g Mrnm ¡j j few šmmm W fSm P POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GOLDING GOSTINSTVO IN TURIZEM LETO UX APRIL ŠT. 4 - 1989 GLASILO SOZD H M E Z A D , KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ HRAM-ŠMARJE PRI JELŠAH ★ KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje ★ KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec ★ INŽENIRING * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ CELJSKE MESNINE * MLEKARNA CELEIA Arja vas * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec ★ STROJNA Žalec ★ MINERVA Zabukovica ★ GOLDING Žalec * AGRINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina ★ INTERNA BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD POSLOVANJE SOZD HMEZAD V LETU 1988 UVOD 39. SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS Uvodna beseda predsednika RS ZS Slovenije Mihe Ravnika Gospodarske razmere v letu 1988 nikakor niso vzpodbujale gospodarstva, pač pa so vsi družbeni ukrepi delovali nasprotno. Omejevanje porabe »zamrznitve« osebnih dohodkov, politika deviznega tečaja in »razbremenitve gospodarstva« z davki in prispevki niso oživljali proizvodnje, pač pa nadalje povečevali inflacijo in revščino zaposlenih. V takih razmerah se tudi Hmezad ni najbolje odrezal. Cilji, ki so bili s planom predvideni, v glavnem niso bili uresničeni: * - Izgube so nastale v Mlekarni, v KK Šmarje, KZ Drava in Strojni, izgube pa ne prikazuje Gostinstvo-turizem, kjer so jo planirali. **^1 Eno odstotna rast ekonomičnosti se je sprevrgla v 3 % padec (le pri štirih DO je večja kot lemi). Obveznosti iz dohodka so naraščale počasneje kot dohodek, a le za 5 %, kar v strukturi celotnega prihodka malo pomeni. Osebni dohodki so v globalu hitreje naraščali kot čisti dohodek, čeravno so pri 11 DO zaostajali za rastjo dohodka. - Delež ostanka čistega dohodka v celotnem prihodku je za 37 % manjši in ne za 10 % večji, kot je predvideval plan. - Število delavcev se v primerjavi z letom 1987 ni povečalo. V globalu sta bili le dve postavki uresničeni, a ti dve nista rešili stanja. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE Iz globalnega številčnega prikaza razvidimo nekatere skupne značilnosti, ki so spremljale fizični obseg proizvodnje. Večina indeksov, tako tistih, ki označujejo primerjavo s planom, kot tistih, ki označujejo primerjavo s preteklim letom, kažejo, da ne dosegamo niti planiranih količin, niti količin iz leta 1987. (Nadaljevanje na 2. strani) Kazalo je, da je suha zima uničila žita. Le-ta so po dežju lepo ozelenela in se razrastla Tovarišice in tovariši! Rad bi poudaril, da danes nimamo seje predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zaradi tega, da bi se tudi mi pridružili ali celo kaj do-, dali k sedanji politiki, ki jo nekateri vodijo v Jugoslaviji, saj je za njo očitno, da je zgrešena, da temelji na načelu »od danes do jutri«, obremenjena izključno z vsakodnevnimi dogajanji, s podpihovanjem vsakdanjih političnih dogajanj, psihozo strahu in negotovosti, z izrednim stanjem in izrednimi ukrepi. Priča smo vsakodnevnim izrednim sejam, izrednim ukrepom, zahtevam po izrednih kongresih, in to s strani tistih, ki so nas v to godljo tudi pripeljali. Vsi se trudijo, da s povzdigovanjem političnega vsakdana, z gonjo proti posameznikom in proti različnosti gledanj in razumevanja naše stvarnosti ter vzrokov krize odmikajo pozornost od ključnih vprašanj razvoja naše družbe, od izzivov in uresničevanja zahtev, ki jih pred Lo družbo postavljajo poti socializma po meri človeka, razvoj demokratične samoupravne in v svet odprte družbe. Tako se nenehno