha, ki povzroča črvivost korenov. Mešani posevek ko- renja in čebule izključuje pojav navede- nih škodljivcev, ker vonj čebule odvrača korenjevo muho, obratno pa vonj koren- ja odvrača čebulno muho. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK - G/T. A'. : apnll998 11 OD TOD IN TAM LENART / RD PESNICA KRITIČNO O ONESNAŽENJU VODA Kdal nov zakon o sladkovodnem ribišivaf l^a občnem zboru so ribiči ocenili, da je odnos do olcolja mačehovslii in brezbrižen in da je tudi med njimi samimi veli- jo tališniti, Id na velilio odmetavajo smeti. Že letos nov ribiški dom nad globovnico Pri Lenartu v Slovenskih gori- cah so imeli redni letni občni zbor člani RD Pesnica. Vanjo je vključenih 354 ribičev, tudi veli- ko mladincev in pionirjev. Na občnem zboru so ugotovili, da je tudi reka Pesnica s svojimi pritoki čedalje bolj onesnažena. Lani so vložili nekaj več kot 8 ton rib (od tega največ krapov, veliko pa tudi zaroda potočne postrvi, kar 20 - tisoč; med vloženimi ribami so še ščuke in šarenke), ulovili pa do- brih 9 ton (največ rib so ujeli iz globin Trojiškega jezera, kar 4702 kg). Zabeležili so 12.951 lovnih dni, med ribiči pa je bilo tudi veli- ko tujcev iz Avstrije, Nemčije in sosednje Hrvaške. Ribolovni tturi- zem je najbolj razvit ob jezerih Sveta Trojica in Radehova, z njim pa se ribiči tudi vključujejo v celo- vitejšo tiu-istično ponudbo občine Lenart. Ocenjujejo, da so še pre- cejšnje rezerve v Radehovi, kjer so lepo uredili parkirišča, kmalu pa naj bi ponudbo obogatili še z ne- katerimi atraktivnimi tekmovan- ji. Ob obeh akumulacijah skrbijo za lu-ejena obrežja, imajo posode za smed, ki jih sproti praznijo. Lani so med drugim pripravili več odmevnih tekmovanj, med njimi tudi tradicionalno srečanje niladih ribičev za pokal Alpe - Ja- dran. Njihovi mladinci so bili člani državne reprezentance, v ka- teri so se odrezala tudi dekleta. Osrednja letošnja naloga je skrb za čiste vode in obrežja, gospodar- jenje z ribjim bogastvom, tekmo- valna dejavnost, delo z mladimi ribiči na šolah in gradnja novega ribiškega doma v Lenartu. Gradi- jo ga nad sotočjem stare in nove Globovnice v novem naselju blizu jezera Radehova. Objekt bo maja pod streho in bo služil tako ribičem, kot številnim obiskoval- cem Lenarta. Pri delu z mladimi so med vodilnimi ribiškimi družinami v Sloveniji. Posebej vzorno delujejo krožki na OS Sve- ta Trojica, Voličina, Cerkvenjak in Lenart. Zato ni naključje, da so njihovi mladinci in pionirji na tekmovanjih sirom po Sloveniji že več let med najboljšimi. Predsed- nik RD Pesnica Srečko Lipovnik je povedal, da bodo letos pripravi- li tudi veliko izobraževalnih akcij. Sodelujejo s sorodnimi društvi in organizacijami in se vključujejo v ZRD Maribor. Občnega zbora le- narške RD Pesnica se je udeležil tudi predsednik te zveze Bojan Ja- vomik. Ribiči upajo, da bo kmalu sprejet nov zakon o sladkovod- nem ribištvu in ustrezni podza- konski akti. Zaradi zamujanja nove zakonodaje je namreč precej malodušja in nejasnosti. Osrednja čistilna akcija le- narških ribičev bo že to soboto, 4.aprila, ko bodo temeljito očistili obrežja akumulacij Radehova in Sveta Trojica, lotili pa se bodo tudi Pesnice in njenih pritokov Velke, Globovnice, Ročice in Drvanje. Vrsto let kritično ugotavljajo, da je odnos ljudi do tekočih voda naravnost mačehovski, kar doka- zujejo tudi količine odpadkov, ki jih poberejo na obrežjih in iz vode. Celo poginule domače živali se najdejo v Pesnici, da o starih gospodinjskih aparatih sploh ne govorimo. Ribiči upajo, da se jim bo pri čiščenju prich-užilo tudi več domačih naravovarstvenikov iz Lenarta in da bodo ljudje bolj spoštovali njihovo delo. M.TOŠ LENART / PARK BODO UREJALI v Tedniku smo že pisali o prizadevanjih krajevne skupnosti in občine Lenart, da bi bilo to mlado mesto sredi Slovenskih go- ric čisto, urejeno in zeleno. Pred leti so začeli akcijo urejanja okolij stanovanjsldh blokov, hiš in industrijskih objektov. Tu- ristično društvo je celo podelilo več priznanj za urejeno in čisto okolje, tako da se je pobuda dobro prijela. Prava sramota za Lenart je bil mesiui paik incd Partizansko in Cmureško cesto. Kot zanimivost naj zapišemo, da je zanj v začetku tega stoletja vzorno skrbela ta- kratna trška občina Lenart, ki je urejala zelenice in nasade. V par- ku je ostalo več mogočnih divjih kostanjev, a so pred leti začeli pro- padati. Tudi klopi so bile uničene. tako da je bil videz parka vse prej kot lep. K sreči so v jubilejnem letu 800. obletnice prve pisne omembe Lenarta v mesmem od- boru naredili odločilne poteze - med prednostne naloge so uvrstili ureditev mesmega parka. Najprej so simbolično posadili drevo življenja, ki naj simbolizira rast mladega mesta. Nato so tire- dili še dobršen del zelenic in posa- dili veliko ^drevja in okrasnega grmičevja. Že lani je bil videz le- narškega parka lepši, tudi Le- narčani so se začeli vračati v senco pod mogočne divje kostanje. Ob mestnem parku so zgradili nov gasilski dom, ob katerem je tudi velik plato, ki služi za javne prire- ditve. Mestni odbor in krajevni svet načrmjeta, da bi letos park dokončno uredili. S tem bi rešili velik problem in bi v prihodnje lahko osredotočili denar na pos- topno tureditev hipodroma Pole- na. Tam snujejo bodoči športno- rekreacijski center občine Lenart. M.TOŠ PTUJ / V SNEAMLNEM STUDIU BOJANA SERUGE Drugmie fe^ km memai s SImfkmm Avsenikmm Avseniki so bili in ostajajo legenda v svetu narodnozabavne glasbe, in čeprav že kar nekaj let ne delujejo skupaj, pa Avse- nikove skladbe ostajajo žive med ljudmi. Slavko Avsenik se je po desetih letih odločil na novo posneti nekaj starih melodij. Glasbenim studiem se malokdaj ponudi priložnost sodelovan- ja z Avsenikom, Bojanu Šerugi s Ptuja, ki že 12 let dela kot studijski režiser zvoka in producent, pa je to uspelo pred me- secem dni. Takoj po pustu je v njegovem studiu M snemal Slavko Avsenik, sodelovanje z njim pa naj bi v prihodnje bilo še tesnejše. Studijski prostor na Ptuju je iz- bral Vinko Simek, ki je iskal novo snemalno ekipo in preverjal sm- dijsko kvaliteto ter se naposled odločil Slavka Avseiiika za nekaj ur prepustiti Bojanu Šerugi in nje- J^ed snemanjem na Ptuju je nastal še foto spomin: s Slavkom '^^senikom sta Vera Soline in Bojan Šeruga govi studijski ekipi. Šeruga je po- vedal, da se je izredno razveselil snemanja s Slavkom Avsenikom, ki je zanj edina prava zvezda med glasbeniki, njegovo delo pa profe- sionalno izpeljano. Avsenik je v studiu na novo posnel štiri starejše skladbe, tri od teh so še danes od- mevne: Golica, Muzikant in Pas- tirček. Snemal je z ansamblom Gašperji, pri katerem poje Vera Soline, ena izmed najbolj pozna- nih slovenskih tekstopisk, vse skladbe pa so že bile predvajane v posebni glasbeni oddaji na TV Slovenija; montažo za te skladbe pa so prav tako naredili na Ptuju. Slavko Avsenik je bil ob koncu iz- redno zadovoljen, kar pomeni, da bo Šeruga z njim še delal, morda že v maju. Sicer pa si to svoje delo šteje v posebno čast, v šali pa pravi, da je povrhu tega še dobro plačano. Poleg Bojana Šeruge sta bila v studiu sodelavec Tomi Va- lenko in Šimkov sin Aljaž Šimek. V produkcij sko-glasbenem stu- diu M Bojana Šeruge pa Slavko Avsenik ni bil prvi, ki je kaj po- snel, tam nastajajo glasbeni po- snetki nekaterih poznanih sloven- skih ansamblov in pevcev: Ptuj- skih 5, Bratov iz Oplomice, Štajer- skih baronov, ansambla Barabe, Korada in Brendija, Hajdi, Dolo- res, Moni, Mirana, celo ansambla Lantema iz Zadra, pa še mnogih drugih. T. Mohorko PTUJ / ZNANCI Z ULICE: MAXI TAXI Že eno lefe mi nas Pravijo, da se najboljše blago samo hvali. Potrdilo za to je podjetje Maxi taxi. Z zelo malo reklame v naših medijih se je zelo hitro in učinkovito prebilo v eno najodmevnejših imen na Ptuju. Dobro ime so jim prinesle prijaznost vozni- kov in nizke cene prevoza. V svojih vrstah imajo tri avto- mobile, ki neprestano švigajo po štajerskih cestah, veliko- krat pa jih pot zanese tudi čez mejo. Zaradi velikega povpraševanja so pred mese- cem dobili še dva majhna av- tomobila in kombi, ki bo na- menjen predvsem podjetjem, klubom in manjšim skupi- nam. Pred časom so v podjetju praz- novali prvi rojstni dan in so torej nova vozila darilo ob prvi oblet- nici. Verjetno pa se jim z uvelja- vitvijo novega zakona o varnosti v cesmem prometu obeta še več dela. Milan Krajnc Maxi taxi - značilnost naših cest KrvodaiaM 17. MAREC - Bmko Šenkiš, Žab- jak 61, Majda Slana, Potenci 27/a, Vera Resnik, Ul. heroja Lacka 8, Ptuj, ^ Elizabeta Majcen, Pacinje 27/a, Alojz ; Horvat, Juršinci 19/a, Marjeta Men- daš, Moškanjci 84/a, Milan Golob, Dornava U2Jb, Irena Ljubeč, Spuhtja 133, Martina Rorjanič, Strelci 9, Marjana Rižnar, Pacinje 5/b, Anka Šoštarič, Slomi 12/a, Renata Koled- nik, Ločič 22, Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22, Neža Mislovič, Dorna- va 35, Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ruj, Marjana Zore, Praprotniko- va ui. 13, Ruj, Vesna Enieršič, Mez- govci 3, Lizika Šešerko, Moškanjci 93, Marjana Prelog, Zagojiči 20/a, Janez Muršec. Ločki Vrh 52/a, Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/a, Boštjan Maje- rič, Destrnik 1/a, Nives Žargi, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj, Andreja Zakšek, Dogoška 36, Maribor, Darja Čeh, Podvinci 73, Simona Ljubeč, Zg. Hajdina 107/a, Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj, Janez Horvat, Dornava 38, Karmen Ketiš, Dobrava 8, Angela Golčman, Dornava 16, Ve- rica Emeršič, Mezgovci 3, IVlartJn Majar, Mezgovci 57/a, Ivanka Žgeč, Žamenci 3/a, Marija Bezjak, Borovci 14/a, Branko Golob, Bresnica 27, Stanislav Vrtič, Dornava 55/b, Angela Meško, Mezgovci 56/a, Marjan Ra- tek, Dornava 147/d. 19. MAREC - Botfenk Pokrivač, So- dinci 34, Dragan Lukič, Mati Brebrov- nik 6, Zlatko Kralj, Desnjak 33, Janko Marin, Bresnica 70, Dragica Arnuš, Gomilci 6, Irena Bračič, Zabovci 15/a, Dragica Polanec, Placar 64, Milica Petek-Fitipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj, Doris Bencik, Belšakova 33, Ruj, Irena Jurič, Štrafelova 17, Ruj, Janez Muhič, Bukovci 63, Stanko Zorman, Moravci 104, Marija Vesen- jak, Racerovci 1, Milan Štumberger, Mezgovci 40, Bogdan Gajser, Bukov- ci 173/a, Brigita Cuš, Mezgovci 64/a, Damjan Bračič, Zabovci 15/a, Dragi- ca Dobič, Ul. 25. maja 3, Ruj, Milan Avguštin, Lešje 37, Slava Potrč, Pre- rad 48, Milena Čuš, Dornava 91/b, Ktavdija Seiko, C. na Hajdino 32, Ki- dričevo, Helena Horvat, Sp. Polskava 3, Štefka Lukavski, Belšakova 69, Ruj, Milena Primožič, Omioška 46, Ruj, Romana Jurič, Dornava 115, Jožica Bezjak, Ul. 25. maja 3, Ruj, Zvonka Rozman, Hum 27, Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a, Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ruj, Marija Vorih, Kicar 118/a, Jože Poharič, Janežovci 16, Roman Petrovič, llčeva 15, Ruj, Majda Kramberger, Krčevina pri Vurbergu, Vinko Kokol, Dornava 87, Darko Čuš, Mezgovci 64/a, Jože Mergeduš, Zg. Gruškovje 12/a, Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ptuj, Vili Pečnik, Marjeta na Drav- skem polju, Žeijko Tarodi, Arbajterje- va 8, Ruj, Ivan Sakač, Jalšovec 39, Zvonko Španinger, Šolska 4, Daniel Sužnik, Gočova 22, Franc Fekonja, Hajdoše 37d, Branko Drofenik, Ki- dričeva 64, Dobreovce, Drago Furek, Hajdoše 39, Miha Peklar, Zg. Duplek 53/a, Miran Zagoršek, Mezgovci 28. PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ / PLANINSKI KOTIČEK 45. Obittl zbor planinskega društva v petek 20.3.1998 smo se planinci zbrali na 45. občnem zboru, na katerem se je med dru- gim Izvolilo novo vodstvo. Za predsednika PD Ruj je bil Izvoljen Tone Purg, naloge pod- predsednika pa bo upravljal Uroš VIdovič. Iz poročil načelnikov je razvidno delovanje društva na raznih področjih. Izvedenih je bilo ve- liko izletov in pohodov, nned njimi tudi nekaj zahtevnejših pohodov v tuja gorstva in sicev Slo- vaške Tatre, na Mont Blanc in Dolomite. Član al- pinistične sekcije PD Sandi Vaupotič pa je bil udeleženec slovenske himalajske odprave na Sisha Pnagmo. Organizirane so bile, ena izmena zimskega in tri izmene letnega zimskega tabora. Izpeljan je bil tradicionalni pohod po Haloški pla- ninski poti od Cirkulan do Podlehnika, ki se gaje udeležilo okrog 450 pohodnikov iz vse Slovenije. Tudi na področju izobraževanja je bilo v lanskem letu veliko dela, saj je bilo izvedeno društveno tekmovanje planinskih skupin osnovnih šol. Sku- paj z Mladinsko kornisijo planinske zveze Slove- nije (MK PZS) in OŠ Martin Kores Podlehnik pa smo pripravili in izvedli tudi državno tekmovanje Mladina in gore, katerega gostiteljica je bila OŠ Podlehnik. Udeležilo se ga je 71 ekip s po 4 člani iz cele Slovenije. Ob tem ne smemo pozabiti omeniti lepega uspeha naših ekip, ki so dosegle nasledje rezultate: 3. mesto OS Martin Kores Podlehnik, 9. mesto OŠ Olga^Meglič, 11. mesto OŠ Ljudski vrt in 28. mesto OŠ Hajdina. Med prvimi v Sloveniji smo naročili in namestili nove smerne table, ki naj bi bile enotne za vse markirane planinske pot (stojijo na HPP od Borla do Podlehnika). V lanskem letu je bila postavljena montažna plezalna stena, ki je stala pri športni dvorani Mla- dika in na katero smo privabili precejšnje število otrok. Sedaj stoji v telovadnici OŠ Breg, plezanje po njej pa vodi Danilo Šegula. Društvo skrbi tudi za pomladek v vodniških vrtah, tako je v lanskem letu opravila vodniški tečaj v Bavščici Vlasta Voda. Člana alpinjstične sekcije PD Ruj Majda Novak in Boštjan Šterbal pa sta opravila izpit za starejšega alpinističnega pripravnika. Dosedanji predsednik PD Ruj Janez Vrtič je podelil priznanja PZS in PD Ruj. Pisno priznanje PD Ruj so prejeli: Olga Serdinšek, Stanka Ivančič, Alenka^ Kutnjak, Senka Jazbec, Slavko Golob, Danilo Šegula, Bojan Kolednik in Marko Kračevec. PZS pa je za večletno uspešno delo, na predlog PD Ruj in MDO Podravja, podelila: pismeno zahvalo PZS Hermini Šilak, Aleksandru Kelnariču in Jožici Feguč; bronasti častni znak PZS Urušu Vidovišu; srebrni častni znak PZS Francu Kodeli, Francu Korparju,^Viktoriji Dabič, mentorici planinske skupine v OŠ Ljudski vrt pa je MK PZS podelila tudi knjižno nagrado za dol- goletno uspešno delo s planinsko mladino oz. pred odhodom v pokoj. Aleksander Kelnarič je prejel tudi priznanje Športne zveze Ruj za leto 1997. Kot gost se je občnega zbora udeležil tudi predsednik PD Haloze Ivan Božičko. Občno zbor se je pričel z ogledom diapozitivov, ki jih je prikazal Sandi Vaupotič, za kulturni program pa je poskrbela Maja Purg, ki nam je zaigrala na flavto. Poročilo o občnem zboru bi zaključila z uvodni- mi besedami dosedanjega predsednika društva Janeza Vrtiča, ki je dejal: "Pred 45. leti je skupina Rujčanov na ustanovnem občnem zboru usta- novila to društvo, katerega člani smo mi danes in takrat so rekli: zasejali smo seme ljubiteljstva do gorske narave in organiziranega planinstva, če bo pa raslo, bomo videli. Društvo je raslo in ima že nekaj let okrog tisoč članov, od tega polovico mladine." Naj tako ostane tudi v naprej! H.