Po prvih treh mesecih !eta stabilizacije
Izvoz postaja nuja
Pravkar bomo zakoračili čez prag prvega trimesečja naših letošnjih stabilizacijskih pri-zadevanj, vendar že sedaj skrbno spremljamo znake teh gibanj. Prav gotovo je, da je ena pomembnih, celo najbolj pomembnih postavk teh ciljev tudi naše vključevanje v medna-rodno delitev dela. Ne samo, da skušamo zmanjševati našo kronično negativno zuna-njetrgovinsko bilanco iir da ustvarjamo pre-potrebna devizna sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo, ampak prilagajamo razmeram na svetovnem trgu tudi našo eko-nomiko, kajti prav tu se naši proizvodi sooča-jo s cenami proizvodov razvitejših gospodar-stev, to pa ima za posledico naše stabilizacij-sko obnašanje.
Nikakor ni mogoče zanikati, da se šišen-sko gospodarstvo že doslej ni uspešno postav-ljalo po robu hudi konkurenci na tujih trži-ščih, vendar ni mogoče trditi, da je že izra-bilo vse možnosti in svoje sposobnosti. Prav-kar sklenjeni sporazum z EGS mu ponuja nove možnosti. Ker bodo določene klavzule sporazuma začeli uporabljati že s 1. julijem, je nujno, da združeno delo v naslednjih treh mesecih ponovno preveri.svoje izvozne na-črte in si kar najbolj prizadeva za ^zrabo vseh možnosti izvoza, ki mu jih sporazum nudi. Seveda ni sporazum nikakršna čarobna palica, s katero nam bo omogočen prost vstop na tržišča EGS, temveč le priložnost za večjo angažiranost in zavzetost _za osvajanje teh tržišč.
Med organizacije združenega dela, ki si najbolj prizadevajo za večji izvoz svojih pro-izvodov, sodi zlasti Litostroj. Na tujih trgih je z njimi prisoten že cela tri desetletja. Po-memben delež v njegovem letošnjem gospo-darskem načrtu ima prav gotovo zopet izvoz. Na to kaže podatek, da ima za letos že spre-jetih izvoznih naročil v vrednosti prek 362 milijonov dinarjev ali preračunano za 20 mi-" lijonov dolarjev. Res je, da prevladuje izvoz s klirinškim načirrom plačila, to je s pobotom izvoza z uvozom predvsem y socialistične de-žele ter da to predstavlja 65 odstotkov vsega izvoza, vendarle je tudi res, da ga ne gre zanemarjati, kajti tudi na ta tržišča ni mo-
goče prodirati s cenami, če so višje od sve-tovnih. Ostalih 35 odstotkov izvoza odpade na konvertibilna tržišča. Litostroj bo izvažal predvsem vodne turbine in hidromehansko opremo, specialne žerjave, preoblikovalne stroje in razne rezervne dele kar v 18 držav.
Zanimivo in pohvalno je, da je izrabil pri-ložnost osvajanja tržišč dežel v razvoju, s či-mer ustvarjamo tudi ugodne politične pogoje. Na te dežele se naslanja 31 odstotkov vsega izvoza, toda tudi tega trga ni bilo lahko osvo-jiti, saj so bila naročila pridobljena v hudi mednarodni konkurenci. V Litostroju pravijo, da njihovo zadovoljstvo ni sladko, kajti ne-malokrat so se vračali z mednarodnih licita-cij razočarani in praznih rok. Največkrat je dobil posel tisti, ki je bil najcenejši. Zato ocenjujejo, da o tem tudi pri njih še vedno vse premalo razmišljajo in ukrepajo. Res je, da so zanje domače cene ugodnejše in da ob njih dosegajo večji dohodek, vendar je to lahko le nevarna skušnjava. Zavedajo se, da brez izvoza ne bi mogli uvoziti vseh tistih stvari, ki so jim za redno proizvodnjo nujno potrebne. Brez izvoza, pravijo, skratka ne bi šlo.
Izkušnje in spoznanja v Litostroju so zelo poučna. Slej ko prej se bodo v današnjih pogojih gospodarjenja morali sprijazniti z ¦ njimi še v marsikateri organizaciji združe-nega dela, če bodo hoteli varno krmarifi med zaostrenimi čermi ekonomike, ne da bi ogrozili svoj obstoj in socialno varnost za-poslenih.
I. Osolnik
PROSLAVA
V KS STANEŽSČE-MEDNO
(jk) Mladina iz Stanežič, Medna ter Gun-celj je ob dnevu žena pripravila ženam v kra-jevni skupnosti daljši in zanimiv kulturni program. Na proslavi v Stanežičah je pred-sednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška tov. Franc Dejak podelil šestim krajanom držav-na odlikovanja, dvema pa medalji, s kateri-ma jih je odlikoval tovariš Tito. Prejeli so jih za svoje zasluge v NOV in vpovojni so-cialislični graditvi.