vračamo v preteklost, v ocenjevanje in v politično kvalificiranje preteklih dogodkov, namesto da bi se usmerili v bodočo moderno podobo naše družbe, in s tem zaviramo ter negiramo vse, kar je na tej podlagi bilo narejenega. Tej vsakodnevni politični pragmatičnosti je podlegla - to je danes več kot očitno - tudi Zveza sindikatov Jugoslavije, ki na dnevne rede sproti in nenehno postavlja politično ocenjevanje razmer na Kosovu in naloge sindikata pri njihovem razreševanju s ciljem, da se poskuša diferencirati vodstva Zveze sindikatov Jugoslavije na tem, kdo, kako in kaj je rekel o Kosovu, o izrednih ukrepih, pri čemer se; priznava le ena resnica, namesto da bi v Zvezi sindikatov Jugoslavije opravili jasno diferenciacijo, kdo je kaj konkretnega naredil za razreševanje razmer na Kosovu, kdo je za sodoben civiliziran, socialistični samoupravmdemokratični razvoj jugoslovanske družbe ob priznavanju vseh različnosti, ki naj se odražajo v pozitivnem 'programu izhoda iz družbenoekonomske in politične krize, kar terja celovito izvajanje družbene reforme, terja poslovitev od sedanjega neučinkovitega političnega in ekonomskega sisiema-i-n ideologije, kife pokazala, da nima perspektive in obstoja. To naj bo vsebina zasedanja Sveta Zveze sin- dikatov Jugoslavije jutri, to naj bo tudi osnova naše diferenciacije, ne samo ko gre za našo skupno usodo v Jugoslaviji, temveč tudi, ko gre za razvoj Kosova. (Nadaljevanje na 4. strani) Prenova Zveze sindikatov Bistvo prenove sindikatov je v zmanjšanem obsegu dela in povečanem učinku povsod tam, kjer naj bi sindikat varoval socialni in ekonomski položaj delavcev. Namesto, da se zgublja v številnih nalogah, kjer je imel v glavnem vlogo pasivnega opazovalca, se bo sindikat preko osvojenih metod dela vključil v delitev z delom ustvarjenega dohodka z: - zastopanjem sprejetih odločitev in interesov članstva v institucijah odločanja; -pogajanjem za sklenitev kolektivnih pogodb in dogovorov s poslovodnimi strukturami, gospodarskimi zbornicami, državnimi organi itd.,- v~ dogovarjanjem in sporazumevanjem z drugimi udeleženci pri uveljavljanju konkretnih odločitev, ki zadevajo socialni in ekonomski položaj delavca; (Nadaljevanje na 5. strani) IZ VSEBINE 5. stran — Delavski svet SOZD 6. stran - Strokovni nasveti in pogo- vori 7. stran — Astrološki koledar 8. stran - Varstvo zelja pred bolezni- mi, škodljivci in pleveli 9. stran — Med kooperanti 10. stran — Razpis letovanj 11. stran - Razpis štipendij 12. stran - Vse moje življenje je bilo povezano z zadružništvom 13. stran - S fangom z Zaloške gorice uspešno zdravljenje revmatizma in notranjih organov 14. stran - Javna razprava o izhodiščih poslovne politike za letos 16. stran - Vdor okrepčevalnic z zahoda POSLOVANJE SOZD HMEZAD V 1988. LETU (Nadaljevanje s 1. strani) Nekoliko več o specifičnih razmerah proizvajanja v preteklem letu za posamezne dejavnosti in proizvode pa v nadaljevanju: FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE EM Plan 1988 Dosež. 1987 Dosež. 1988 I R/P (5:3) I 88/87 (5:4) 1 2 3 4 5 6 7 Kmetijska proizvodnja hmelj ton 3334 3493 2992 90 86 pšenica ton 2753 2844 1598 58 56 koruza-zrnje ton 1300 1826 2589 199 142 koruzna silaža ton 19049 18977 18376 96 97 seno, paša ton 7061 8272 9164 130 111 sladk. pesa ton 1200 678 623 52 92 oljna ogrščica ton 132 73 —ITI 84 152 vrtnine ton 2798 2677 2578 92 96 jabolka namizna ton 2809 2125 2343 83 110 jabolka industrijska ton 5645 1160 6791 120 585 drugo sadje (višnje, maline, ribez, grozdje) ton 403 305 92 23 30 gobe ton 48 28 24 50 86 zdravilne rastline ton 35 25 20 57 80 sadne sadike 000 