Š. Odbor za informiranje in propagando PDPtuj V mesecu APRILU, se nam pridružite na nas- lednjih Izletih In pohodih: 4. Boč- Sv Ana; vodi Uroš Vidovič 5. Veliki Rogatec; vodi Vlado Pridi 13. Oplotnica - Črno jezero; vodi Vika Dabič 18. Ruj - Vurberg; vodi Boštjan HedI 18. Resevna;vodl Franc Kodela 18. Ravna gora (srečanje z varaždinskimi planinci); vodi Vika Dabič 25. Celjska koča - Svetina; vodi Uroš Vidovič 27. Podlehnik - Sv. Avguštin; vodi Jožica Feguš 12 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK PO NAŠIH mAJIH PTUJ / BRODARSKO DRUŠTVO RANČA Z NOVIM VODSTVOM Bo novo vodstvo prebrodilo klubsko krizo? člani ptujsiiega Brodarslcega društva Ranča so na^ občnem zboru v petelc, 13. marca, po šestih letih vodenja; ko so ob jezeru v Budini zgradili pomole, novo lopo za, spravilo čolnov ter prizidek H klubski hišici, na njegovo, željo razrešili dosedanjega predsednika Draga i Klobučarja in za novega predsednika izvolili Bojana Mis- loviča iz jadralne sekcije. V razpravi so poudarili, da' bodo zaradi premajhne aktivnosti posvetili več pozornosti] tekmovalnemu športu in vključevanju mladih v delo! društva, ki ima trenutno 75 članov. i Kot je poudaril dosedanji pred- sednik Ranče Drago Klobučar, so načrtovani program bolje uresničevali v tistem delu, ki se nanaša na pripravo in organizacijo tekmovanj ter nakup opreme, slabše pa na špormo-tekmoval- nem področju in pri delu z mlad- ino. Tako so z manjšo pomočjo kolegov iz brodarskega društva Sidro Maribor uspešno izvedli kriterijsko jadralno regato za jadrnice razreda Evropa in jad- ralno regato za pokal Ptuja z jadrnicami razreda Optimist. V maju so organizirali tečaj za opravljanje izpita za voditelje čolnov, zanimanje je bilo večje kot v minulem obdobju, pa tudi uspeh 14 tečajnikov pa dober. Zal so na tradicionalnem spustu kajakov in kanujev po Dravi doživeli slabšo udeležbo, ker je istočasno potekala pomembnejša tekma na Soči. Bistveno bolje pa je bilo z udeležbo na rancariji, ki jo organizirajo vsako leto prvo soboto v avgustu. Med večje nabave preteklega leta sodi nakup rabljenega čolna s prikolico, ki bo dežurnim služil za zagotavljanje varnosti na jazeru, vaditeljem pa za Največ društevnih aktivnosti "rancarjev" se dogaja ob brodarski hišici in pomolih ob ptu- jskem jezeru v Budini. Foto: M. Ozmec, spremljavo tekmovalcev. Med nalogami, ki jih v Ranči niso povsem realizirali, pa ostaja še dokončanje postavitve signali- zacije plovne poti, nevarnosti in prepovedi na ptujskem jezeru. V letošnjem letu naj bi zadnjo soboto v maju organizirali 7. spust po Dravi od Starš do Ptuja, 6. tradicionalna rancarija bo tok- rat prvo soboto v avgustu, skupaj z veslaškim klubom Zusterna pa naj bi v počitniškem času or- ganizirali teden veslanja za šol- sko mladino. Poleg tega naj bi se ponovno udeležili nekaterih veslaških in jadralnih tekem, nabavili pa naj bi nekaj čolnov za veslanje na mirnih vodah. Sicer pa naj bi se posebej pos- vetili pritegovanju novih, pred- vsem mladih članov in njihovih staršev, ponovno pa naj bi oživili tudi tekmovalni šport. -OM Promoiija vozil Jeep in Gbiys/er v soboto, 14. marca, je podjetje Paam Auto iz Zavrča na bližnjem gradu Bori pripravilo ekskluzivno promocijo ame- riških terencev Jeep, njihove sposobnosti pa so lahko obisk- ovalci preizkušali na precej strmih in nevarnih pobočjih. ^ Prodajna in razstavna paleta zajema legendarni Jeep Wran- gler, nekoliko večji model Cherokee, najhitrejši terenec na svetu model Grand Cherokee 5.9 Limited s stalnim štirikolesnim pogonom in močjo 241 konjev, pa tudi Chryslerjeve limuzine in enoprostorce. Za številne lju- bitelje avtomobilov je organiza- tor poskrbel z jedačo in pijačo, marsikdo pa je izpolnil anketni listič, s katerim je sodeloval v nagradni igri, srečnega izžre- banca Andreja Boraka iz Ces- tice pa bo podjetje Paam Auto popeljalo na izjemno sedemdnevno vožnjo po Sahari. K temu, da bo dogodek marsik- omu ostal v lepem spominu in da je promocija uspela, je pripo- moglo tudi sončno vreme. Foto: M. Ozmec SLOVENSKE GORICE / GORENJSKI SEJEM SE PREDSTAVI Zo večf o usicf a/eif osi med slovenskimi seimorp Pri Lenartu v Slovenskih goricah je vodstvo Gorenjskega se- jma iz Kranja predstavilo letošnje načrte in zlasti program tradicionalnega sejma slovenskega kmetijstva in gozdar- stva, ki ga bodo odprli jutri. Hkrati pa je direktor Franc Ekar spregovoril tudi o nekaterih žgočih problemih, s katerimi se soočajo slovenski sejmarji. Opozoril je zlasti na precejšnjo neusklajenost in menil, da bi morali čimprej do- biti sejemsko združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njegovem so slovenski se- jmi vse bolj pospeševalci uvoza izdelkov slabše kakovosti, s se- jemsko dejavnostjo se lahko ukvarjajo že športna društva, kar ni dobro. Zavzel se je za večjo usklajenost na tem področju in za kakovostne sejemske prireditve. Gorenjski sejem je k temu veliko prispeval, nenazad- nje so izjemno odmevne njihove prireditve, povezane z znaki za slovensko kakovost.Kot je v Le- nartu posebej povdaril direktor Franc Ekar, je v Sloveniji v bistvu prostora za eno samo se- jemsko lokacijo, ki pa bi morala biti optimalno izkoriščena. Novinarjem je postregel z in- formacijo, da je postal Gorenjski sejem član avstrijskega združenja za prosotovljno kon- trolo oz.revijzijo sejmov FKM, ki je s strani mednarodnega se- jemskega združenja UFI pooblaščen za opravljanje kon- trolnih pregledov sejmov, ki kandidirajo za članstvo v UFI- ju. Gorenjski sejem je zahtevne postopke preverjanja končal, izpolnili so vse zahteve in so že člani te uveljavljenje med- narodne organizacije oz.združenja. Kandidirali so se sjemom Zaščita in s tradicional- nim sejmom slovenskega kmeti- jstva in gozdarstva. Ta sejem je letos dobro pripravljen, na njem se bo predstavilo več kot 700 priznanih razstavljalcev, odprt pa bo do 9.aprila.Izkoristili bodo velikonočni čas in pripravili veliko vzporednih strokovnih prireditev, tudi razstav pisanic. Na sejmu bo sodeloval tudi le- narški proizvajalcev traktorjev Universal Trgoprevoz, ki bo prvič predstavil prototip novega traktorja Universale Slovenija- Štajerc. Gre za nov dosežek, ki je plod domačega znanja in izkušenj in rezultat uspešnega sodelovanja med Slovenijo in Romunijo. Af.roi Prototip novega traktorja "Štajerc" f EDNIK - Četrtek, 2. apnl 1998 13 PTUJ / MILAN KUČAN NA RADIU PTUJ Četrta mreža iz Ptuia v redni mesečni sliupni oddaji lol^alnih in regionalnili ra- dij sluli postaj Slovenije, združenih v Gospodarskem interes- nem združenju nekomercialnih postaj, je bil prejšnji četrtek, 26. marca gostitelj Radio Ptuj. Skupni gost enourne oddaje, ki je potekala v živo, je bil predsednik države Milan Kučan, z njim pa se je pogovarjal novinar Marjan Toš. V studiu radia Ptuj se je s predsednikom Kučanom pogovar- jal Marjan Toš. Predsednik Kučan je v prvem delu odgovarjal na aktualna notranja politična vprašanja Slovenije, o (ne)delovanju pravne in (ne)socialne države, ter o denacionalizaciji in vse večji in ostrejši strankarski Foto: M. Ozmec razcepljenosti. Drugi del pogo- vora je bil v znamenju zunanje- politične strategije Slovenije, približevanju naše države Ev- ropski uniji, vlogi naše države pri reševanju balkanskih kon- fliktov ter pogajanjem o nas- ledstvu bivše skupne države Ju- goslavije. Polušalci iz raznih krajev Slo- venije pa so v svojih vprašanjih in pripombah predsednika Kučana opozorili predvsem na vse težjo ekonomsko situacijo v državi in na vse hujše socialne probleme, ki jih povzočajo niz- ke plače in, ki so posledica gos- podarska nestabilnost. -OM OSLUŠEVCI / OB MATERINSKEM DNEVU Spet bo zaživela kulturna delavnost Osluševci so vas na skrajnem jugozahodnem robu ormoške občine in šteje 50 hiš. Kljub majhnosti pa so si krajani v preteklih letih zgradili zelo lep kulturni dom. V njem je prostoren oder za nastope in tudi gledališke predstave. Ker so v domu pogosto priredit- ve bolj veselega značaja in različna praznovanja, so uredili tudi primerno kuhinjo. V letih gradnje je kulturniška dejavnost kar malo zamrla, saj so imeli vsi polne roke dela z gradnjo, je pove- dal predsednik kulturnega društva Franc Korpar. Kulturna dejavnost ima v Osluševcih dolgo tradicijo. Prvo kulturno bralno društvo je bilo ustanovljeno v Svetem Lenartu pri Veliki Nedelji že leta 1909, sedež pa je imelo v Osluševcih. Istočasno je bilo ustanovljeno tudi hranilno posojilno društvo Čebelica. Kulturniki so prirejali številne igre -Rdeči nosovi, Krčmar pri zvitem rogu in druge. Splošna mobilizacija je leta 1914 razbila društvo, saj so fantje mora- li k vojakom. Takoj po vojni pa so spet ustanovili društvo, ki so ga poimenovali Izobraževalno društvo. Prirejali so razne igre ter organizirali tudi tamburaški in pevski zbor. Ko so v Podgorcih ustanovili novo društvo so se jim pridružili tudi Osluševčani in ce- lotna dejavnost se je združila. Leta 1972 pa so ustanovili novo kulturno prosvetno društvo v Osluševcih in pripravljalni odbor za gradnjo dvorane. Kulturna de- javnost je z delom seveda nekoli- ko zamrla, vsi pa še se dobro spo- minjajo zelo uspele prireditve, ki so jo pripravili pred leti - gostuva- je po domače. Letos pa so se odločih, da z novimi mladimi močmi ponovno obudijo k življenju kulturni utrip v kraju. Primerna priložnost je bil mate- rinski dan za katerega so pripravi- li precej obširno proslavo. Najbolj prisrčni so bili seveda najmlajši, ki so ob pomoči dveh starejših muzikantov "zaigrali" nekaj pes- mi. Starejši otroci in mladina pa so z besedo in pesmijo predstavili svoj odnos do mater. Dramsko Mamicam so najprej "zaigrali" najmlajši. sekcijo je vodial Martina Ciglar, ljudske pevke, ki so se v soboto predstavile prvič v novi zasedbi in z novim elanom, pa je vodila Ma- rija Hebar. vki DORNAVA / LUKARI SO DELOVN IN DRUŽABNI LJUDJE Osrednja prireditm bo Liikarski proEnik Turistično etnografsko društvo Liikari v Dornavi, ki šteje nekaj nad 400 članov je zelo delovno in uspešno. Kot je povedala na so- botnem občnem zboru predsednica društva Marija Velikonja člani skrbijo, da bi ohranili stare običaje še zlasti tiste, ki so po- vezani z vzgojo in pridelovanjem čebule, prizadvajo pa si tudi za čisto in urejeno okolje. V okviru društva delujejo tudi sekcija Ljudskih pevk, ki letos praznujejo deset let svojega obstoja in nastopajo v domači občini in tudi drugod. Moški oktet deluje le tri leta in so že posneli lastno kaseto. Še posebej razveseljivo je pri tem društvu številni podmladek mladi Liikari, ki so se v sobo- to predstavili z zanimivim programom. Člani društva so že posadili čebulček in upajo, da bo letošnja letina vsaj tako dobra kot lanska in da bodo na osrednji njihovi pri- reditvi na Liikarskem prazniku imeli čebule dovolj. Predsednica Marija Velikon- ja. Društvo si je tudi za letos zadalo številne projekte: skrbeli bodo za družabno in tudi kulturno življenje v kraju, ne bodo pa poza- bili na urejenost kraja in že na jut- rišnji čistilni akciji bodo očistili okolico. Društvo pa dobro sodeluje tudi z ostalimi društvi v občini kar so potrdili tudi predstavniki na so- botnem občnem zboru. Predsednik TD Polenšak Jožef Munda je predlagal, da bi orga- nizirali družabno srečanje z naslo- vom "Kruh in liik pa je jiižna vkup." Člane društva je pohvalil tudi župan mag. Tone Velikonja in jim obljubil pomoč tudi v na- prej. Člani društva pa zelo dobro skrbijo za to, da bi Dornavo in okolico spoznali tudi izven občinskih meja in to jim kar dobro uspeva. Pred kratkim so dobili tudi priznanje od Mari- borske turistične zveze. MS UUiOMEf^-^m Vinske Šuristiine cesfe le na papirju f Minuli teden sta se v Jeruza- lemu, sredi Ljutomersko - Ormoških goric, sestala pro- jektna sveta za vinski turistični cesti (VTC). Če morda ne ves- te, imamo v naših goricah dve, VTC Jeruzalem in VTC Ormož. ' Najprej so seveda ugotovili, da niso sklepčni. Morda so kakega člana pozabili povabiti, kdo bi ve- I del, sestali so se namreč drugih ! v treh letih. Nič kaj bolje ni s krov- nim državnim projektnim svetom, ki koordinira posamezne projek- ne svete dvajsetih vinskih turis- tičnih cest po Sloveniji. Marjan Rožič, predsednik turistične zveze Slovenije, je namreč že pred časom na tiskovni konferen- ci izjavil, da ta v zadnjih dveh le- tih ni naredil nič ali blago rečeno, veliko premalo. Pobudnici za tokratno srečanje sta bili občino Ormož in Ljuto- mer, ki sta želeli pekiniti očitno nedejavnost projektnih svetov. Adriana Libertin, predstavnica ministrstva, je prisotne seznanila. da so pri urejanju vinskih cest zelo aktivni in učinkoviti na Vi- pavski vinski cesti, pa tudi na' Haloški so kar nekaj postorili,! vsaj prepoznavni so. Ministrstvo je naše projektne svete uvrstilo med nedejavne, saj se učitno po ustanovitvi ti niso ravno pretegni- li. Kdo s tako lahkoto sprejema odgovorne naloge in še bolj brezbrižno opravičuje svojo ne- dejavnost? Kdaj bomo končno presekali gordijski vozel amate- rizma in nabiranja funkcij? Pomanjkanje kontinuitete, na- veličenost in večno trobezljanje na sejah takšnih in drugačnih projektnih svetov ali upravnih od- borov - brez stvarnih programov, razvojne naravnanosti in zaupan- ja do ljudi, ki imajo vendarle voljo do dela - vse to spreminja naše kratkoročne turistične cilje, ki so takorekoč na dosegu roke v tu- ristično pravljico, ki bo kmalu odveč tudi najtrdovratnejšim Priekom, Bojan Piniarli 14 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK OD rOD fff TAM HAJDINA, MARKOVCI / PRED REFERENDUMOM. Prvi zbori šestega aprila Prebivalci območij, za katera so poslanci državnega zbora za 19. april razpisali referendume, se bodo tega dne odločali za izločitve iz sedanje v novo občino. V mestni občini Ptuj se bodo o izločitvi v novo občino odločali v primestnih četrtih Hajdina in Markovci. V celi Sloveniji pa naj bi šlo za usta- novitev še nadaljnjih 36 občin, trenutno jih je 147. Zanimalo nas je, kaj se bo doga- jalo v obeh primestnih četrtih do referenduma. Za Hajdino je vodja projektne skupine za ustanovitev nove občine Hajdina Branko Bur- jan povedal: " Projektna skupina je v sodelovanju s svetom primest- ne četrti že pred sprejetjem odloka o razpisu referenduma v državnem zboru pričela urejati krajevno gla- silo, v katerem predstavljamo območje nove občine Hajdina, poglede na delovanje nove občine in na kakšni osnovi bo nova občina delovala. Po sprejemu od- loka smo se tudi skupno dogovori- li o izvedbi razširjenih sestankov vaških odborov, na katere vabimo vaščane posameznih vasi. Prvi zbor bo 6. aprila v gasilskem domu v Slovenji vasi, 7. aprila bo zbor v gasilskem domu v Hajdošah, 8. aprila v domu krajanov v Skorbi, 13. aprila v domu krajanov v Dražencih, 14. aprila v gasilskem domu na Hajdini in 15. aprila v ga- silskem domu v Gerečji vasi. Vsi zbori se bodo pričeli ob 19. uri, krajani bodo vabila sprejeli na dom. Na teh zborih jim bomo predstavili celoten projekt ustano- vitve nove občine Hajdina, dose- danje aktivnosti in kako bo nova občina delovala. Upam, da bomo lahko na te zbore povabili tudi predstavnike ministrstva za lokal- no samoupravo ali kakšne druge strokovnj^e za lokalno samou- pravo, da bodo naši krajani lahko dobili konkretne in pravilne po- datke o zadevah, ki se nanašajo na ustanovitev nove občine Hajdina. V projektni skupini si želimo, da se zborov krajanov po posameznih naseljih udeleži čim več krajanov, predvsem pa še posebej vabim tis- te, ki še dvomijo v uspešnost pro- jekta nove občine." V primestni četrti Markovci je bil naš sogovornik predsednik sve- ta Stanislav Toplak, ki je pove- dal: " Zbore krajanov smo v pri- mestni četrti Markovci sklicali v vseh naseljih. Prvi zbor bo 7. apri- la ob 20. uri v gasilskem domu v Borovcih, drugi v Prvencih - Strel- cih 8. aprila v vaškem domu, prav tako ob 20. uri, v Sobetincih bo zbor krajanov 9. aprila ob 20. uri v gasilskem domu, v Stojncih 13. aprila, v Novi vasi 14. aprila, v Markovcih 15. aprila, v Bukovcih 16. aprila in v Zabovcih 17. aprila. Vsi se bodo pričeli ob 20. uri in bodo potekali v gasilskih domo- vih. Z vabilom za zbor krajanov so krajani dobili tudi kratko infor- macijo o tem, zakaj se četrt Mar- kovci izloča v novo občino Mar- kovci. Med petimi glavnimi razlo- gi je večji vpliv krajanov na odločanje v občini (neposredne volitve), vsaka vas bo imela vsaj enega svetnika. Pomemben pa je tudi ekonomski razlog. Na zborih krajanov se bodo krajani pred refe- rendumom, ki bo 19. aprila, s pro- jektno skupino, ki je pripravila el- aborat o upravičenosti ustanovitve nove občine Markovci, pogovarjali o pomembnosti te odločitve za raz- voj našega kraja in s tem tudi za vse nas." MG GRAJENA / OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Ifec kot IfO nastopaioiili Od petka do nedelje je bilo v dvorani na Grajeni območno srečanje gledaliških skupin, ki sta ga organzirali Zveza kul- turnih organizacij Ptuj in Gledališka skupina Kulturnega