kom 128 200 170 133 85 mlado pitano govedo - ž. t ton 4385 4279 4251 97 99 ostalo govedo - živa teža ton 1802 1834 1730 96 96 bekoni - živa teža ton 1329 1283 1503 113 117 brojlerji - živa teža ton 16763 16662 17431 104 105 ribe konzumne ton 64 34 65 102 191 konzumna jajca 000 kom 65786 61085 63356 96 104 mleko 000 lit 38380 36641 37311 97 102 Predelava krmila ton 30000 30092 30186 101 100 kislo zelje ton 1000 778 784 78 101 hmelj - odkup skupaj ton 4000 4354 3701 93 85 - prodaja ton 4385 4029 4030 92 100 meso - odkup živine ton 3243 3038 2288 . '71 75 p storitveno klanje kom 6640 6385 3599 ' 54 56 —izplen mesa ton 2088 1941 1482 71 76 - proizv. predelave ton 3174 3023 3456 109 114 - prodaja — sveže meso ton 3421 3209 3205 94 100 - prodaja - mesni izdelki ton 3407 3245 4468 131 138 perutninsko meso — klanje - ž. t ton 12150 12724 13238 109 104 ’—•(izplen mesa ton 9450 9103 9429 100 100 - proizvodi predelave ton 1149 1509 131 mleko - odkup 0001 55973 51351 50845 91 99 - konzumno mleko 000 1 19867 19493 21170 107 109 - smetane, jogurti 000 koz. 29239 27847 25024 86 90 - ostali izdelki (skuta, maslo, siri) ton 2708 2433 2198 81 90 med - odkup ton 1000 988 386 39 39 - proizvodnja ton 230 113 158 69 140 - izdelki proizvodnja 000 kom 165 118 64 39 54 Industrija, storitve kmetijska mehanizacija kom 10250 8311 9289 91 112 proizvodnja plast cevi ton 3736 3233 2412 65 75 naročitvena proizvodnja ur 25000 16254 32211 129 198 mehanikarske storitve ur 101038 109219 92353 91 85 mizarstvo ur 27000 17372 24393 90 140 Gostinstvo nočitve noč. 25001 24000 22249 89 93 prehrana 000 obr. 1697 1696 1435 85 85 pijače 000 lit 831 784 671 82 86 KMETIJSKA PROIZVODNJA Rastlinska proizvodnja Večina izpadov pridelka je zaradi suše. Pri hmelju bi bil izpad večji, če ne bi izkoristili vgrajenih namakalnih sistemov. Tehnološko je proizvodnja hmelja najbolj urejena, tako da pariramo zahtevam tržišča glede ostankov pesticidov in primesi. Interes za širitev hmeljske proizvodnje obstaja, tako da bodo predvidevanja iz srednjeročnega plana maksimalno uresničena. Pri pšenici se je odkup pri kmetih sicer pričel normalno, vendar pa je bil čez noč prekinjen, ko so kmetje izvedeli za novo ceno moke in krmila in so zadržali krušno žito za lastne potrebe. Pri koruzi je bila oplodnja zaradi suše na približno 25 % njiv le polovična. Na travinjah je bil izpad kar 30-40 %. To je imelo za posledico pomanjkanje krme za govedo. V ugodni jeseni smo sicer z zadnjimi odkosi deloma nadomestili izpad, vendar je bilo to premalo. Odkup vrtnin je bil manjši tudi zaradi samooskrbe. Plan proizvodnje jabolk ni bil dosežen predvsem zaradi rekonstrukcij sadovnjakov na Mirosanu. Poznala se je prizadetost po suši. Kvaliteta sadja pa je bila prizadeta zaradi dvakratne toče, kar je imelo finančne posledice, saj je šlo veliko jabolk iz kategorije namiznega sadja v industrijsko. Odkupne cene za industrijsko sadje so bile mizeme. Proizvodnja gob je sicer tehnološko osvojena, vendar je zaradi padca standarda poraba minimalna, izvozne možnosti pa zaradi manjših količin niso izkoriščene. Živinoreja Razhajanja s predvidevanji v srednjeročnem planu so tu največja: državna regulativa in hitrejše povečevanje cen repromaterialov za proizvodnjo krme in krmil so nesorazmerno bolj povečane kot cene mesa in mleka. Na proizvodnjo mladega pitanega goveda v družbenem sektorju, so vplivali tudi neurejeni odnosi med delovnimi organizacijami proizvodnje in predelave. Sicer pa je proizvodnja v KZ SD v proizvodnem letu 1988 dobra, vendar se pojavlja čedalje večje pomanjkanje telet. Odkup ostalega goveda je zaradi samooskrbe in zmanjševanje 'osnovne črede za zadruge čedalje manj pomemben. Ugotavljamo, da je od leta 1981 (popis) do konca leta 1987 zmanjšanje staleža osnovne črede za 14 %. Pri mleku sicer prikazujemo 2 % rast, kar je pa napram planirani 6 % rasti v srednjeročnem obdobju 1986-90, malo. Ekonomske razmere in cenovni odnosi so tako zaostreni, da se bojimo, da bo zmanjševanje črede in proizvodnje čedalje večje. Sredstva iz interventnih zakonov postajajo simbolična. Planirano rast pri bekonih presegamo. Pojavljajo se problemi prodaje. Konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta je bilo prašiče težko prodati. Blagovni tokovi gredo vse bolj mimo Celjskih mesnin, ki iščejo svojo ekonomiko. Proizvodnja v perutninarstvu je v primerjavi s planom in s preteklim letom v povprečju večja. Se pa opaža manjša proizvodnja pri valilnih jajcih. Izvoz perutninskega mesa in jajc postaja ekonomsko vse manj zanimiv, na domačem trgu pa pojenjuje kupna moč.. ■ Proizvodnja krmil je na nivoju planirane in tiste iz preteklega, saj jo omejujejo proizvodne kapacitete in naslanjanje proizvajalcev na doma pridelano krmo (govedo, prašiči). PREDELAVA Dodelava hmelja je pogojena s proizvodnjo in z zahtevami trga Kot problem izpostavljamo pritiske domačih proizvajalcev piva na uvoz ekstrakta, kar bi proizvodnji hmelja škodilo. Glede kvalitete in primesi se prilagajamo zahtevam zunanjega tržišča Tudi z ostanki pesticidov smo v mejah strogih zahtev kupcev. Probleme naše zakonodaje (registracije sredstev za varstvo rastlin) smo z zvezno administracijo sorazmerno hitro reševali. Skupne odkupljene in predelane količine mleka so za odstotek nižje kot v preteklem letu. V proizvodnem asorti-manu so količine konzumnega mleka porastle, količine ostalih proizvodov (jogurti, smetane, skuta in siri) so manjše. Tudi tu je opazna padajoča kupna moč. Odkup medu je kot posledica neugodnih vremenskih razmer v primerjavi s preteklim letom nižji kar za 6196. Največji padec pa so povzročile bolezni, ki so uničile veliko čebeljih družin. Pri predelavi in pakiranju medu je 40 % rast (zaloge in odkup) glede na preteklo leto, plan pa ni dosežen. Padla je tudi proizvodnja vseh vrst izdelkov. Vzroki za padec so v adaptiranju stare mlekarne in aktiviranje polnilnega stroja. Odkup žive živine se že nekaj let zmanjšuje. Pada tudi storitveno klanje in klanje za izvoz. Tako ugotavljamo, da je izkoriščenost klavniških kapacitet čedalje slabša. Zmanjšuje se tudi proda- ja svežega mesa delno zaradi skupnega fizičnega padanja delno zaradi zmanjševanja potrošnje, delno pa zaradi preusmeritve v dohodkovno bolj zanimive proizvode predelave. Enak trend je opazen tudi pri prometu s trgovskim blagom. Svoje je k takem stanju prispeval tudi intervencijski uvoz mesa. Vse skupaj pa dolgoročno negativno vpliva na osnovno živinorejsko proizvodnjo. Obseg klanja tako brojlerjev kot kokoši raste, raste pa tudi delež predelave poltrajnih izdelkov iz perutninskega mesa. Planske količine zelja zaradi suše niso dosežene, so pa precej višje v primerjavi z letom 1987. Treba pa je poudariti, da je bilo leto 1987 izredno nizko zaradi neurejenih tržnih razmer. Ugotavljajo, da se potrošniki nagibajo k domačim vrstam zelja (varaždinsko...). INDUSTRIJA Proizvodnja kmetijskih strojev in mehanične storitve V tem Hmezadovem kompleksu je kriza najbolj občutna. Prilagodljivost večjih obratov je slabša. Kriza v kmetijstvu se prenaša v proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije, kar vse nakazuje na tehnološko zaostajanje primarne kmetijske proizvodnje. Predelava plastičnih mas