društva Grajena. Obiskovalcem in letošnjemu selektorju Bo- janu Čebulju ter Branki Bezeljak Glazer, ki je tudi strokov- no spremljala območno srečanje, se je na Grajeni predstavi- lo sedem komedij v katerih je sodelovalo več kot 120 ljubi- teljskih gledališčnikov. Sicer pa je na območju ZKO Ptuj v letošnji sezoni nastalo kar 10 ljubiteljskih predstav. Kulturnoprosvetno društvo "Sta- ne Petrovič" Hajdina je nastopilo s predstavo Mali oglasi, ki jo je na oder postavil Maks Fridl. Kultur- no društvo Podlehnik je pod režij- skim vodstvom Robija Feguša uprizorilo Polnočni eksces, Kul- turnoumetniško društvo Vitomar- ci predstavo Štirje letni časi pod vodstvom Franca Toša. Kulturno društvo Lovrenc se je predstavilo s Ščuke pa ni, ki jo je pripravila Sonja Zakelšek, Kultumoumet- niško društvo Cirkulane je pod vodstvom Lojzeta Matjašiča uprizorilo Gospo ministrico. Kul- turno društvo Skorba je uprizorilo komedijo Trije vaški svetniki, ki jo je na oder postavil Maks Fridl, Kulturno društvo Grajena pa je pod režijskim vodstvom Tatjane Vaupotič uprizorilo Skupno sta- novanje. Vse predstave si je ogledala kot strokovnjakinja tudi Branka Be- zeljak Glazer iz ZKO Ptuj, ki ima z delom vaških gledališč že veliko izkušenj: "Kakovost posameznih skupin iz leta v leto niha, saj se tudi člani skupin menjujejo, sku- pine razpadajo in se na novo for- mirajo z novimi člani. Tako lahko rečem, da dosegajo skupine, ki imajo vešče in rutinirane mentor- je, praviloma boljše rezultate, saj le-ti bolj upoštevajo odrska pravi- la, ki vendarle veljajo. Težko je kaj reči o kostumih in o sceni, saj se vsa društva otepajo z velikimi fi- nančnimi težavami. Razveseljivo pa je, da je nastopilo zelo veliko mladih. Srečanje bi lahko označila celo kot srečanje mladinskih sku- pin. Ni se bati torej, da bi gleda- liška dejavnost na vasi zamrla." Milena Zupanič PTUJ Minuli četrtek, na Materinski dan, so se zbrali v Nadornem domu trije pevski zbori. Mešani zbor DPD DU Ptuj je pova- bil medse Moški zbor PGD iz Hajdoš in Komorni zbor Bel- canto od Sv. Tomaža pri Ormožu. Pevci so prepevali pod mo- tom "Sem mihen bil, me varoval je mama'. Upokojenski zbor je pod vodst- vom Jožeta Demikoviča zapel enajst pesmi, med katerimi so po izvedbi iztopali Ave Maria (s so- listko) in ljudska Devča moja je foušarca. Za njimi so zapeli pevci gasilske- ga zbora iz Hajdoš, ki jih prav tako vodi Demikovič. Med osmimi pe- smimi sta poslušalce najbolj ogreli pesmi Moj deklic in Oblaki so rudeči. Slednji je nastopil štiri- najstčlanski, po sestavi mlad zbor Belcanto, ki ga (iz zbora) vodi Stanko Pšak. Zapel je osem pesmi. Izvajalsko je zbor na visoki stopnji. Čeprav primerjava z dru- gima dvema zboroma tega večera ni bila namen koncerta je pohval- no, da so prireditelji povabili med- se kvaliteten zbor. Posebej odmev- no so predstavili črnsko duhovno Deep river, Trobentice Aleksan- dra Vodopivca in Gobčevo prired- bo prekmurske šaljivke Mravla je v mlin pelala. Večer je izzvenel prijetno, saj so na odru zvrstili pevci kar treh generacij. Povezova- la ga je Nada Kotar in nanizala ne- kaj misli o materah, ki so se dota- knile slehernega od nas v nabito polni dvorani. Tako je minil še en lep zborovski dogodek, menim da edini take vrste na Ptuju. Tudi Tednik mu (doslej) ni odmeril zas- lužnega stolpca. Ob koncertu pa le velja omeniti malomarnost organi- zatorjev, da niso pripravili kon- certnega lista, ki bi si ga tako hva- ležno občinstvo gotovo zaslužilo. Mitja Gobec JURSINCI / OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE Defovno tu^ v najmanjši zvezi Ze po letu dni od ustanovitve Gasilske zveze Juršinci so se člani obeh PGD Gabrnik in Grabšinski breg minulo soboto zbrali na skupnem občnem zboru. Ocenili so, da je zveza lani dobro delala, po številu gasilskih društev je sicer naj- manjša ustanovljena zveza v Sloveniji. V operativi in pre- ventivi GZ so dosegli napredek, z občino so sklenili pogodbo o upravljanju javne službe in nenazadnje so se gasilske de- setine udeleževale meddruštvenih in regijskih tekmovanj. V GZ Juršinci je vključenih 107 gasilk in gasilcev; od tega je 59 operativnih članov in 30 operativnih članic, zveza pa ima svoje prostore v občinski zgradbi. Na občnem zboru je bil med vabljenimi gosti tudi Štefan Vidovič, regijski poveljnik in predstavnik GZS. Naše delo je bilo dokaj plodno in uspešno, je povedal v nagovoru predsednik GZ Franc Rižner in nadaljeval, saj vsi člani predsedst- va in poveljstva delamo prosto- voljno in smo si v enem lem na- brali znanja in se skupaj trudili, da bi zveza dobro delovala. Najprej smo uredili vse potrebne papirje za formalno delovanje zveze, sicer pa smo zvezo ustanovili z namenom, da povežemo skupaj obe PGD na območju občin^ da prevzamemo skupne dogovorjene naloge in na- loge, ki so predpisane z zakonom o gasilstvu, v skladu z zakonom o društvih, statutom GZ Slovenije in pravili gasilske službe. Poleg ureditve sedeža zveze, smo v zadnjem letu uspeli urediti tudi zavarovanje za operativne člane in vozila, organizirali smo tečaj za ga- silca, poveljnik pa se je udeležil posebnega tečaja na Igu. V zvezi smo izdelali tudi operativni načrt, ki nam je vzel precej časa, omenil bi tudi, da smo v mesecu požarne varnosti organizirali - v sodelo- vanju s štabom CZ in OŠ evakua- cijo otrok iz šole v primeru požara. Vaja je bila dobra in zahvala gre prav vsem sodelujočim, seveda pa smo opravili še pregled operativ- nih sposobnosti šestih gasilskih enot, v preteklem letu smo imeli tudi en požar in ob pomoči so- sednjih društev smo požar uspešno pogasili. Po nalogu požar- nega inšpektorja smo organizirali in izvajali gasilske straže, vodstvo naše zveze, pa se je skozi celo ude- leževalo skoraj vseh zasedanj; GZS in gasilskega sveta v podravski re- giji, zraven pa smo bili tudi na ses- tankih, kjer smo razpravljali o de- litvi premoženja bivše GZ Ptuj. Naše gasilske desetine so se še ude- leževale meddruštvenih in regij- skih gasilskih tekmovanj, še pose- bej uspešne so bile članice PGD Gabrnik, ki so osvojile kar nekaj visokih mest in pokalov, med dru- gim tudi 1. mesto na srečanju ga- silk podravske regije v Majšperku. Vodstvo GZ je sodelovalo še na obeh občnih zborih gasilskih društev, v minulem letu pa smo dobro sodelovali in tudi program dela za letošnje leto je narejen v smislu sodelovanja PGD Gabrnik in Grabšinski breg. a občnem zboru so Juršinčani iz- volili tudi novo vodstvo zveze in za predsednika znova imenovali Franca Rižnaria, za podpredsedni- ka zveze Stanka Holca, za povelj- nika Janeza Furmana, izvoli pa so tudi člane poveljstva, nadzornega odbora in častnega razsodišča. V letošnji program dela so zapisali precej nalog, in na organizacij- skem področju bodo usklajevali naloge na zaščite in reševanja, so- delovali z regijsko upravo za zaščito in reševanje ter z GZS in sosednjimi zvezami, skrbeli za de- lovanje gasilk, veteranov in podmladka v društvih, na preven- tivno - vzgojnem področju pa bodo sodelovali tudi z OŠ. Pri operativi bodo izvajali naloge s tega po- dročja, organizirali in izvajali izo- braževanje članov - operativcev, organizirali in sodelovali na tek- movanjih in opravljali nadzor na dogovorjenimi nalogami tehnične opremljenosti in strokovnosti ga- silskih enot v GZ Juršinci. Tatjana Mohorko SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Pravzaprav bi se morali kar na- prej spreševati, katere so neizko- riščene turitične možnosti Sloveni- je, kaj je bilo teba storiti, da čim bolje izkoristil tisto, kar so naše na- ravne donosti, naše "enkratne" le- pote, kot se radi hvalimo. Morda se lahko še zlasti na tem področju najučikoviteje pokaže ( in izkaže ) sposobnosti in koopretavinost baze in državnega vrha. Lahko bi rekli, da se tako rekoči sleherni občini skriva kakšen skriti "zaklad". Vprašanje je le, ali ga povsod zna- jo tudi poiskati, odkriti. Kaj vse je moč še storiti kažejo primeri posa- meznih občin in posameznih kra- jev, kjer z novimi idejami, vedno novo ponudbo povečuje dohodek, odpirajo nova delovna mesta in tako zagotavljajo trdne temelje za dolgoročen razvoj. Vsak dan je bolj pomembno, če nekdo ve, kaj hoče. Dobre ideje postajajo, kot poudarja župan Kranjske Gore Jože Kotnik resnično denar. KRANJSKOGOR- SKA ISKANJA Mnogi dobri poznavalci razmer v Sloveniji opozarjajo, da je ravno (nova) kranjskogorska občina, ki zajema poleg Kranjske Gore še Rateče, Gozd Martuljek in Mojstra- no, prepričljiv dokaz, kaj je moč doseči z domišljeno občinsko poli- tiko, z usklajenim in nekonfliktnim delovanjem občinskega sveta. Kranjska Gora je zadnji čas "valilni- ca" kar nekaj zanimivih idej, katerih uresničitev bo odločilno vplivala na razvoj Zgornjesavske doline. Kranjska Gora, ki je zdaj znana predvsem kot zimski (smučarski) in poletni (klimatski) turistični cen- ter, bo že čez kakšno leto postala tudi nov slovenski termalni center z vodo izjemnih, tudi zdravilnih last- nosti... V kranjskogorski občini naj bi že v kratkem začeli urejati nova smučišča na Poncah, pripravljajo pa tudi gradnjo nove gondolske žičnice do tromeje na avstrijski strani, ki bo omogočila nove oblike turističnega sodelovanja med Slo- venijo in Avstrijo. V načrtu imajo iz- gradnjo novega igrišča za golf, gradijo novo kolesarsko stezo od italijanske meje do Jesenic, od ka- tere pričakujejo pravi boom v raz- voju kolesarskega turizma, saj bo steza opremljena z vso potrebno "infrastrukturo". Slovenska železni- ce pa naj bi vsak vikend poskrbele za vožnjo posebnega "kolesarske- ga" vlaka do Jesenic... Občina Kranjska Gora z domišljeno gospodarsko politiko širi ponudbo na področju prostega časa in ustvarja možnosti za zagot- avljanje večjega iztržka do gostov, ki jo obiskujejo. Projekt iskanja ter- malne vode, ki ga je spodbudil di- namični župan Jože Kotnik in vse- stransko podprl občinski svet, je očitno zadetek v polno. V Kranjski Gori pa načrtujejo (in) že tudi uva- jajo še vrsto, novih dejavnosti, ki so domišljeno povezane z naravo, vendar ne tako, da bi jo uničevale, temveč ohranjale. Seveda je pri tem pomembno tudi jasna usmeri- tev občine v zagotavljanje vseh in- frastrukturnih in drugih pogojev za nemoten razvoj. "Najprej moramo komunalno in ekološko urediti Zgornjesavsko dolino, šele potem se bomo lahko zares šli turizme," pravi župan Kotnik in poudraja, da bo dolina v dveh letih "očiščene". Posledica takšne občinske usme- ritve je tudi to, da zdaj v Kranjski Gori in njeni širši okolici spet pijejo nefiltrirano pitno vodo... V študiji o razvoju turizma v Zgornjesavski dolini predvidevajo v prihodnjih letih povečanje pre- nočitev s sedanjih 400 tisoč letno na kakšnih 700 tisoč. Že zdaj uspešno izvajajo dva projekta, ki tako rekoč brez kakšnih posebnih vlaganj zagotav- ljata Kranjski Gori nove goste. Ces- ta na Vršič se pozimi spreminja v največje slovensko sankališče in letos se je ob sobotah in nedeljah na njej že sankalo preko tisoč ljudi iz vse Slovenije. To pa so tudi novi povpraševale! po številnih durgih "turističnih uslugah". Turistična agencija Julijana že nekaj časa pri- pravlja atraktivne izlete za najmlajše v "Kekčevo deželo" - idi- ličen in manj znan kraj pod Vršičem, kjer se le-ti srečajo z vse- mi glavnimi osebnostmi iz zgodb o Kekcu. Kranjsko Goro je zaradi tega tudi zunaj glavne sezone obi- skalo že nekaj tisoč otrok iz razu- ličnih slovenskih vrtcev. NADPOV- PREČNr ČATEŽ Med mnogimi slovenskimi zdra- vilišči zagotovo dosegajo nadpov- prečne rezultate v čateških Ter- mah. Pred desetimi leti so imeli za primerjao in za svoj razvojni cilj do- hiteti in prehiteti avstrijski termalni center Badkleinkirchheim. Zdaj, ko so že daleč pred Avstrijci se spog- ledujejo in primerjajo s svetovnim turističnim Sun Citiyem. Tudi direk- tor Term Čatež Borut Mokrovič predvsem opozarja, da so v turiz- mu pomembne predvsem "ure- sničljive ideje", nenehno iskanje novega. Novih zanimivih projektov pa sploh ni tako malo. Čateške Terme so imele prve baze "nepra- vilnih oblik" z dva tisoč kvadratnimi metri vodne površine, s slapovi in največjimi toboganom v Sloveniji, zdaj pa začenjajo uresničevati pro- jekt "počasna reka". Ta reka bo z umetno ustvarjenim tokom v dolžini 450 metrov dodat- no dopolnilo za zabavo gostov. Vsekakor bi se morali nad podat- ki o poslovni uspešnosti in skoko- vitem razvoju Čateža zamisliti tudi drugod. Generalni direktor čateških Term vidi eno izmed raz- laga za njihovo dosedanjo uspešnost tudi v premiijenih, atrak- tivnih in racionalnih naložbah pro- jektih, v poceni gradnji novih ob- jektov. RAZVOJ IN ZASTOJ Posebna zgodba o uspehu (in zmedenosti države pri tem) so slo- venske igralnice, še zlasti razvoj (in nekajletni prisilni zastoj) novogo- riškega Hita. Po Hitovi zaslugi zdaj v Novo Gorico vsak dan prihaja preko 5 tisoč obiskovalcev. To je velik izziv za Novo Gorico in celot- no Goriško. Novogoriški župan Špacapan pravi, da seje med ljud- mi že ustvaril občutek odločilne povezanosti Hita in njegovega raz- voja z razvojem občine. Igralništva ne sprejemajo več kot tujek, kot nekaj oporečnega. Okrog Hita se spleta veliko novih podjetij. Nova Gorica je v zadnjih letih registrirala 2 tisoč novih pod- jetij in zato velja za drugo občino v Sloveniji z največ novimi podjetji... Največji del tega gospodarstva služi predvsem turizmu in trgovini. Tudi po svetu je znano, da je igral- ništvo lahko zelo močno gibalo drugih, še zlasti storitvenih dejav- nosti. V slovenskemk igralništvu je zdaj zaposlenih okoli 2 tisoč ljudi, od tega 1500 samo v Hitu. Po pri- bližnih ocenah pa je v dejavnostih, ki so povezane z igralništvom ,za- posleno še najmanj 2 tisoč ljudi. V Novi gorici je kar nekaj pekarn, ki živijo samo od igralništva. V Novi Gorici imajo zdaj zaradi igralništva 14 taksistvo, pred leti pa niso imeli niti enega itd. Zadnjih nekaj let je bilo v Sloveni- ji igralništvo zaustavljen o v razvo- ju, čeprav so njegove priložnosti in možnosti velike in še vedno ne povsem izkoriščene, saj bi denimo samo Hit lahko zagotovo uspešno tržil svoje še enkrat večje zmoglji- vosti. Generalni direktor Hita Silva Križma, pravi da upa, da se ne moti, če reče,, da je čas nespora- zumov med igralnicami in državo in najrazličnejših skrajnosti "za nami". Gospodarski vestnik, ki se v svoji zadnji številki obširno ukvarja z neizkoriščenimi možnostmi na po- dročju slovenske ponudbe za tako imenovani prosti čas ugotavlja, da bi morala biti prednost majhne Slo- venije predvsem sposobnost hitre- ga prilagajanja razmeram na trgu in voden je skrajno kooperativne, medsebojno usklajene in spodbu- jevalne politike, razumevanja in so- delovanja državnih organov in podjetnikov. Predvsem pa država ne bi smela zapletati in zavirati raz- voja tam, kjer so možnosti za še večji in hiter zaslužek očitne. Jak Koprive ŠOLSKI ZVONEC flAM /E ZAUPAL Pomladno srečanje na Olgiei v ponedeljek, 6. aprila, bodo na OŠ Olge Meglic na Ptuju pri- pravili prvo pomladno srečanje, na katerem bodo predstavili ust- varjalnost učencev in učiteljev. Tokrat bo najprej, ob 17.45 odprtje razstave likovnih del učiteljice Mojce Loboda, ob 18. uri pa literarni večer učiteljice Liljane Skok. Pol ure kasneje bodo odprli še razstavo likovnih del učencev, nastalih v likovnih delavnicah. S pomladnim srečanjem bodo na Olgici obe- ležili konec trimestra, staršem pa omogočili, da bodo ob tej pri- ložnosti obiskali šolo. MZ TEDNIK - Četrtek, 2. april 1998 15 OD TOD IN TAM ORMOŽ / 35. SEJA OBČINSKEGA SVETA O parku bodo oaloiali SredIšianI ]Viinula seja občinskega svet je Idjub le 14. točkam dnevnega reda trajala tako dolgo, da so jo morali razdeliti v dva dela. Os- rednja tema je bila gotovo osnutek proračuna, ki so ga svetniki letos prejeli relativno zgodaj v primerjavi s preteklimi leti. Težak je 1.381.683.962 tolarjev, za investicije pa je predvidenih skoraj 400 milijonov tolarjev. Za delovanje občinske uprave bodo porabili 96 milijonov, toliko bo namenjeno tudi za kulturo, za kmetijstvo 10 milijonov manj, za ceste pa dobrih 15 milijonov več. Za delovanje občinskih organov predvidevajo skoraj 40 milijonov - toliko kot za zdravstvo, za šport pa 10 milijonov manj. Gospo- darstvu je namenjenih skoraj 11, turizmu pa slabih 7 milijonov to- larjev. To je sicer šele osnutek proračuna, vendar kakšnih bistve- nih sprememb tudi pri predlogu najbrž ne gre pričakovati. Komandir policijske postaje v Ormožu Darko Najvrt je svetnike seznanil s trendi varnostnih poja- vov na območju občine. Pri čemer se je spet pokazalo, da se je za ne- katere svetnike čas pošteno usta- vil in ne vedo, da med dolžnosti policije ne spada polaganje računov občinskemu svetu. Slo je le za prijazno gesto ormoške poli- cije in željo po sodelovanju. Naj- več negodovanj, vroče krvi in raz- gretih čustev se je porodilo ob raz- pravi o krajinskem parku v Sre- dišču ob Dravi. Svetnik Otmar Medik iz Središča je v imenu tam- kajšnjih agrarnih skupnosti pove- dal, da niso proti odloku, vendar proti njegovi vsebini, ki vsebuje same prepovedi. Predsednik sveta Alojz Sok pa je predlagal, naj se o tej problematiki izjasnijo sami prebivalci, ki jih bo odlok priza- deval, na referendumu. V Sre- dišču so sicer imeli javni posvet o krajinskem parku, ki so se ga ude- ležili predlagatelji odloka, pobud- niki in kmetje, vendar do kakšnega sklepa niso prišli. Treba pa je tudi povedati, da za kaj takšnega tudi ni bilo potrebne mi- nimalne mere pripravljenosti, v minulih tednih pa so se stvari iz- rodile že do fizičnih obračuna- vanj. Zelo verjetno je, da do dogo- vora ne pride zaradi "osebnih za- mer", kot je povedal svetnik SLS Slavko Pere, ki je dodal, da tako kot je zapisano v odloku, danes kmetu je vsak pameten kmet. Po petminutnem odmoru pa je tudi SLS skupaj s krščanskimi demo- krati glasovala proti odloku. Svetniki so sprejeli tudi pro- gram sanacije javnega zavoda za informiranje. Radio, ki v Ormožu deluje že 28 let, je namreč v rdečih številkah. Vršilec dolžnosti direk- torja Bojan Rajh je povedal, da je izguba v višini 1.796.755 tolarjev nastala zaradi tega, ker občina po- kriva samo polovico plače direk- torja in glavnega urednika, ker so za avtorske pravice v SAZAS ne- predvideno morali plačati 786.556 tolarjev, zmanjšan pa je bil tudi obseg prodaje storitev, saj se ormoška podjetja zaradi slabe go- spodarske situacije vse redkeje odločajo za oglaševanje na radiju katerega slišnost je hudo omejena, saj se ne sliši niti po vsej občini. Ob tem so povedali tudi, da bi moral biti radio finančno neodvi- sen od občine, saj ta odvisnost po- gojuje njegovo "lojalnost" ustano- vitelju in s tem medijsko neizrazi- tost. vki GORIŠNICA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Pnrmiun v vtitnt 450 millimnov fofcirler Sejo gorišniškega občinskega sveta so minuli četrtek pričeli s podrobnejšo predstavitvijo projekta javnih del Informacijski sistem podjetništva in turizma v Halozah, v katerega so se vključile štiri haloške občine: Zavrč, Majšperk, Videm in Gorišnica. Projektno delo je steklo pred dobrim tednom, vanj se lahko vključijo samo brezposelni občani in vsaj polovica od javnih delav- cev naj bi se po treh letih samoza- poslila, to je namreč eden od bist- venih ciljev projektne naloge. Svetnik mag. Stanislav Gole je poudaril, da mora vsaka občina kot naročnik projekta zagotoviti informacijske pisarne, čeprav je projekt na nek način že stekel z izobraževanjem, za enega javnega delavca bo prispevek občine 20 odstomi, preostali delež pa krije Zavod za zaposlovanje. Občina Gorišnica bo še v tem letu zagoto- vila polovico sredstev za nakup ustrezne opreme in sicer v vred- nosti 1,8 milijona tolarjev, drug znesek pa prihodnje leto v novem proračunu. Sicer pa so gorišniški svemiki v tretje soglasno potrdili proračun za letošnje leto v višini 450 milijonov tolarjev. Najvišje proračtmske postavka imajo pri družbenih dejavnostih za potrebe kulture, zdravstva, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja in športa v višini 122 milijonov tolarjev, za prostorko planiranje in razvoj so letos predvidli 101 milijon in za investicijsko porabo 102 milijona tolarjev. V programu letošnjih investicij v občini je do- končanje izgradnje in ureditve zdravstvenega doma v Cirkula- nah, gradnja večnamenske dvora- ne v Gorišnici, j)ričetek gradnje prizidka k OS Cirkulane in gradnje nove mrliške vežice v Gorišnici. Prav v programu in- vesticij financiranih iz novega proračuna, so bili nekateri svetni- ki mnenja, da je predvideni zne- sek vsaj 2-krat preskomen, zato bo občina morala zagotovo raz- mišljati o najetju kredita. V nadaljevanju seje so svemiki govorili tudi o izobraževanju in šolstvu v občini, po hitrem pos- topku so sprejeli spremembe in dopolnitve v pravilniku o financi- ranju intervencij za razvoj kme- tijstva v bčini, potrdili pa so tudi tri nove člane v komisiji za požarno varnost, pomoč in civil- no zaščito. T. i\/lohorko MIAJSPERK ^Jl^jjj^ ^^^^ ^^iP^ Na torkovi, 30. redni seji sveta občine Majšperk se je zalomilo že pri obravnavi dnevnega reda. Samo 5 točk so si naložili svet- niki za tokratno obravnavo, v bistvu pa so si želeli vzeti nekoliko ^eč časa za dva bistvena občinska dokumenta: odloka o zakl- jučnem računu občine za minulo leto 1997, ter odloka o občin- skem proračunu za letošnje leto. Pa so zaradi nepopolnosti in premajhne primeijalnosti z minulim letom in obdobjem že v drugo zavrnili obravnavo osrednjega občinskega dokumenta - proračuna. Tako so dnevni red za to točko skrajšali in ga dopol- nili z obravnavo obnove vhodnega portala župnišča na Ptujski gori. Po potrditvi zapisnika zadnje seje in po krajši obrazložitvi župa- na Franca Bezjaka so se uvodoma jotili obravnave odloka o zakl- jučnem računu občine za minulo leto 1997. Svemik Milan Jager je opozorili na odstopanja pri pred- videnih in porabljenih stroških Posameznih krajevnih skupnosti, svetnik Ciril Murko pa na odsto- panja od dobljenih in porabljenih sredstev požarne takse. Svetnik ^ton Galun iz Stoperc je zaradi lasnejše predstave pričakoval in predlagal razpredelnico predvide- nih in porabljenih sredstev za po- samezna področja v posameznih KS. Po krajši obravnavi posameznih postavk pa so predlagan odlok o zaključnem računu za minulo leto '97 v višini 424.059.334 tolarjev vendarle sprejeli soglasno. Po krajši obravnavi že znanih zaple- tov okrog postavitve in obnove vhodnega portala župnišča na Ptujski Gori so po tem, ko je bil zaradi pritožbe mejašev Veronike in Manina Rakuš ustavljen posto- pek, soglasno sprejeli tudi župa- novo pobudo, da občina sproži sodni postopek za določitev po- sestne meje za parcelo št. 272/1 v k. o. Ptujska Gora, ki je opredelje- na kot javno dobro. Nekaj zani- mivosti so si majšperski svetniki prihranili tudi pod točko pobude in vrpašanja. Med zanimivejšimi je bila županova pobuda, da se za- radi časovne stiske in druge zavrnitve obravnave letošnjega občinskega proračuna svemiki samo za to točko sestanejo že v četrtek, pa ni šlo kar tako. Očitno je bilo, da pri tem ne gre le za stro- kovne ampak tudi za politične za- plete, zato je svetnik Milan Jager predlagal, da bi se takoj po seji sestali predsedniki posameznih strank, vodje poslanskih skupin in se skupaj s svetniki o tem pošteno dogovorili. In tako so tudi storili. Po seji sveta so dogo- vore o letošnjem občinskem pro- račimu nadaljevali s političnim posvetom. Izvedeli pa smo tudi, da naj bi o proračunu tako raz- pravljali že kaj kmalu - na seji, ki naj bi jo sklicali v ponedeljek, 6. aprila. M. Ozmec OD TOD IN TAM GOMŠNICA / Dobro obiskana proslava ob materinskem dnevu GorišničanI so se tudi letos izredno potrudili ob materinskem prazniku in materam pripravili bo- gato proslavo s kulturnim programom v nedeljo, 29. marca. Organizatorji prireditve so bili člani 00 SKD Gorišnica, v podzdravnem govoru pa je zbrane v gorišnišniški kulturni dvorani pozdravil predsednik odbora SKD Ivan Vojsk. Posebno pozornost so na proslavi izkazali tudi najstarejši obiskovalki, 93-letni Rozaliji Župec iz Zagojičev, ki je med najstarejšimi krajankami v občini, ma- teram ob prazniku pa je voščil še župan Slavko Visenjak. V kulturnem programu so nastopili: otroci iz gorišniškega vrtca, otroški pevski zbor iz OŠ pod vodstvom Slavice Cvitanič, recitatorji, mladi humorist Milan Korošec, skupina flulic, flavtistka in kitaristka iz Glasbene šole Karol Pahor s Ruja, ritmična skupina in plesna skupina Nora dekleta iz OŠ pod metorstvom in v koreografiji Irene Ko- larič, ljudske pevke iz Male vasi, harmonikarji Ti- neta Lesjaka, tamburaška skupina PD Gorišnica in nazandje še mlad narodnozabavni ansambel iz domačega kraja. TM ZAVRČ / Prvo večje skupno praznovanje otrok in mater Kulturno umetniško društvo Maks Furjan je v sodelovanju z 00 SKD pripravilo proslavo v počastitev dneva žena in materinskega praznika v soboto, 28. marca. Završki kulturni dom je bil tistega dne izredno prazničen in dobro obiskan, kajti prvič so se na odru in v domačem kraju predstavili učenci nove završke šole, ki ima po- polno S.letko in vrtec. Kulturni program je bil pester in bogat, malčkom iz vrtca in osnovnošol- cem pa so se s pesmijo pridružile še tamkajšnje ljudske pevke KUD Zavrč. Na prireditvi so se spomnili tudi najstarejše ma- tere v občini in matere, ki je povila največ otrok, v znak hvaležnosti in pozornosti ob prazniku, pa so jima izročili tudi šopka in spominski darili. Po kulturnem programu je bilo v Zavrču še veselo, domačini pa so si zabavo priredili kar v družbi domačih godcev. TM MARIBOR / Novo iz Nove KBM v lanskem letu je Nova KBM poslovala uspešno, nerevidirana bilanca izkazuje 2,175 milijarde čistega dobička. Tolarska sredstva so se nominalno povišala za 32,4 odstotka, devizna za 0,7 odstotka. Tolarski plasmaji so večji za 25,1 odstotka, devizni za 9,2 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 23,5 odstotka ali za 7.712 milijonov tolarjev, naložbe banke v gospodarstvo pa za 38,4 odstotke. Takšne stopnje rasti so odraz ak- tivne poslovne politike Nove KBM pri financiran- ju vseh pomembnejših investicijskih projektov, ki trenutno potekajo v Sloveniji, kot tudi pri financi- ranju posebnih projektov, ki so bili realizirani skupaj z občani in drugimi finančnimi institucija- mi. Rast naložb je mogoče obrazložiti z aktivno politiko zniževanja obrestnih mer, Nova KBM jih je samo v lanskem letu znižala štirikrat. Sredstva prebivalstva so nominalno zrasla za 18.723 mili- jonov tolarjev ali za 20,4 odstotka v primerjavi z letom 1996. Obseg posojil občanom je nominal- no večji za 17,2 odstotka, kar gre pripisati inten- zivnemu zniževanju obrestnih mer v preteklem letu. Uspešno poslovanje iz lanskega leta Nova KBM prenaša tudi v leto 1998. V prvih dveh me- secih letos se je bilančna vsota povečala za 4.513 milijonov tolarjev, 28. februarja je dosegla 242.167 milijonov tolarjev. Z letošnjim februar- jem je banka znižala realne obrestne mere za vsa posojila za 17 do 24 odstotkov. 30. marca je Nova KBM v okviru širitve mreže enot odprla že drugo agencijo na Koroškem in sicer v pritličju blagovnice Nama v Ravnah na Koroškem. Agencija nudi celovito ponudbo bančnih storitev za občane in samostojne pod- jetnike - menjalniške posle, tekoče in žiro račune, plačilni kartici Activa in Activa Euro- card/Mastercard, različne oblike tolarskih in de- viznih varčevanj, vse vrste potrošniških in stano- vanjskih posojil, posojila za samostojne podjet- nike, kmetovalcee in občane samostojnih pokli- cev, pa tudi finančno svetovanje. Od včeraj pa ima podružnica Nove KBM v Ru- ju tudi novega direktorja. To je diplomirani eko- nomist Boris Čekov. Ze od prvega januarja le- tos pa ima novega direktorja podružnica Nove KBM Ljubljana. Te posle je prevzel Aleksander Batič, diplomirani inženir strojništva. MG LENART / 34. SEJA OBČINSKEGA SVETA 34.redna seja lenarškega občinskega svetaje minila v znamenju proračunske razprave. Čeprav je bilo drugo branje dokaj kri- tično in polemično, se je vendarle izkazalo, da so pri Lenartu ubrali pravo pot. Vse sporne postavke in dodatne zahteve so uskladili na sejah občinskih odborov in delovnih teles, tako da so drugo branje opravili tekoče in brez zapletov. Letošnji proračun občine lenart je težak milijardo in 183 milijo- nov SIT, od tega je za tekoče ob- veznosti predvideno nekaj več kot 705 milijonov, za odhodke in- vesticijskega značaja 461 milijo- nov in za odplačilo glavnic kredi- tov iz preteklosti skoraj 16 milijo- nov tolarjev. V proračunu je del denarja na- menjen tudi za razvojne vzpodbu- de malega gospodarstva in podjet- ništva. Izločili so 20 milijonov, ki jih bodo pri najugodnejši banki oplemenitili, tako da bodo za po- speševanje razvoja malega gospo- darstva zagotovili okoli 80 milijo- nov SIT. Območna obrtna zbor- nica je predlagala še višji znesek, vendar postavke niso mogli dru- gače uskladiti. Je pa letošnji le- narški proračun tudi odraz poli- tičnih kombinacij in trgovine pred bližajočimi se lokalnimi vo- litvami. Svoje so dodale tudi delit- vene težnje, tako da so upoštevani predlogi KS za enakomernejši razvoj celotne občine Lenart. Le- tos novih posojil ne bodo najema- li, morda bo izjema le zidava no- vega doma za starejše občane, če bo občina izbrana na javnem raz- pisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Skupaj z zemljiščem in finančnim deležem bi namreč morali zbrati 245 mili- jonov SIT, kar je velik znesek, proračunska razprava ni bila pre- več vroča, saj so si svoje povedali v prvem branju, ko so občinski upravi in županu očitali preveliko porabništvo in premajhno razvoj- no naravnanost proračuna. Tudi delež za občinsko upravo je občumo prevelik, so menilo svet- niki in terjali racionalno, a učin- kovito upravo. Čeprav je bilo na dnevnem redu 16 točk, so sejo končali sorazmer- no hitro. Mimo dnevnega reda so svetniki potrdili sklep o pritožbi lenarškega občinskega sveta na Ustavno sodišče. Kot nam je po- vedal predsednik Milan Gumzar, so se za ustavno pritožbo odločili zato, ker so bili pri določanju re- ferendumskih območij za nove občine uporabljeni politični mo- tivi, ne pa stvarni razlogi iz pred- logov in pobud. Kršena je bila de- mokratična volja ljudi, ki so se na zborih krajanov odločili za nove občine, zdaj pa sploh niso dobili možnosti, da bi na referendumih povedali, ali so za nove občine, ali so proti njim. Med izglasovanimi predlogi jih več kot polovica ne izpolnjuje zakonskih kriterijev, pa so jim dali možnost preverjan- ja volje ljudi, je dodal Milan Gumzar in povdaril, da bodo z us- tavno pritožbo dokazali, da niso bili v enakopravnem položaju in da so poslanci šli mimo volje lju- di. Uspele so samo tiste KS, ki so imele za sabo odločne poslance, to pa za lenarški(in slovenskogoriški del nasploh) del ne velja, saj so jih podprli le opozicijski poslanci, ne pa tudi del vladajoče koalicije, kar so jim posamezni poslanci oblju- bili. Igra se torej nadaljuje! Lenarški svetniki pričakujejo, da bo ustavno sodišče pritožbo obravnavalo kmalu in da bo tako ravnal celotni Koordinacijski od- bor haloških in slovenskogo- riških KS, ki so nameravale pos- tati nove občine.Lahko pa se po- novi leto 1994 oz. 1995, ko je us- tavno sodišče trem KS iz občine Lenart odgovorilo, da morajo nji- hov problem rešiti do nas- lednjih(letošnjih) lokalnih voli- tev.V tem primeru torej čez štiri leta. M.Toš Popruvek in oprmiilo v prejšnji številki Tednika je v prispevku z občnega zbora društva upokojencev Turnišče prišlo do neljube pomote. Predsednik društva upokojencev Jože Milošič ni bil razrešen, kot je bilo zapisano v ses- tavku. Gospodu Milošiču in celotnemu društvu se opravičujem za storjeno napako. Franc Vindiš 16 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK ŠPORT JUDO Piifiifir daH^ Ikava ekipno druga Na sedmem tradicionalnem mednarodnem tekmovanju judois- tov za Pokal Murske Sobote, ki je potekalo minuli vikend, je sodelovalo 173 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžar- ske. Tekmovanje je potekalo v kategoriji junioijev in mladincev, slednjim je tekmovanje štelo tudi za Slovenski pokal. Judoisti so predvsem v mla- dinski konkurenci prikazali iz- jemno kvalitetne borbe. Miha Prime Ptujski judoisti so se prvenst- va udeležili z štiričlansko mla- dinsko ekipo. Najuspešneje je nastopil Miha Prime v kategori- ji do 100 kg, ki je v finalu z 10:C premagal favoriziranega Avdi- metaja iz bistriškega Impola in tako osvojil zlato kolajno. Dru- go mesto je po napaki v finalu proti Simicu iz Ljubljane osvo- jil Seničič Nikola v kat. do 81 kg, tretje mesto pa je osvojil ka- detski državni prvak Denis Rus, Donald Rus pa je tokrat izpadel že v predtekmovanju. Ekipno so ptujski judoisti v mladinski konkurenci osvojili odlično drugo mesto, tik za Celjsko Ivo Reyo. Finalista iz vsake kategorije bosta v aprilu nastopila z mladinsko reprezen- tanco Slovenije na dveh evrop- skih preizkušnjah v Avstriji. Glede na vidne rezultate v tej sezoni se lahko nadejamo do- brih nastopov Primca in Seničiča v Avstriji. Simon Starček ZELO USPEŠNI TUDI JURŠINČANI Iz JK Juršinci se je tega tek- movanje udeležilo 7 tekmoval- cev, ti pa so osvojili naslednje rezultate: Denis Hrga do 42 kg - 1. mesto; Robi Pintarič do 46 kg - 1. mesto; Branko Plohi do 71 kg - 2. mesto; Aleš Horvat do 42 kg - 2. mesto; Damjan Frans na 71 kg - 2 mesto; Bojan Kovačec do 71 kg - 3 mesto. Klub je nastopil samo s pionir- ji in dosegel v skupnem seštev- ku mladincev - pionirjev zelo dobro 4. mesto, saj so zgrešili pokal za samo 2. točki. Jože Marin ODBOJKA - 1. A DOL (Ž) Niarsel: iniond Branik 1:3 /6:15,10:15,15:9, 10:15/ MARSEL: Terbuc, Zenunovič, Mohorko, Šerona, Pustoslemšek, Lipovec, Godec, Vin- diš, Prauhart in Krebs. Da bi odboj karice Marsela lahko presenetile vodečo ekipo Infond Branika iz Maribora, je bilo iluzorno pričakovati, kakor tudi to, da bo srečanje trajalo "samo" 93 minut. Gostje so na Ptuj prišle po hitro zmago, vendar se jim je to- krat kar nekajkrat zataknilo. V prvem nizu so gostje iz Maribora opravičile vlogo favoritinj in ta niz hitro dobile v svojo prid. Toda potem so se ojtmačile tudi odboj karice Marsela in v drugem nizu so že bile blizu dobljeni igri. Kar je bilo slu- titi v drugem, se je zgodilo v tretjem nizu, ki so ga domačinke dobile v svojo korist in naredile srečanje bolj zanimivo. Podobna igra je bila tudi do sredine četrtega niza, ko so se domačinke ena- kovredno kosale z renomiranimi gostjami. V zaključku pa je prišla do izraza večja kvaliteta gostujočih igralk, ki so na koncu le dosegle načrtovano zmago. Pot do nje pa je bila veliko težja, kot so same pričakovale. Danilo Kiajnšek 1. KOLO v SLOVENSKI TRAP LIGI Ormožanti slavili doma Začela so se letošnja tekmovanja v slovenski trap ligi. Ekipa Ormoža tek,muje v vzhodni skupini, prvo kolo pa je bilo prejšnjo soboto na strelišču v Ormožu. Kot nam je povedal Dušan Cvetko, so tekmovanje dobro pripravi- li, za povrh pa so nanizali še sijajne rezultate. ^ Ekipno so med mladinci zmagali člani SD "Štefan Kovač" iz Murske Sobote pred domačini iz Ormoža, v članski konkurenci pa so gladko zmagali gostitelji, člani SD "Trap" iz Ormoža. Drugi so bili tekmovalci iz Radelj ob Dravi, tretji pa strelci iz Murske sobote. Na četrtem mestu so pristali Ptujčani, peti gornje- radgončani, zadnji osmi pa Lenarčani. V posamični konkurenci je med mladinci po pričakovanju slavil Kukec iz Ormoža pred Safaričem in Gombocem, oba Murska sobota. Med člani je zmagal domačin Čavničar iz Ormoža pred Vidonjo in Mačkom, oba Mur- ska sobota. 2.kolo v vzhodni skupini slovenske trap lige bo 18.aprila v Murski Soboti. M.Toš JUROVSKI DOL / KONJENIKI SO ZBOROVALI Se lenurškemu konjeništvu obetm nov raz€ve§? ODSLEJ BO KONIEMIŠTVO POLEG ROKOBORBE DELEŽNO VEČJE POZORNOSTI, SAJ GRE ZA TRADICIJO, KI JE RAZPOZNAVNI PROMOCIJSKI IMMMLttlMII Pred časom je bil v gostišču Spindler v Jurov- skem Dolu redni letni občni zbor lenarškega konjeniškega društva 'Slovenske gorice'. Poleg velikega števila konjenikov so se ga udeležili tudi podžupan občine Lenart Ivan Vogrin, pod- predsedriik občinskega sveta Milan Doki, pred- sednik Športne zveze Peter Kramberger in predsednik Območne obrtne zbornice Jože Pe- trovič. Na občnem zboru so ugodno ocenili delo društva v minulem letu in ugotovili, da v Lenar- tu uspešno nadaljujejo bogato tradicijo konjere- je in konjeniškega športa. Podprli so tudi napo- re, da bi na hipodromu Polena postopno uredili infrastrukturo, nagibe na tekmovalni progi in druge posege, ki so za razvoj konjeniškega špor- ta nujno potrebni. Podprli so vse pobude za dol- goročno, strokovno reševanje in za celovit urba- nistično-ureditveni načrt Polene. Sami so že naročili študijo o korekturah ovinkov na tekmo- valni stezi, ki jo zdaj na veliko uporabljajo tudi atleti in številni rekreativci. Na občnem zboru so sprejeli poročila o delu društva in se strinjali s predlogom, da morajo pritegniti več mladih rejcev in tekmovalcev. Na tekmovalnem področju so najuspešnejši kasači (letos računajo na več mlajših konjev), vsako leto pa pripravijo tudi dirke kmečkih dvovpreg. Na občnem zboru so sprejeli delovni program za letos,v katerem je osrednja naloga urejanje hipo- droma Polena in organizacije kasaških dirk v okviru praznika KS Lenart 21. junija. Zas- lužnim članom in sodelavcem so podelili priz- nanja; prejeli so jih Jože Hercog, Janez Vogrin, Vinko Rop, Olga Vertačnik, Jože Žemljic in KS Lenart. Za častnega člana so razglasili Edija Go- loba iz Lenarta. Častni član je tudi župan Slavko Kramberger, ki so mu zaželeli obilo zdravja in skorajšnje okrevanje po operaciji v mariborski bolnišnici. Govorili so tudi o sodelovanju z občinsko Športno zvezo in Kasaško zvezo Slovenije in podprli prizadevanja za odpravo napak in sla- bosti na kasaških dirkah, za uveljavljanje stro- kovnosti, evropskih norm in standardov in za spoštovanje pravilnika o organizaciji kasaških dirk. Zavrnili so očitke na račun majhnosti klu- ba, ki ne bi smel suvereno odločati in predlagati rešitev za uveljavljanje plemenitih ciljev kasaškega športa. Povedali so, da je njihovo društvo odprto za vse prijatelje konjeništva in da je tudi hipodrom Polena zbirališče konjeni- kov s širšega območja. Za vzdrževanje steze po- trebujejo precej denarja, ki ga dobijo od spon- zorjev, pa tudi ob občine in KS. Sklenili so, da bodo del načrtovanih opravil opravili prosto- voljno in da bodo do prireditve 21. junija posta- vili večji del varovalne ograje ob ciljni ravnini, sodniški stolp in sanitarije. Upajo, da bo tudi KS Lenart opravila predvidene naloge, tako da bo Polena vsaj deloma urejena. Prednostna je zlasti ureditev glavnega vhoda in mostov čez Globovnico. Na občnem zboru se tudi predlaga- li ureditev režima parkiranja na hipodromu in se zavzeli za nadzor s strani policijske postaje Lenart. M. Toš Nogomet / 2. SNi Drava: Zagorie 3:2 /2:1/ SIRELCI: l:t) Pranjič /40/, 2:0 Pucko /43/, 2:1 Baš /45/, 3:1 Emeršič /82/, 3:2 Petrušič/90 iz llm/ DRAVA: Stankovič, Volk, Vogrinec, Klinger, A. Vršič /Čeb/, Šket, Zec /Plošnik/, Pranjič/Mu- janovič/, Emeršič, Pucko, Križanič. Nogometaši ptujske Drave so dosegli svojo dru- go zaporedno zmago. Tokrat so ugnali ekipo Za- gorja z minimalnim izidom, vendar povsem zas- luženo. Ptujčani so pričeli izrednio napadalno in ta igra jim je prinašala tudi priložnosti, ki so se vrstile po tekočem traku. Najprej je dve stoodstot- ni priložnosti zamudil kapetan Drave Milan Emeršič, nato pa še dve lepši Stjepan Pranjič. To so bile priložnosti, kjer je bilo težje zgrešiti, kot zadeti. V 40. minutiopa je Drava končno povedla in kronala svojo premoč. Izredno dober predložek v kazenski prostor gostov je poslal Volk, žoga je prišla do Pranjiča, ki je bil tokrat le uspešen. Tri minute kasneje so domači dosegli še svoj drugi zadetek. Uspešen je bil Danilo Pucko. Takoj za to priložnostjo je priložnost za tretji zadetek Drave zamudil Milan Emeršič. Gostujoči vratar Bantam je bil v dvoboju uspešnejši. V nogometu pa velja nenapisano pravilo, če ne daš, potem dobiš. In res, že v naslednjem napadu so gostje iz prvega prave- ga napada znižali rezultat. V drugem polčasu je prišlo do padca v igri Dra- ve, predvsem na začetku. Gostje so imeli rahlo te- rensko pobudo, vendar njihovi streli od daleč niso bili nevarni za tokrat dobrega domačega vra- tarja Stankoviča. Ponovno pa je postalo vroče v zadnjih minutah drugega polčasa. Milan Emeršič je v 82 minuti bil hitrejši od prepočasne gostujoče obrambe in dosegel še tretji zadetek za Dravo. Gostje so znižali rezultat v zadnji minuti srečanja iz sumljivo dosejene enajstmetrovke. Rudar Trbovlje: Aluminij 1:1/1:1/ STRELCA 1:0 Lavrinc /11/ Tomaž Emeršič /40/ ALUMINIJ: Fideršek, Habjanič,Gerčnok, Hertič, Parkovič, Milan Emeršič, J. Šmigoc, Kolar, Boškovič, Gojkošek, Tomaž Emeršič, Kraševec. Nogometaši Aluminija se iz Trbovlja, kjer so nastopili proti domačemu Rudarju, vračajo z po- membno točko. Trbovlje je bilo vedno vroče in točka je vsekakor uspeh,Čeprav bi lahko bilo po prikazanih dogotkih tudi kaj drugače. Nogome- taši Rudarja so povedli vil minuti in ta zadetek je dajal vtis, da se to srečanje ne bo dobro končalo za Kidričane.Tudi nogometaši Aluminija so imeli priložnost za izenačenje v 28. minuti, vendar se kraševec v stoodstotni priložnosti ni najbolj znašel. Toda nogometaši Aluminija so le ize- načili in to v 40. minuti. Tomaž Emeršič je uspel žogo spraviti za hrbet domačega vratarja. V nadaljevanju srečanja je bila igra enekovredna in je potekala med obema kazenskima prostoro- ma. Vsi, ki so kdaj igrali in gledali srečanje v Trbovlju, vedo, da je tam izredn težko osvajati točke. Kidričanom je tokrat uspelo in jim velja ob tem čestitati. V nedeljo Aluminij: Drava v nedeljo 5. aprila bo na stadiona Aluminija v Kidričevem, stari dobri nogometni derbi, kjer se bosta ob 16. uri pomerila domači Aluminij in ptujska Drava. To bo pravi nogometnik praznik za to območje. Številni gledalci, ki drugače ne za- Rezultati 18. kroga: Drava: Zagorje 3:2, Rudar Trbovlje: Aluminij 1:1, Elan: Šentjur 2:0, Factor Črnue : Železničar 2:4, Triglav : Goriške opekarne 2:1, Koper : Dravograd 1:0, Esotech Šmartno Pari 19. kroga: Aluminij : Drava; Železničar : Elan, Zagorje: Koper, Dravograd : Triglav, Šentjur: BS Tehnik, Factor Čnuče: Esotech Šmartno, Ja- dran šepič: Rudar Trbovlje, Goriške opekarne: Nafta. I. RAZRED MNZ PTUJ Rezultati 14. kroga: Eltehšop R. - Hajdina 0:1, Bistrica - Boč 2:0, Videm - Pregersko 3:1, Ger. vas - Stojnci 1:2, Dornava - Središče O J., Gorišnica - Slovenja vas 2:2. Pari 15. kroga v soboto, 4. aprila: ob 16:30 Boč - Gorišnica; v nedeljo ob 10:30 Videm - Eltehšop Rogoznica; ob 16:30 Stojnci - Hajdina, Slovenja vas - Gerečja vas. Središče - Bistrica, Pragersko - Dornava. II. RAZRED MNZ PTUJ Rezultati 11. kroga: Pago Leskovec - Grajena 2:2, Tržeč - Lovrenc 0:2, Markovci - Apače 2:1, Bukovci - Hajdoše 4:2, Ormož - Podvinci 6:0. Pari 12. kroga v soboto, 4. aprila: ob 16:30 Pol- skava - Markovci; v nedeljo ob 10:30 Pago Lesko- vec - Tržeč, Grajena - Ormož, Podvinci - Bukovci; ob 16:30 Apače - Lovrenc hajajo na nogometna igrišča bodo zraven, kakoi tudi najbolj zvesti navijači rdečih iz Kidričevega in plavih iz Ptuja. Obe ekipi sta sorazmerno do- bro startali v spomladanski del prvenstva Ptujčani bolje, saj so osvojili sedem točk. Ki- dričani pa samo dve, vendar zlata vredni. Ni lahko osvojiti točk proti ekipi iz Domžal, ki s( bori za vstop v prvo slovensko nogometno ligo ir se vrniti neporažen iz Trbovlja. Aluminijaši so iz gubili na prvem gostovanju v Novem Mestu, kjei bi se lahko ob korektnejšem sojenju končalo tud drugače. Ptujčani so zmagali na gostovanju v Dra vogradu in na Ptuju proti Zagorju in osvojil točko proti Goriškim opekarnam na Ptuju. Ekip sta se ujeli.in vsekakor bo to zanimivo srečanje Ni odveč, če povemo, da si zmagi želita oba. Kljul vsem kibicem, ter šal s strani navijačev enih ii drugih si želimo samo to, da naj ZMAGA NOGO MET. Danilo Kiajnšel MALI NOGOMET Mila Poetovio: Puntar 5:4 /1:2/ STRELCI: 1:0 Valentan/8/, 1:1 Kavčič/26/, 1:2 Drole /29/, 2:2 Valentan /38/, 3:2 Vesenjak /46/, 4:2 Novak /48/, 5:2 Vesenjak /57/, 5:3 Kavčič /57/, 5:4 Jarc /60/. MILA POETOVIO: Komik, Presežnik, Vesen- jak, Valentan, Maksimovič, Milidragovič, Vid- mar, Jerinič, Malek, Novak. Trener Mirko Anžel. Nogometaši Mile Poetovio so sicer slavili mini- malno, vendar zasluženo zmago v prestižnem srečanju z ekipo Puntar. Prvi so resneje zapretili gostje v šesti minuti, vendar je kapetan gostov bil nespreten pred domačimi vrati. Kazen je takoj sledila, saj so domači z zadetkom Valentana po- vedli. Prvo priložnost za izenačenje je zamudil Jarc, ko je z osmih metrov močno streljal, vendar visoko preko vrat. Nato sta dve lepi priložnosti za povišanje rezultata imela Vesenjak in Malek. Do- bili smo občutek, da bodo domači tokrat z lahko- to opravili z simpatičnimi gosti. Toda temu n bilo tako. V 26. minuti je Kavčič najprej rezulta izenačil, tri minute kasneje pa je Drole povede goste v vodstvo. Seveda je to delovalo mal šokantno za domačo ekipo, ki ni pričakovala take ga razpleta. Drugih trideset minut je bilo zelo zanimivil Tempo igre je bil na visoki ravni, prav tako pa s se razživeli strelci. Domači igralec Valentan je osemintrideseti minuti z svojim drugim zadel kom izenačil. Vesenjak in Novak sta v 38 in 4 minuti dosegla zadetke za Milo Poetovio i vodstvo domačih z dvema zadetkoma prednosti j bilo praktično nedosegljivo. Ko pa je tri minul pred koncem Vesenjak dosegel še peti zadetek 1 bilo sanj o zmagi gostov konec. Ti so dosegli sic< še dva zadetka. Za kaj več pa jim je tokh zmanjkalo časa. Danilo Klajnše TEDNIK - Četrtek, 2. april 1998 19 ZA RAZVEDRILO 20 četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK OD TOD IN TAM BERNARDA B. PULKO / PO ZEMLJI OKOLI SONCA - 5. Devet pvšk in mrfev sin v omari če bi me lidorlcoli vprašal pred praznild, kdo bo moja družba na božični večer, bi ne imela odgovora. Morda le idejo ali željo. Če nisi doma, si pa kje drugje. A nikjer ni topleje kot za domačim ognjiščem, četudi je v tropih in je zunaj petindvajset stopinj. Že nekaj dni se vozim mimo mehanične delavnice, kjer na- meravam preveriti tlak v zračni- cah svojega beemveja. Predvčerajšnjim se mi je mudilo, včeraj se mi ni ljubilo, danes pa dežuje. Obotavljam se, a napos- led le zavijem s ceste. Neprijazni lastnik delavnice me je pikro premeril od glave do peta. Mor- da zaradi vode, ki je curljala od mene. Nato me je pustil čakati kakih deset minut. Na dežju, se- veda. Vse skupaj je pomagalo, da se mi je temperatura začela dvi- gati proti vrelišču. Ko je končno prilezel iz svoje tople in suhe pi- sarne pred delavnico, kjer je ne- usmiljeno brilo, sem se mu zas- milila. Brez besed je poskrbel za zračnice, potem pa nerodno, polglasno dodal: "Bi se želeU pogreti v moji pisarni? Lahko vam pripravim skodelico kave "Hvala. To bi bilo vse. Ničesar več ne potrebujem!" sem surovo vrgla čez ramo in komaj čakala, da ga ne vidim več. Poln obžalo- vanja se je začel zanimati za mo- tor in velike nalepke radia Hit, Mobitela in Perutnine Ptuj na njem. Naveličano in gotovo precej neprijazno sem kratko od- govarjala na že tisočkrat odgo- vorjena vprašanja od kod kam zakaj ... Ko je tretjič omenil toplo kavo, sem se vdala. Snela sem čelado, ožela premočene ro- kavice in se ovila okoli tople sko- delice. Kava je bila zanič. A vsaj topla je bila. Postajal je prijaznejši, jaz pa vse manj tečna. Moral je biti nekaj čez petdeset, z rdečkastimi lasmi in črno pobarvanimi brki. Presuhe noge za zavaljeno telo. A notranjost, besede, ki so vrele iz njega, optimizem in neko tiho, skromno zadovoljstvo so mi rekli, naj ostanem. Klepetala sva o tem in onem. Medtem so prihajale in odhajale stranke, ki so rekle kako z nama ali tudi ne. Zunaj je še vedno neusmiljeno padalo vodeno sonce s temno si- vega neba. "Komaj čakam, da postavim šotor in se zavežem v toplo spal- no vrečo," sem pomislila naglas. "Kaj?!" ga je hotela zadeti kap. "Zakaj kaj? To je moje življen- je. Leteča hiša, ki nikoli ne vpraša, kakšno je vreme. Po- membno je, da dobro služi," sem zagovarjala svoj okus do izbire stanovanja. "Mislil sem, da imate prijatelje ali stanujete v hotelu," je nadal- jeval. "Saj sem imela prijatelja. Do včeraj. Pa sem se odločila, da postanem padalka in mi je od dveh prijateljev ostal le eden. Drugi me je nagnal iz hiše, ker na smrt sovraži padalce," sem se spomnila na neumno sceno. "Sam živim. Z mačkom. Če potrebujete zavetje, ste dobro- došli. Veste, DeLand je malo mesto. Živimo s padalci, ki pri- hajajo od povsod. Prijazni čuda- ki so, ki jih nikoli nisem prav dobro razumel, zakaj skačejo v nesrečo in pri tem uživajo ..." Šest ur za tem, ko sem bila prezebla in mokra in tečna pred delavnico nekega Jima, sem sedela v restavraciji, kjer je dišalo po dobri, domači hrani. Na nasprotni strani mize je sedel Jim. Obuta sem bila v prevelike, sposojene adidaske. Moje so bile premočene, pa sem ga prosila za njegove. Poslušala sem zgodbe starega kavboja iz Kentakija, ki se je pretepal z očetom, preživel štiri poroke, nekajkrat obogatel in nato izgubil vse premoženje in tako naprej. V naslednjih dneh sem tabori- la v njegovi hiši. "Posodil" mi je prvo nadstropje svojega doma, kamor sem prihajala ob slabem vremenu in mrzlih nočeh. Sicer sem živela na letališču in delila nebo s pticami, ko je bilo sonce prijazno in veter ne premočan. Ko nisem bila na smrt utrujena, sva klepetala kot tistega prvega dne. Spoznala sem življenje čudaka, ki zbira sveče, stenske ure in puške. V omari za orožje stoji velika, lončena posoda. Pokrov je strmo ošiljen in nebesno moder. Na njej je Indijanec s konjem. Ro- bustni roč je del žilave korenine. "V tej posodi je moj sin. Pred desetimi leti, ravno na božič je bilo, je zapustil ta svet, nikoli razjasnjene smrti. Dvaindvajset let mu je bilo. Nekoč mi je dejal, da bi za vedno želel ostati z ne- kom, ki ga ima rad. Zato sem se odločil, da ga vzamem k sebi. Se- daj živi z menoj in ... in še vedno sva si blizu ...," se mu je odprlo srce od pogledu na indijansko žaro. Ponovno je deževalo. Že nekaj dni je bilo sonce v tekočem agre- gatnem stanju. Spomnila sem se na dom. Nocoj je božični večer. "Rada bi bila za domačo mizo, jedla bi...," sem začela sanjati. Ni me presenetilo. Decembrski prazniki so nekaj posebnega. Zame so najlepši na Ptuju. A to- krat jih bom preživela v kopal- kah in brez snega. Poslana. V družbo osamljenim ... Sedeli smo v prijetni restavra- ciji s svečami. Ocean se je spre- hajal po zbiti, peščeni plaži z ve- likimi, belimi valovi. Spet sem pomislila na domače. Pred peti- mi minutami se je začela pol- nočna maša in stavim, da še vedno pojejo Sveto noč. V res- tavraciji je bilo vse preveč ljudi za moj okus. Mi pač ostajamo na božični večer doma. Sedaj, ko sem postopač, ko je moj dom vsak dan drugje, sedaj sem na božični večer v restavraciji. A ne more biti res, da je toliko brez- domcev! Pogovarjala sem se sama s se- boj, medtem ko je prijazni, tem- nopolti mladenič znosil hrano na mizo. Mimogrede sem z nav- dušenjem opazila, da krožniki in pribor niso bili plastični kot v večini še tako dobrih ameriških restavracijah. "Nisem sama in lepo mi je. Poslušam morje. Zdi se mi, da moram biti tukaj. Za božično večerjo sem odgovorna! Ne kot večina žensk. Ne kot včasih doma. Danes le za družbo dobri- ma prijateljema, ki bi brez moje- ga povabila ne vedela, da je sveti večer." Tako smo sedeli skupaj veseli in sami vsak zase: moj čudni me- hanik, popotnica na motorju in padalski prijatelj. Tisti, čigar žena me je napodila, ker sem skočila z letala. Njeno sovraštvo do neba in svobode tam gori mora biti m.očnejše od šestind- vajsetih let zakona, saj ga je razdrla na sam božični večer ... Nadaljevanje čez štirinajst dni ORMOŽ / DRUŠTVO INVALIDOV Slrvpiftcf za prosto^ časne dejavnosil in samopomoč Vsakoletni občni zbor društva je pomemben dogodek v de- lovanju ormoškega društva invalidov. Tokrat se je zbralo čez sto članov, ki so ugotovili, da so večino lanskih sklepov rea- lizirali. Zadovoljni so bili s sodelovanjem s Centrom za socialno delo in Rdečim križem iz Ormoža. Še posebej so veseli, da so v minu- lem letu skupaj uspešno rešili stanovanjsko težavo svojega člana. Potrjevali so se predvsem na socialnem področju, kjer so na domu obiskovali težje pokretne invalide in jim pomagali. De- javnost društva pa [e močna tudi na področju rekreativno športnih dejavnosti. Člani se udejstvujejo v keglanju, streljstvu, šahu, športnem ribištvu. Cilji v tekočem letu se ne bodo kaj dos- ti razlikovali od lanskoletnih, je povedal predsednik društva Miran Krajnc. Poleg resnega dela pa ne bodo po/abili na izlete, srečanja in piknike. V načtru imajo tudi organizacijo okrogle mize o arhitekturnih ovirah in okrepitev članstva na območju kraievne skupnosti Kog. Nova oblika medsebojnega delovanja za katero si želijo, da bi letos prilčela delovati pa je oblikovanje skupine, ki se bo srečevala za prostočasne aktivnosti in samopomoč. Za pomoč pri delu te skupine so zaprosili center za socialno delo. Smisel delovanja skupine bo druženje, razbitje osame in krajšanje časa. Kaj bo skupina počela se bodo člani dogovorili na prv-em sestan- ku. Zato vabijo vse, ki jim je tak način dela blizu, da se oglasijo v pisarni društva. Skupina naj bi zaživela že v aprilu, zato svojo udeležbo najavite čimprej. vki PTUJ / TISKOVNA KONFERENCA PRED TEKOM OB MEJAH SLOVENIJE 7m felr prinaša novosti v ptujskem tekaškem klubu Maraton so se odločili, da^ bodo letošnji sedmi tek ob slovenski meji, ki bo v počastitev^ dneva državnosti potekal od 20. do 25. junija, pripravili ne- j kaj vsebinskih novosti. Kot je na tiskovni konferenci v gos-1 tišču Slovenski hram v Slovenje vasi sredi prejšnjega tedna, povedal predsednik kluba Mihael Svržnjak, bodo prek 1200! km dolgo pot, ki sojo prvič pretekli ob osamosvojitvi Slove-j nije leta 1991, letos tekali z več ekipami iz območja vse) države, svoji ekipi pa so obljubili tudi tudi predstavniki slo-i venske vojske in policije. ^ Ekipe v katerih bo po 8 tekmo- valcev bodo startale iztočasno in med seboj časovno tekmovale, zato se bodo tekmovalci menja- vali, okvirno vsako uro. In če je vseh dosedanjih 6 tekov poteka- lo naprekinjeno dan in noč, v soncu in vetru, bodo na sedmem teku čez noč udeleženci počivali in naslednje jutro spet startali. Tako bodo letos tekali v petih etapah, na startih in ciljih posa- meznih etap pa bodo krajše pri- reditve z razglasitvami rezulta- tov. Iz Ptuja bodo startali v soboto, 20. junija ob 17. uri, prva etapa, ki bo dolga 372 km, pa jih bo vo- dila od Ptuja skozi Pomurje čez koroško do Logarske doline, ka- mor naj bi prispeli v nedeljo 21. junija ob 20. uri. Naslednje jutro v ponedeljek, 22. junija bodo na- daljevali z drugo etapo dolgo 207 km, čez Gorenjsko do Bovca, ka- mor naj bi pritekli pravtako ob 20. uri. V tretji etapi, dolgi 207 km, bodo v torek, 23. junija na- daljevali pot proti slovenskemu primorju do Pirana. V sredo, 24. junija bodo v četrti etapi tekali od Kozine do Črnomlja, pravta- ko 207 km; prav toliko pa bo dolga tudi četrta in zadnja etapa, ko bodo na dan državnosti, v četrtek, 25. junija tekali od Črnomlja do Ptuja, kjer naj bi bila množična zaključna sloves- nost. V drugem delu tiskovne kon- ference so predstavili zanimivo 10 minutno dokumentarno vi- deo-reportažo Milana Potočnika, ki je sodeloval na vseh dosedanjih tekih kot tekač in kot snemalec. Obljubil je, da ga bo kamera spremljala tudi le- tos, sicer pa bo tek sproti spremljala televizija in o njego- vem poteku dnevno poročala slovenski javnosti. -OM Ptujski "maratonci" med zadnjimi kilometri lanske- ga, 6. teka ob mejah Slovenije, od Podlehnika proti Ptuju. (foto: M. Ozmec) 21 SPOJIT f EDNIK - Četrtek, 2. apnl 1998 ^OVA GORICA / DP V LATINSKO AMERIŠKIH PLESIH Mala In Milim vUe prvaka /a športne plesalce Plesnega kluba Mambo iz Ptuja se je sezona prevesila v drugo polovico in tudi v leto 1998 nadel- jujejo z odličnimi uvrstitvami. Od novega leta so se ude- ležili šestih tekmovanj po vsej Sloveniji in dosegli kar pet- najst prvih mest. V soboto, 28. marca pa se je državnega prvenstva v latinsko . ameriških plesih, ki je poteka- lo v Novi Gorici, udeležilo pet plesnih parov iz Ptuja. Pod strokovnim vodstvom Boruta Žurana, ki Ptujske plesalce tre- nira v latinsko - ameriških ple- sih, sta zablestela Miljan Nojič in Maja Kaisersberger, ki sta kljub prestopu v višji starostni kakovostni razred v kategoriji nilajših mladincev dosegla odlično drugo mesto in postala vice državna prvaka v latinsko - ameriških plesih za leto 1998. V mladinski konkurenci sta se Jernej Brenholc in Mojca Mo- horič uvrstila v polfmale. Pri starejših mladincih sta se De- nis Golob in Ana Starki uvrsti- la v četrtfinale, Matjaž Mat- jašič z Neno Voda in Andrej Rupnik z Jeleno Vukovič, pa sta tekmo.vanje končala v osmi- ni finala. Žal se Boštjan Ber in Maja Petek zaradi bolezni nista mogla udeležiti tekmovanja. Kljub uspehom, ki so jih do- segli ptujski plesalci, pa so mis- li in treningi že usmerjeni k državnemu prvestvu v kombi- naciji standardnih in latinsko - ameriških plesov, ki bo 13. ju- nija 1998 v organizaciji PK Mambo potekalo na Ptuju. Or- ganicijski odbor, ki ga vodi Metod Peldar, že pospešeno pripravlja vse potrebno za uspešno izvedbo prireditve. Še ta mesec pripravljajo tiskovno konferenco, kjer bodo predsta- vili program in cilje državnega prvenstva. Borut Žuran Maja in Miljan (levo) na drugi stopnički JUDO / MEDNARODNO PRVENSTVO ZA POKAL PTUJA '98 [ f t tradUhnuM Pokal Ptuia Judo klub Drava Ptuj letos or- ganizira že 11. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja '98 za juniorje in kadete. Tekmovanje bo v soboto, 4. aprila, v dvorani Center ob 10. uri, finale pa ob 14. uri. Tekmovanje v kadets- ki kategoriji šteje tudi za slovenski pokal. Vsako leto se tega izjemno kvalitetnega tekmovanja - tudi po organizacijski plati - udeleži vedno več mladih judoistov. Letos tako pričakujejo več kot 200 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Otroci in mladina imajo prost vstop! Vljudno vabljeni. SS PLANICA / KOSMATI SPREMLJEVALCI NAŠIH ŠPORTNIKOV Primož Peterlia s kurenti Ptujski kurenti v družbi s Primožem Peterko Tudi letos je pod Poncami odmevala pesem Planica snežena kraljica. Več desettisoč obiskovalcev se je zbralo ob vznožju stare Bloudkove velikanke, kjer je bil zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Letošnja prireditev je bila za Slovence še posebej zanimiva, saj je naš najboljši orel Primož Peterka branil naslov prvaka v svetovnem pokalu in ponovno osvojitev velikega kristalnega gkobusa. Znano je, da je z malo sreče osvojil naslov in drugič postal skakalec številka ena na svetu. Vsaka reprezentanca ima svojo maskoto, ki je prinaša srečo. Vsakokrat se je pokazalo, da so pravi prinašalci sreče vrhunskih rezultatov naših športnikov prav ptujski Kurenti. K športnemu slavju so tokrat pris- pevali člani skupine Kurent 94. Čeprav so kurenti skoraj redni spremljevalci planiških priredi- tev, so zmeraj dobrodošli in so prava atrakcija za obiskovalce. Tudi letos so prizvonili tik pod skakalnico in pomagali Peterki obleči rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. Primoža je prisotnost pisanih mask nav- duševala in ni skoparil s pohva- lami na račun dobrodošlice ptujski skupini kožuhovinastih zvonarjev. Zahvalil se je za pozdrave, ki jih je od Kurentov prejel v imenu vseh Ptujčanov in bil zelo vesel ob novici, da bodo tudi kurenti v bodoče člani njegovega fan kluba. Vsi člani ptujske odprave pa so bili enotni, kako preprost in prije- ten sogovornik je prvi skakalec sveta na smučeh. Ker bo naslednjo sezono v Pla- nici svetovno prvenstvo v smučarskih poletih bo obisko- valcev še veliko več. Med njimi bodo zagotovo tudi kurenti. S.Vičar KICK BOXING Skromna udeležba \a prvem kvalifikacijskem turnirju v kickboxingu, v kategoriji fuU kontakt, ki šteje za državno prvenstvo je na Ptuju, v boksarski dvorani Mladika, nastopilo devet tekmovalcev. Zaradi premajhnega števila nastopajočih sta bili na programu samo dve borbi, ki pa sta nav- dušili številne ljubitelje te športne zvrsti. V prvem dvoboju je bil Dejan Marhold iz Maribora, ki je to- krat nastopil za Ormož, po treh rundah borbe boljši nasprot- nik od Novomeščana Matije Blatnika. V drugem pa je bil uspešen Dejan Zavec iz Ptuja proti Milanu Korotaju iz Ormoža, ki je moral predati dvoboj v tretji rundi. V soboto bo v Športni dvorani Ormož prvi turnir za državno prvenstvo v Semi kontaktu za dečke in deklice, ter prvi turnir v državnem prvenstvu za mladince, mladinke, člane in članice. Dečki in deklice bodo pričeli s tekmovanjem ob 11.00 uri, mladinci, mladinke in člani, ter članice pa ob 13. uri Danilo Klajnšelf Športne noviie NAMIZNI TENIS • Prvenstvo osnovnih šol v četrtek, 19. marca, je bil v Športni dvorani Mladika v Ptuju četrtfinale prvenstva osnovnih šol v namiznem te- nisu. Vrstni red ekipno: 1. OŠ Olge Meglic Ptuj, 2. OŠ Radlje ob Dravi, 3. III. OŠ Murska Sobota, 4. OŠ Ljudski vrt Ptuj, 5. I. OŠ Murska Sobota. Med učenci: so bili najboljši: 1. Primož Mesner, OŠ Muta, 2. Jan Janžekovič, OŠ Olge Meglic Ptuj, 3. Miroslav Lazar, III. OŠ M. Sobota, ... 6. Žiga Si- monič OŠ Mladika Ptuj, med učenkami pa: 1. Maša Sa- mojlenko, OŠ Olge Meglic Ptuj, 2. Maja Dretnik, OŠ Prežihov Voranc Ravne, 3. Vesna Terbuc, OŠ Olge Meglic ... Prvi dve ekipi in prva dva tekmovalca v obeh kategori- jah se uvrstita v polfinale. S.G. ODBOJKA • Naj- boljše Markovčanke ŽOK Marsel Ptuj in Športni zavod Ptuj sta izvedla področno tekmovanje v odbo- jki za učenke osnovnih šol. Rezultati: OŠ Mladika - OŠ Poljčane 0:2/12:15, 0:15/, OŠ Markovci - OŠ Pohorski od- red Slovenska Bistrica 2:0 /15:4, 15:3/; za 3. inesto: OŠ Pohorski odred - OŠ Mladika 2:0/15:6, 15:11/; za 1. mesto: OŠ Markovci - OŠ Poljčane 2:1 /8:15,16:14,15:11/. Danilo Kiajnšek ŠAH# Gorišničanke viceprvakinje v Velikih Blokah je bilo 7. in 8. ter 14. in 15. marca državno moštveno prvenstvo osnovnih šol. Mariborsko re- gijo sta v konkurenci deklet zastopali OŠ Gorišnica in Fram, v konkurenci dečkov pa OŠ Kidričevo. Uspešni sta bili predvsem moštvi deklet, ki sta zasedli mesti takoj za zmagovalno ekipo OŠ Stari trg ob Kolpi. Vrstni red najboljših deklet: 1. OŠ Stari trg ob Kolpi 19, 2. OŠ Gorišnica 17, 3. OŠ Fram 14,4. OŠ Krško 14, 5. OŠ Ko- barid 11 ... Za OŠ Gorišnica so igrale: Teja Pignar, Petra Geč, Barbara Rižnar, Maja Zakelšek in Janja Žohar. Vrstni red najboljših pri dečkih: l.OŠ Krško 21, 2. OŠ Prebold 20, 3. Stari trg ob Kol^i 17, 4. OŠ Borovnica 16, 5,OS Kidričevo 13 ... Anita Voršič 22 četrtek, 2. april 1998 ■ TEDNIK ZA KRATEK CAS Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo jc na sliki, izrcžitc gla.sovnico, vpišite (uigo- vor. in ec vam bo sreča nakkinjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgo.ščcnko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Madonna, je ugotovi- la Vesna Em^šič, Mezgovci 3, 2252 Dornava Čestitamo! Odgovore na današnje \'prašanjc pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95. 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 9. aprila. Marij Kogoj je nekoč zapisal, da v naravi ni lepšega in popolnejšega od glasbe, saj ona usmerja čivoeka v globino njego- ve duše. Irsko skupino THE CORRS sestavljajo Jim, Sharon, Andrea in Caroline Corrs. Brat in sestre izvajajo keltsko glasbo ter so do sedaj posneli dva odlična albuma The Corrs in Talk on Corners. THE CORRS izvajajo prijetno pesem WHAT CAN I DO (^*^**), ki se naslanja predvsem na izvirno besedilo. SHAWN COLVIN je letos dobila kar dva grammyja: za pesem leta in malo ploščo leta z naslovom Sunny Came Home. Go- spa COLVIN pa dokazuje svoj glasbeni talent tudi v skladbi NOTHING ON ME (****), ki je ponovno melodična pop/rock skladba. 18-letna ameriška ročk pevka FlONA AP- PLE je v letu 1997 priplezala na naketere lestvice s pesmijo Criminal. Mlada FlO- NA se je tokrat preusmerila v melanho- lične vode v baladi SHADOVV B0XER (***). Ameriška pevka LISA LOEB je ženska, ki ji očala pristajajo 100 %. Pred leti je za film Reality Bites posnela izredno bladao Stay in zanjo dobila grammyja. LISA LOEB predstavlja spevno pop/rock pe- sem LET'S FORGET ABOUT IT (***^) in to pesem najdete na nje- nem albumu Firecracker. Britanski pevec CHRIS REA je 4. marca dopolnil 47 let. Februarja letos je CHRIS izdal album The Blue Cafe in pesem Sguere Peg Round Mole. Kot drugo malo ploščo pa CHRIS pošilja v boj razpoz- navno naslovno pesem THE BLUE CAFE Ljubiteljem glabe v vednost predstavljam' nove albume, ki so izšli marca: Ray of Light - MADONNA, Destiny's Child - DESTINVS CHILD, Undiscovered Soul - RICHIE SAMBORA, A Rose is stili a Rose - ARETHA FRANKLIN, Jimmy Ray - JIM- MY RAY, Pilgram - ERIC CLAPTON, Re- turn to the Last Chance Saloon - THE BLUETONES, Tin Planet - SPACE, Best of - JAMES, Neapolis - SIMPLE MINDS, Kylie Minogue - KYLIE MINOGUE, Van Halen 3 - VAN HALEN, The Purist - BY- RON STINGLY, Blue Moods-INCOGNI- TO, Let's Ride - MONTELL JORDAN, Buming the Daze - MARC CONHN, Intra Venus - THE BATES, In my Life - GEOR- GE MARTIN, The Year of RN'G - RN'G, Pure Frosting - PRESIDENT OF THE USA, Semi Detached - THERAPY, Foun- damental - BONNIE RAIH, This is Hard- core - PULP, Ana - ANDREA BOCELLI. Ameriški rap izvajalec LL COOL J. je tre- nutno popularen s komadom Father. V letu 1997 se je na policah s ploščami .pojavil čudni projekt the Ouverture, ki vsebuje mešanice rap in klasične glasbe. Prvi uspeh s tega projekta beležita WAR- REN G. & SISSEL v komadu Prince Igor. Drugi projekt sta naredila LL COOL J & THE RAPSODY in novi poiskus se ime- nuje DEAR MALIKA (***). Nemška zasedba NANA se lahko pohvali s hiti, kot so Darkman, Lonely, Let it Rain, He's comin' in Too much Heaven, Razpoznavni ritem in rap nudi zasedba NANA v komadu I REMEMBER THE TIME (**r^*). 18. maja pa bo izšel novi album zasedbe NANA z naslovom Father. RUN DMC vs JASON NEVINS beležijo mega hit lt's Like that, ki so ga prodali v več kot milijon primerkov. Dobitna kom- binacija je priredba komada IT'S TRICKY (***) iz leta 1986. Kralj house glasbe je TODD TERRY in njegov največji house zakon je komad Keep on Jumping. D.J., producent in re- mikser TODD TERRY je pripravil novi house hit READY FOR A NEW DAY {**^), v katerem je vokal zapela Martha Wash. Pravo ime švicarskega pevca D.J. BOBA je Rene Boumann, ki se je rodil 1. maja 1968. D.J. BOBOje dobil v Sloveniji zlato ploščo za odlično prodajo zadnjega al- buma VVorId in Motion. Pravkar švicarski pevec končuje snemanje novega albuma in prvi komad nosi naslov WHERE IS YOUR LOVE (****) ter ga spremlja zanimiv videospot. Švedski kvartet ACE OF BASE nas je raz- veseljeval s skladbami, kot so: AH that she Wants, VVheal of Fortune, The Sing, Don't Turn Around, Living in Danger, Lucky Love ... Velik "come-back" pa ACE OF BASE načrtujejo s skladbo LIFE IS A FLOVVER (****). David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko {X)slušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. POPULARNIH 10 1. My Heart wlll Go on - CELINE DION 2. Frozen - MADONNA 3. My Father's Eyes - ERIC CLAPTON 4. Stop - SPICE GIRLS 5. Truly, Madly, Deep- •y - SAVAGE GARDEN 6. Big Mistake - NATALIE IMBUGLIA 7. Weird - HANSON 8. The Roof - MARIAH CAREY 9. Hang on in there Baby - GARY BARLOVV 10. Let me Entertain you - Robbie VVilliams LUJZEK Dober den, vsoki den! V hiški sedim in skoz okno gledim. Cvetejo breskve in marelice. Travica se zeleni in vse brsti Gledan družinski par siničk, ki se nekaj pogovarjata, lečeta z veje na vejo in si najbrž iščeta lokacijo za svojo gnezdo. Kar zavidam jima, da jima nede trebalo hoditi na občino in v različne pisarne po lokacijska, gradbena, predgradbena in pogradbena dovolenja in seveda vse to dosti košta. Ko srna lensko leto z našo Mico nekšni malifuglež gradila, sma mela več dela s papirologijo kak pa s samo gradrtjo. Zato pa: Če bi se jaz še enkat rodil, najrajši biftiček bil Saj še se vena spunite tiste lepe pesmi, ki tak poje: "Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana. Ta ja- blana ma votel panj, sinička nosi gnezdo vanj..." In tak dale naprej do pobalinskih paglavcov, ki mla- dičke vržejo z gnezda in mali vmerjejo. Zmio gnes vsem malim in vejkim pologam na srce čuvajte in radi mejte pernato in dlakasto živine, ki na dveh ali pa štirih nogah živi v našem okolji, na vrtovih, nji- vah, šumah in travnikih. To so naši prijatelji, ki nam včosik naredijo tudi kokšno škodo, nas razjezijo in živleje bogatijo. Na našem suhem bregi živijo tudi štiri srnice, pravzaprav sta vmes tudi dvo smjoka. Tak jih je lepo gledati, ko seposejo in se grejo svoje živalske igre. Divjih zajčekav pa skoro nega več. Ud- je smo jih zastrupili s škropivi, pregnali in poklali s strojno kmetijsko mehanizacijo. Glih tak kak prepeli- ce, ki so nam včosih tak lepopele pet-pedi, pet-pedi, zajpa tudi tota pesem že skoro čista vtihnola. Pa kak so nam včosik veveričke veselje delale in orehe krale, zajpa le še tu in tam kokšni košoti repek vidimo... Ja, tak je pač to, če lidje preveč posegamo v narav- ne zakonitosti in se pri tem sploh nezavedamo, da tudi sami sebi grob kopljemo. Pa še nudo politike: V nedelo sen na ptujskem radiji posluša nadškofa Rodeta, kije na. obiski bija. Cista doj je prekleja našo politiko in oblast, šolstvo in dru- ge stvari, ki so premalo z bogom povezane "Hvala Bogi, da nas je tudi po zaslugi cerkve čedalje več (U) bogih", bi reka moj sosidjuža, pasrečoodLVJZEKA o^^Mladi dopisniki TUDI KRUH NI VSE Bilo je toplo ponedeljsko jutro, ko je zvonila ura. Matjaž in Petra sta se zbudila in skupaj odšla v kuhinjo. Tam je Petra pripravila zajtrk. Na mizi ni bilo kruha saj sta imela druge dobrote. Oba sta bila namreč zelo bo- gata, saj je bil Matjaž direktor znane firme, Petra pa ravnateljica osnovne šole. Ura je bila že sedem in oba sta se odpravila v službo. Petra je imela danes pomemben sestanek, on pa bi moral na službeno pot, a jo je presta- vil. Dopoldan je bil za oba kar precej miren, le za Petro ne, saj so otroca kar precej povzročali nemir. Ko sta prišla domov, je bila Petra precej ut- rujena, on pa je bil - kot vedno - zelo tih. Na večerjo sta odšla v mesto, kjer sta si privoščila pravo pojedino. Tako sta minila dva dni in Matjaž je moral na službeno pot. Petra ga je si- cer pospremila do letališča, ker pa sta bila že pozna, sta se na hitro poslovi- la. Matjaž se je vkrcal v letalo, ona pa je odšla v šolo. Ko je Matjaževo letalo pristalo, je hitro poklical Petro, saj sta se tako zmenila. Matjaž je potem šel na sestanek, kjer je imel veliko povedati. Minili so trije dnevi in vračal se je domov. Polet in prista- nek je bil miren, ko pa se je peljal do- mov, je imel prometno nesrečo. Ko je Petra izvedela za nesrečo, je vsa objokana prišla v bolnico in spraševala, v kateri sobi leži Matjaž. Prijazna sestra ji je povedala, da Mat- jaža trenutno operirajo in da je hudo poškodovan. Operacija je sicer traja- la sedem ur, a Matjaž je preživel. Imel je hude poškodbe glave, zato se ni več ničesar spomnil. Po štirih dneh se je zbudil iz kome in zagledal ob sebi Petro, a se ni mogel spomniti kdo bi lahko bil. Stanje se mu je iz dneva v dan izboljšalo, a spomin je izgubil. Zdravniki so mu priporočili terapijo, ki jo je seveda redno obisko- val. Medtem so ga v službi zamenjah, saj takšen ne bi mogel več opravljati svojih dolžnosti. Petra je imela do- pust, saj je morala Matjaža voziti na terapije. V šoli se je tudi zgodilo ne- kaj čudnega, zato se je morala vrniti i v šolo. Petro so obtožili, da je nadle- govala učitelje. Za odvetnika je plačala veliko, tako da sta z Mat- jažem ostala skoraj brez denarja. Pe- tra je sicer obdržala službo, a ker je bila veliko odsotna, je dobila majhno plačo. Matjažu se je stanje kljub tera- piji zelo poslabšalo in Petra je bila pred težko odločitvijo. Ali Matjažu plačati zahtevno operacijo ali pa de- nar imeti za kruh. Tedaj sta spozna- la, kako vreden je kruh, saj sta ga prej le redko jedla, saj sta imela raje kaj boljšega. Prodati sta morala avtomo- bil in nekaj zemlje. Po osmih letih fe Matjaž umrl in Petra je ostala sama. Čez nekaj let je spoznala drugega moškega, ki ni imel veliko denarja, a ga je imela rada. Nista živela raz- košno, a vendar sta imela dovolj hra- ne. Živela sta dolgo in kar precej srečno življenje. Petra se je še vedno spominjala let z Matjažem. Potem se je upokojila in dobivala kar visoko pokojnono, s katero sta živela do konca življenja. Življenje je kar precej zapletena reč. Razen kruh na mizi pa bi po- grešali tudi ljubezen in toplino. Ver- jetno bi lažje preživeli brez kruha kot brez ljubezni. Marko Zadravec OS Destmik - Trnovska vas - Vitomarci rEDNIK - Četrtek, 2. april 1998 2S ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA STRELSTVO Štuhet ieMi na pokalu Slovenije v nedeljo je bilo v Ljubljani republiško strelsko temovanje Pokal strelske zveze Sloveni- je. Lansko leto tekmovanje je bilo v Ptuju kot "Zlata puščica Fraqnca Planinca". Najboljši Ptujski strelec je bil Janez Štuhec, četrti z 570. kro- gi. Zmagal je Roben Kranjc iz Brežic, sicer član Ljubljanske Olimpije, Janez je po drugi seri- ji ispustil priložnost za zmago in je strelal rutinsko. Drugi Ptujčan Franc Bedrač je bil na- juspešnješi na tekmovanju za "Zlato puščico", saj je bil v zadnjih dveh letih med prvimi šestimi tekmovalci. V nedeljo je streljal po preležani gripi in je nastrelil solidnih 544 krogov. Mladinski državni reprezentant Matija Potočnik je imel krst, saj se je prvič uvrstil med naj- boljših štirideset strelcev Slove- nije in je streljal po poprečju, ter bil s 539 krogi 25. DidavNO PRVENSTVO! ZRAČNIM OROVm V nedeljo bo v Ljubljani sed- mo državno prvenstvo v strel- janju z zračno pištolo. Strelska družina Ptuj se bo v članski konkurenci potegovala za prve tri uvrstitve. Za ekipo bodo streljali Franc Bechač, Slavko Ivanovič in Janez Štu- hec. Štuhec se poteguje za zlato kolajno. V konkurenci članic posamez- no, bo Ptuj zastopala državna reprezententanka Majda Rausel in ima velike možnosti za kolaj- no. Mladinci Marjan Gril, Ma- tija Potočnik in Robert Šimen- ko, bodo v ekipni konkurenci zmagovalci, v posamezni kon- kurenci pa imajo vsi trije možnost pridobiti kolajno. Mladinka Alenka Peteršič je v dobri formi in lahko pričakue- mo zmago, ali eno od kolajn. V konkurenci mladink bo nasto- pila Sabina Zampa. SI REGIJSKO PRVENSTVO v severozahodni r^ji, ki za- jema področje nekdanjih občin Gornja Radgona, Murska Sobo- ta, Lendava, Ljutomer in Ormož, je bilo bilo izvedeno re- gijsko prvenstvo v športnem streljanju z zračno puško. Mlajši mladinci in članice so streljali 40 strelov, mladinci in člani pa po 60 strelov. Med mlajšimi mladinci je Lovro Sa- kelšek iz SD Središče dosegel 4. mesto s 352 krogi. Mlajše mla- dinke so bile še uspešnejše, saj je Središčanka Jasna Klobučar s 362 krogi zasedla prvo mesto. Med mladinci z ormoškega konca je bil najboljši Boris Hergula iz SD TSO, ki je s 551 krogi zasedel tretje mesto. Iz- jenmo uspešne pa so bile člani- ce TSO, ki so s 1080 krogi ekip- no zasedle prvo mesto, najvišje pa so bile tudi v posamični kon- kurenci. S 374 krogi je bila naj- boljša Monika Meško Bučan- ski, druga je bila s 369 krogi dr. Vesna Mele, tretja pa s 337 krogi Monika Ivanuša. Med člani sta Aleksander Premuš (TSO) in Andrej Stanič (Ormož) dosegla 565 krogov, Sašo Prapotnik (TSO) 558, Sti- ven Vočanec (Ormož) 555 in Matjaž Habjanič (Ormož) 548 krogov. vki KAIŽA MARIBOR, ^ 3sj- NAJVEČJA TRGOVINA Z RABLJENIM IN NOVIM POHIŠTVOM V SLOVENIJI. 1. RABLIENO POHIŠTVO: - odkup rabljenega pohištva, selitve, prevozi - prodajo rabljenega pohištva: na zalogi so regali za dnevne sobe, spalnice, kuhinje in posannezni elementi, sedežne garniture, rabljene in generalno obnovljene, otroške sobe, predsobe, jedilnice in še mnogo drugega. Vso pohištvo je v zelo dobrem stanju, cene ugodne. Gotovinski popusti! 2. NOVO POHIŠTVO: V Kajži vam izdelamo novo kuhinjo prav za vaš prostor. Zelo lepe kuhinje vseh velikosti in barvnih kombinacij po zares ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Rok dobave je do 45 dni. 3. CELOVITA OBNOVA KUHINIE PRI VAS DOMA: Zagotovo veste, da je kuhinja prostor, kjer se največ zadržujemo. Z leti pa se naše stare, dobre kuhinje naveličamo, ali pa so elementi tako dotrajani, da nam je kar nerodno. Tudi vsak obisk se prične in konča v kuhinji. Kar pomislite! Kuhinja je ponos vsake gospodinje. Toda kako ob današnjih cenah sploh lahko razmišljamo o spremembi? ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI 9fXfva - Velika Kedelia 15:32 (9!l4) Tradicionalni derbi sosedov je v ptujsko športno dvorano Cen- ter privabil kar prek 200 gledalcev, Id so videli zanesljivo zma- go ekipe z bližine vrha v prvi B državni ligi. Gostje so hitro po- vedli s 3:0, domači so se približali na zadetek, v nadaljevanju pa je razlika naraščala. Razlika v kakovosti je bila več kot očitna, zato so gostje kljub slabši igri, kot smo je pri njih va- jeni, brez težav opravili z zadnjeuvrščeno elupo. Bolj kot igra sta bila zanimiva sodnika Kumer in Bujdo iz Maribora, ki sta raven tekme s svojim pristopom in načinom sojenja še znižala. No, na izid nista vplivala, saj je bila razlika prevelika. Domači so se sicer silno trudili z ekipo, ki jo v tem trenutku pač imajo, vendar na trenutke solidna igra v napadu in obrambi v tej in tudi ligi nižje ne more prinesti uspeha. V ptujskem moškem rokometu so nujne korenite spremembe v pristopu, organizaciji in izvedbi. Novi ljudje, ki so se lotili dela se- daj, ko so rokometaše zapustili skoraj vsi, ki so sodelovali pri veli- kih uspehih in vsi, ki so povzročili strahoviti padec in dolgove, potre- bujejo pomoč. Če želijo, da bi se moški rokomet vrnil v l.B ligo in morda še višje, morajo v Ruju po- plačati dolgove in zagotoviti denar za novi zagon, ki je zanesljivo možen z močnejšim strokovnim in organizacijskim delom. To potrju- jejo številni v Ptuju vzgojeni in izšolani igralci, znani in uveljavl- jeni v slovenskem rokometu, pa tudi tisti, ki trenutno niso aktivni. Gre za mlade igralce, ki lahko še veliko naredijo, če bodo v Ptuju to možnost imeli oziroma dobili! Po drugi strani pa je bil moški roko- met vedno privlačen za gledalce. Tako je bilo kljub sedanji krizi in razliki tudi na nedeljski tekmi z Veliko Nedeljo. DRAVA: Oprešnik, Kolednik 2, Bračič, Kafel, Čerček, Kac, Pšajd 5, Potočnjak 3, Berlič, Ko- zel 5, Mlakar; VELIKA NEDELJA: Kovačec, R.Mesarec 5, Trofenik, Belšak 9, A. Potočnjak 4, Kumer 1, Bezjak 4, Šoštarič 3, Kokol, Belec, Pisar I, A. Mesarec 5. I.katar II. SRL ŽENSKE ŠENTJERNEJ : ELEKTRO SENČAR PTUJ 25:26 /19:14/ ELKTRO SENCAR PTUJ: Vi- dovič, Boj, N. Potočnik 3. Šijanec 9. Pučko, Majerič,Mlakar, Petek 8, Maračič 3. A.Potočnik, Srebmjak 3. Žanq>a V zadnjem srečanju prvenstva v drugi slovenski rokometni ligi za ženske, so rokometašice Elektro Senčarja uspele minimalno zma- gati v Šentjerneju, pri istoimeni domači ekipi. Pot do zmage je bila težavna, saj so domače rokome- tašice na začetku povedle z petimi zadetki prednosti. Igra obeh ekip v obrambi je bila slaba, saj so igralke obeh moštev dosegle veliko število zadetkov. Rokometašice Šent- jerneja so v tem delu igre vodile že z osmimi zadetki prednosti in je kazalo, da bodo mlade Ptujčanke doživele pravo katastrofo. Toda do odhoda na odmor so dosegle tri za- detke in visoko vodstvo uspele znižati. V drugem polčasu so domače ro- kometašise še nekaj časa ohranjale prednost, ki so so jo priigrale v prvem polčasu, vendar bolj, ko se je srečanje bližalo koncu, bolj je kopnela njihova prednost in roko- metašice Elektro Senčarja so uspe- le rezultat izenačiti na 24:24 in nato tudi povesti za zadetek. Končnica je bila zelo razburljiva več sreče in predvsem mirnih živ- cev pa so bile gostje, ki so zmago- viti zadetek dosegle v zadnji minu- ti igre preko Renate Petek in se na koncu zasluženo veseUle zmage v zadnjem krogu tega prvenstva. Danilo Klajnšek KOG: PYRAMI- DIA 20:20/7:9/ PVRAMIDIA: Janžekovič, Va- lenko, Pučko, Margušič 2, Roškar, I. Ivančič, I. Znidarič, L Šandor 4, Ranfl 5, D. Ivančič 5, Cvitanič Rokometaši Pyramidia iz Moškajnc so tokrat nastopili na zahtevnem gostovanju in sicer proti ekipi Kroga, katero ljubitelji rokometa poznajo kot pretepaško, kakor rokometno. Vsekakor si nihče ne želi igrati takšnega roko- meta. Gostje iz Moškajnc so na začetku srečanja povedli z tremi zadetki prednosti. Do konca prve- ga polčasa so vse niti igre v svojih rokah držali rokometeši Pyrami- die, ki so ta del igre dobili z dvema zadetkoma prednosti. V drugem polčasu je bila na začetku igra podobna, kot v prvem polčasu. V sredini so domači uspe- li rezultat izenačiti, vendar so ro- kometaši Pyramidie ponovno zai- grali učinkovito in povedli, ob koncu je njihova prednost znašala že tri zadetke -17:20. Toda tudi to je včasih premalo,ko igraš z ekipo Kroga in tako je bilo tudi tokrat. Domači so le uspeli izenačiti re- zultat in je tako pripadla vsaki eki- pi po točka. Verjetno so si drugo točko bolj zaslužili gostje. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS Petovia: SeUa Pmk Preserie 1:6 Namiznoteniški igralci ptujske Peto\ae so tokrat doživeli poraz proti vodeči ekipi v 1. slovenski namiznoteniški ligi. Nastopili niso v kompletni sestavi, saj bi bil rezultat mogoče nekoliko bolj ugoden, & bi nastopila Grbič in Capan, poraz pa verjetno neizbežen. Toda vsee- no so se mladi fantje trudili proti gostom. Edino zmago za Petovio v tem srečanju je dosegel Gregor Zafoštnik, ki je premagal Rebolja. POSAMEZNI IZIDI: Janžekovič: Petrovčič 0:2, G. Zafoštnik: Pan Wei 0:2, M. Zafoštnik: Kastelic 0:2, G. Zafoštnik- Janžekovič Pan Wei- Pe- trovčič 0:2, Janžekovi: Pan Wei 0:2, M. Zafoštnik:Petrovčič 0:2, G. Zafoštnik: Rogelj 2:0. Dai^loKlainšek Na podlagi sklepa sveta občine Videm Občina Videm, Videm pri Ruju 42 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo dveh garsonjer 1. Predmet prodaje sta dve garsonjeri, ena v pritličju in druga v I. etaži stanovanjskega objekta Videm pri Ruju 31, vsaka v izmeri 28,99 m^. 2. Stanovanjski objekt stoji nazemljišču paro. št. 247 k.o. Pobrežje, vpis etažne lastnine še nI urejen. Cena garsonjere v pritličju znaša 1.156.819,00, In cena garsonjere v I. etaži znaša 1.326.212,00 SIT. 3. Pogoji javne dražbe Javna dražba bo dne 10.04.1998 ob 13. uri v prostorih občine Videm pri Ruju 42. Vse dodatne informacije dobite na istem nas- lovu vsak delavnik med 9. In 13. uro po telefonu 062 764-110. Og- led nepremičnine možen po predhodnem dogovoru. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne fizične osebe. Pred- stavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo za zastopanje in sklep o registraciji podjetja v RS, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu v RS. Dražitelj mora plačati varščino v višini 10 % izklicne cene ne- premičnine na žiro račun Občine Videm št. 52400-630-20785. Varščina se uspešnemu dražitelju všteje v kupnino, ostalim more- bitnim dražiteljem pa brez obresti vrne v petih dneh po končani dražbi. Na javni dražbi lahko sodelujejo samo tisti, ki bodo pred pričetkom dražbe predložili dokazilo o plačilu varščine. Kupec je dolžan skleniti pogodbo o nakupu v osmih dneh po opravljeni dražbi, sicer se šteje, da odstopa od nakupa in pri tem izgubi pravico do vrnitve vplačane varščine. Kupec mora plačati kupnino v 30 dneh od dneva sklenitve pogod- be. Če preostanka kupnine ne plačavtem roku velja, dajeodstopil od nakupa, vplačana varščina pa zapade v korist prodajalca. Pro- metni davek In vse stroške plača kupec. Prevzem nepremičnin in prenos lastništva bo mogoč po vplačilu celotne kupnine. Nepremičnini se prodajata po načelu videno - kupljeno. 26 POUOVHA SPOROČILA Četrtek, 2. april 1998 - TEDNIK f EDNIK - Četrtek, 2. april 1998 OGLASI IN OBJAVE 27 Mercaf or za slepe In slabovidne PTUJ / KORAK BLIŽE DO BRAILOVE VRSTICE v Medobčinskem društvu slepili in slabovidnih Ptuj, kij združuje 186 članov, od tega 46 slabovidnih z območja! nekdanje ptujske občine in Ormoža, so s ponedeljkovimi darilom Mercatorja SVIS, d.d. korak bliže pri nakupu] braillove vrstice, ki jo slepi in slavobidni potrebujejo pri; branju dnevnega in periodičnega tiska. Odzvali so se na pisno prošnjo društva za pomoč pri nakupu braillove vrstice; sklenili so, da bodo izkupiček od prodanih vstopnic tradicionalnega Merca- torjevega plesa z modno revijo podarili v dobrodelne namene. Tako je ta prireditev dobila novo razsežnost in vsebino, ki bi lah- ko bila trajna. Ponedeljekovega podpisa dogovora, da se izku- piček od prodanih vstopnic tra- dicionalne prireditve Mercator- jevega plesa v višini 250 tisoč to- larjev nameni v dobrodelne na- mene za Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, sta se kot predstavnika društva ude- ležila tajnica Brigita Premužič in Danilo Rihtarič, edini Ptujčan z belo palico, ki že peto leto z velikim pogumom in opu- mizmom ter zdravim humorjem premaguje slepoto. Oba sta se vidno ganjena zahvalila za pris- pevek, ki pomeni korak bliže k nakupu braillove vrstice, za ka- terega so uspeli pridobiti še dru- ge dobrotnike. Generalni direk- tor Mercatorja SVS d.d. Ptuj Sta- nislav Brodnjak pa jim je ob tej priložnosti obljubil, da jim bodo tudi v bodoče ob takih akcijah pomagali, ker morajo biti kot trgovci prijazni do vseh ljudi. To pa je bilo hkrati tudi vodilo vseh udeležencev letošnjega Merca- torjevega plesa. Braillovo vrstico v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj pričakujejo konec meseca. MG Dogovor o denarni pomoči društvu sta v ponedel- jek podpisala tajnica Medobčinskega društva sle- pih In slabovidnih Ptuj Brigita Premužič in Stanislav Brodnjak, generalni direktor Mercatorja SVS, d.d. Ptuj Foto: M. Ozmec DORNAVA / ODPRTA DLAN ZA DOBER DAN Humanitarna akiija Merkuria Krani Predstavniki delniške družbe Merkur in najstarejši 53 - letni varovanec Ivan, ki izdeluje okrasne viseče Icošarice za rožo. i Delniška družba Merkur Kranj je v četrtek podarila varo- vancem zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja v Dornavi donatorski prispevek v višini milijon tolarjev. Tako so začeli širšo humanitarno akcijo "Odprta dlan za dober dan". Mag. Viktor Vauhnik, direk- tor marketinga kranjskega Mer- kurja je povedal, da bodo tako pomagali po vsej Sloveniji. Le- tos imajo v načrtu po večjih slo- venskih mestih odpreti osem no- vih trgovskih centrov. Ob tem pa bodo poskušali z donatorskimi prispevki pomagati zavodom ali ustanovam, ki se ukvarjajo z ot- roki in mladino z momjami v duševnem ali telesnem razvoju. Ob odprtju novega trgovskega centra na Studencih v Mariboru bodo v soboto odprli tudi razsta- vo izdelkov vrovncev Zavoda za vrstvo in usposbljanje dr. Mari- jana Borštnarja iz Domvave. V sklopu svojih trgovin pa bodo njihove izdelke tudi prodajali in jih uporabljali kot poslovna da- rila. Po ogledu delavnic, v kate- rih nastajajo izdelki, so bili predstavniki Merkurja nav- dušeni nad kvaliteto in idejnimi rešitvami izdelkov. Milenko Rosic, prof. defektologije, je ob zahvali poudaril, da je tako za delavce kot njihove varovance veliko priznanje, da so se pri Merkurju odločili za promocijo njihovih izdelkov. V vsak njihov izdelek je namreč vloženega veli- ko truda, ko pa se pojavijo na trgovsikih policah spoznajo, da kupci cenijo opravljeno delo in s tem tudi priznavajo drugačne. MS Kulturni križem kražem TRNOVSKA VAS • V soboto, 4. aprila, bo ob 20. uri na ogled novi slovenski film Brezno, ki ga bo zavrtel producent filma Triada Productions v sodelovanju s PD Vitomarci. VITOMARCI • V nedeljo, 5. apri- la, bo ob 20. uri na ogled novi slo- venski film Brezno, ki ga bo zavrtel producent Triada produc- tions v sodelovanju s PD Vitomar- ci. PTUJ • Danes, 2. aprila, bo ob 16. uri v Narodnem domu na Ptu- ju 39. revija mladinskih pevskih zborov. PTUJ • danes, 2. aprila, bo ob 17. uri na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča pravljična ura s pravljico O treh grahih. PTUJ • Danes, 2. aprila, bo ob 19. uri v galeriji Drava odprta razstava slik na steklo slikarja Franca Berčiča - Berka. PTUJ • V petek, 3. aprila, bo ob 19.30 v Narodnem domu jubilejni koncert ob 45-letnici Komornega moškega pevska zbora. MARKOVCI • V petek, 3. aprila, bo v šoli srečanje Orffovih skupin. Koncerta 21 skupin iz vse Sloveni- je bosta ob 13.30 in 15.30. VITOMARCI • V soboto, 4. apri- la, bo Turistično društvo Vitomarci ob 19. uri organiziralo večer ljudskih pesmi in glasbe v dvorani gasilskega doma. PTUJ • V petek in soboto, 3. in 4. aprila, bo v stari steklarski delavni- ci seminar kreativne animacije, ki ga bo vodil lutkar in režiser Sašo Jovanovič. HAJDINA • V soboto, 4. aprila bo ob 19.30 v prosvetni dvorani gos- tovala gledališka skupina KD Leše s tragikomedijo Rudija Mli- narja Trupla v kleti. CIRKOVCE • V nedeljo, 5. aprila, bo ob 14. uri dramska skupina iz Lovrenca na Dravskem polju gos- tovala s predstavo Toneta Partljiča Ščuke pa ni. DESTRNIK • V nedeljo, 5. aprila, bo ob 15. uri gostovala dramska skupina KPD "Stane Petrovič" Hajdina s komedijo Mali oglasi. ROGOZNICA • V nedeljo, 5. ap- rila bo ob 19. uri gostovala drams- ka skupina KPD "Stane Petrovič" Hajdina s komedijo Mali oglasi. LOVRENC • V nedeljo, 5. aprila, bo ob 19. uri domača dramska skupina ponovila predstavo Tone- ta Partljiča Ščuke pa ni. SKORBA • V nedeljo, 5. aprila bo ob 19.30 gostovala dramska sekcija KD Draženci veseloigro v treh dejanjih Glavni dobitek, v ka- teri nastopa tudi kvartet 2X2. PTUJ • V sredo, 8. aprila, ob 19.30 organizira ZKO v steklarski delavnici literarno-glasbeni večer s pesnikom Milanom Deklevo. Po- govor bo vodil Aleš Šteger. PTUJ • V Miheličevi galeriji bo do 19. aprila na ogled razstava foto- grafij Stojana Kerblerja z naslo- vom Retorika kurentove maske. PTUJ • Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Zdravo mesto sta postavila razstavo, posvečeno 100-letnici svetovne zdravstvene organizaci- je. Razstava bo na ogled do 24. aprila v študijski knjižnici. PTUJ • Društvo ustvarjalnih de- javnosti Mak Ptuj organizira v so- boto, 4. aprila, ob 10. in 16. uri v ateljeju Mira na Minoritskem trgu 2, I. nadstropje, tečaj risanja veli- konočnih pisanic z voskom. SREDIŠČE OB DRAVI • Gleda- liška skupina Kulturnega društva Skorba bo s komedijo Trije vaški svetniki v soboto, 4. aprila, ob 19. uri gostovala v kulturnem domu v Središču ob Dravi. Na ormoškem koncu se bodo poleg gledališčni- kov predstavile še ljudske pevke KD Skorba. DRAŽENCI • V domu krajanov v Dražencih bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri gostovala gledališka skupina KD Skorba s komedijo Trije vaški svetniki. SLOVENSKA BISTRICA • V li- kovnih salonih bistriškega gradu bo do 14. aprila na ogled likovna razstava z naslovom "Dotik z ne- bom" Slovenjebistričanke Pavle Rozman. MARKOVCI • V Petek 3. aprila zgodaj popoldne bo potekalo v krajevni osnovni šoli Republiško srečanje Orffovih skupin ( orkest- rov ), ki delujejo v slovenskih vrtcih, na osnovnih in srednji šolah. Nastopilo bo 21 skupin iz dvajse- tih krajev Slovenije. Skupno bo nastopilo preko 300 mladih glas- benikov. Predstavljena bo tudi nova notna zbirka znanje z naslovom "ZVONČKI VESELI NAM BODO PELI". KINO PTUJ • Ta teden je na spo- redu film Škratje ob 18. uri, ob 20. uri pa Mirovnik. ČRNA KRONIKA UMRL ZARADI UDARCEV Na vikendu v Zaklu, naselje pri Podlehniku, so se v ponedeljek, 16. marca sprli 46 - letni Peter T. iz Ljubljane ter 21 - letni Aljoša V. iz Zakla in 21- letni Oliver H. iz Dežnega. Spor so nadaljevali s pretepom. Pri tem je bil Ljubjančan Peter T. hudo poškodovan in je potem odšel v neznano. Policisti iz Podlehnika so v ponedeljek, 23. marca na zapuščenem vi- kendu v bližini hiške ZakI 28 našli mrtvega Petra T. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi udarcev, ki naj bi jih dobil v pretepu. Zaradi tega so policisti Aljoša V. in Oliverja H. kazensko ovadli, saj ju sumijo storive kaznive- ga dejanja povzročitve hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. PADAJOČE DREVO UBILO OTROKA V sredo, 25. marca popold- ne sta 41 - letni Jože P. in nje- gova 25 - letna žena Anica P. iz Trnovske vasi v godzu po- dirala drevje. Z njima je bil tudi 6 - letni sin Jožek, ki je opazil starša pri delu in tu in tam tudi kaj pomagal. Okoli 14. ure je oče podžagal eno od dreves, ki je začelo padati v smeri, kjer se je nahajal Jožek. Oče je začel vpiti naj se umakne, vendar otroku ni uspelo ubežati. Padajoče drevo ga je udarilo po glavi, levi roki in levi nogi. Obležal je hudo ranjen, oče ga je brž odnesel domov in poklical zdravnika, ki je žal lahko le ugotovil, da je otrok umrl. Po- licisti bodo starša kazensko ovadili. ŽENSKI STA SE STEPLI Na domačiji Graješčak 77/a, naselje na območju mestne občine Ptuj, je v sre- do, 25. marca okoli 14,30 prišlo do hudega prepira med gospodarico Celicijo K. in zunajzakonsko partnerico njenega sina Ano V. Med pre- pirom je uradno še neregistri- rana snaha pograbila palico in gospodarico večkrat udari- la po glavi in rokah. Z udarci jo je tako poškodovala, da so jo morali odpeljati v bol- nišnico. Policisti bodo Ano V. ovadili zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Z AVTOMOBILOM V BETONSKI STEBER V nedeljo, 29. marca ob 7,15 je po lokalni cesti v Zla- toličju vozil osebni avto 22 - letni Aleš P. iz Zlatoličja. V os- trem nepreglednem ovinku ga je pričelo zanašati, s prednjim delom vozila je trčil v betonski steber vrtne ogra- je, kjer je avto odbilo še v železno ograjo sosednjega vrta. V nezgodi je bil hudo ranjen sopotnik, 24 - letni Damjan K. iz Slovenje vasi, voznik pa jo je odnesel brez poškodb. FF RODILE SO - ČESTITA- MO!: Jožica Plavčak, Tla- ke 9, Rogatec - Tomaža; Nataša Aubelj, Arbajterjeva 7, Ptuj - Blaža; Veronika Topolovec, Velika Varnica 81, Zg. Leskovec - Alena; Tatjana Plohi, Raičeva 4, Ptuj - Matica; Biserka Pe- tek, Ivanjkovci 17 - Moni- ko; Katja Sever, Podgorci 51 - Jana; Srečka Koleinik, Su)jkovca 3, Ptuj - Tjašo; Llizabeta Rižnar, Zagorci 1, Juršinci - dečka; Zvonka Perkovič, Zg. Sečovlje 4, Rogaška Slatina - Pijo; Marjana Kosi, Zagorje 12, Sv. Tomaž - Primoža; Mojca Žgajner, Kidričeva 55, Rogaška Slatina - Van- jo; dr. Vlasta Fakin Ekart, Sp. Hajdina 86, Ptuj - Jure- ta; Albina Zajšek, Seliškar- jeva 16, Ptuj - dečka. POROKA: Milan Cimer- man, Markovci 57 in Brigi- ta Glažar, Stojnci 84. UMRLI SO: Auguštin Ko- ser, Grajska ul. 1, Ptuj, 'k 1917, t 21. marca 1998; Sta- nislav Kirič, Mali Brebrov- nik 27, * 1934, t 20. marca 1998; Martina Gorjanc, roj, Urlep, Majšperk 36, -t' 1920, t 20. marca 1998; Maks Bračič, Žgečeva ul. 10, Ptuj, -'f^ 1913, t 23. mar- ca 1998; Lovrenc Kozo- derc, Zg. Hajdina 20, -t' 1916, t 19. marca 1998; Ana Štrafela, roj. Krajnčič, Bukovci 94, 1917, t 20. marca 1998; Jožefa Čačič, roj. Cajnko, Zamušani 60, ^f; 1918, t 21. marca 1998; Jožef Krajnc, Lancova vas 40, 1947, t 21. marca 1998; Milan Medved, Podgorci 87, 1954, t 23. marca 1998; Jožefa Sirec, roj. Lajh, Sp. Hajdina 7, ^' 1914, umrla 21. marca 1998; Marija Milošič, roj. Polajžar, Majski Vrh 37, 1937,123. marca 1998; Šte- fan Horvat, Grabe 38, 1916, t 21. marca 1998; Ja- nez Kuhar, Podvinci 102/a, ^i- 1950, t 25. marca 1998; Janko Vertič, Prešernova ul. 4, Ptuj, 1952, 1 1 25. marca 1998; Helena Širov- nik, roj. Mohorko, Planjsko 16, 1924, t 24. marca 1998; Ivana Lo- zinšek, Zakl 35, :ic 1927, t 25. marca 1998; Frančiška Arko, roj. Zigmint, Ro- gozniška c. 4, Ptuj, ^i' 1911, t 25. marca 1998; Anton Dolenc, Medvedce 28, -i' 1919, t 25. marca 1998; Jožef Ščavničar, Veličane 28, 1932, 26. marca 1998.