Padec je tako v primerjavi s preteklim letom kot v primerjavi s planom občuten. Težave na trgu tako pri nabavi surovin (povezane z nafto) kot pri prodaji so botrovale tako velikemu padcu. Zaradi specifičnega proizvodnega programa, namenjenega v veliki meri kmetijstvu in gradbeništvu, so kot posledica težav in padanje investicijske dejavnosti nastale težave tudi v tej naši dejavnosti. Lesarstvo Ce upoštevamo kot skupni imenovalec v pestrem proizvodnem programu opravljene ure; beležimo glede na preteklo leto rast, plan pa ni dosežen. Sanacija proizvodnje v Šempetru ni potekala po načrtih. STORITVE V gostinstvu so bili plani zastavljeni na ravni leta 1987, ugotavljamo pa, da znaša izpad več kot 10 %. Vzroki so znani: padanje kupne moči oz. življen-ske ravni, izredni skoki cen vhodnih materialov (hrana pijače) deloma pa tudi tranzitni značaj doline ter neustrezna lokacija nekaterih lokalov. Transportna dejavnost kot taka je v težavah zaradi splošnih gospodarskih razmer, dodatne težave pa v Hmezadu pomeni majhnost in razdrobljenost proizvodnih enot in kot posledica slaba izkoriščenost in slabša produktivnost strojnega parka. Stroške nesorazmerno povečujejo podražitve goriv in maziv ter stroški vzdrževanja. Obvestilo Sestavke in fotografije za majskega Hmeljarja, prosim, pošljite do 12. aprila. Urednik FINANČNI PODATKI V razmerah tako visoke stopnje inflacije, kot je bila pri nas v letu 1988, je nujno pri vseh primerjavah rezultatov iz leta 1988 z rezultati leta 1987 imeti v vidu indeks rasti industrijskih proizvodov, ki je znašal 374,1. (Primerjava s planom je realna le pri relativnih vrednostih, zato daje analiza večji poudarek primerjavi z letom 1987). Globalna uspešnost poslovanja SOZD je naslednja: Dosežemo Planirano Doseženo Indeks V letu 1987 za leto 1988 v letu 1988 Elementi R 87 P 88 R 88 CO fK CO 00 CO Vrednost strukt. Vrednost strukt. Vrednost strukt P< Pi Pi Oh 96 96 : %: (6:2) (6:4) i 2 3 4 5 .6 7 8 9 1. Celotni prihodek 2. Porabljena 243.118 100,0 896.777 ...100,0 784.578 100,0. 323 87 sredstva 205.140 84,4 754,527 84,1 684.559 87,3 334 91 3. Dohodek 4. Prispevki 37.978 15,6 142.250 15,9 100.019 12,7 263 70 iz dohodka 13.986 5,7 44.203 4,9 35.166 4,4 251 79 5. Čisti dohodek 23.992 9,9 98.047 11,0 64.853 8,3 270 66 6. Osebni dohodki 7. Ostanek čistega 21.693 8,9 87.836 9,8 64.987 8,3 300 47 doh. (kompenz.) 2.229 1,0 10.21L 1,2 135 0,0 - 8. Izguba 1.479 0,6 257 0,0 8.326 1,0 563 324 9. Ost. ČD (nekomp.) 10. Sredstva 3.778 1,6 I 10.466 1,2 8.191 1,0 217 ’SjSg& za akumulacijo 2.789 U 5.969 0,8 214 - 11. Sredstva za amortizacijo 6.691 2,7 20.390 2,3 20.508 2,6 307 101 12. Sredstva za reprodukcijo 9.480 3,9 26.477 3,4 279 Bgf 13. Število zaposlenih 4.436 4.468 4.415 99,5 98,8 Celotnega prihodka je bilo ustvarjenega 784,5 milijarde din, kar je 223 % več kot v letu 1987. Globalni obseg poslovanja je bil dosežen vivišini lanskega leta. Pri tej oceni je gibanje globalnega celotnega prihodka odvisno od rasti cen proizvodov, storitev in trgovskega blaga. 49 % celotnega prihodka je ustvarjenega s prodajo proizvodov in storitev, 47 % s prodajo blaga in 4 % znašajo ostali prihodki. Porast prihodkov od proizvodov in storitev zaostaja za splošnim indeksom porasta cen za 20 %, saj vrsta proizvodov iz Hmezadovega asortimenta ni mogla svobodno formirati cen. Razen tega pa se DO še niso znašle v novih razmerah, ker trg zahteva skrajno prožnost v ponudbi in stroških proizvodnje. Nekoliko boljše je pri trgovskem blagu, zaostanek znaša 9 %. Izvoz je dosežen v višini 16.378 tisoč USD, kar je 40 % več kot v letu 1987. Vendar je tako visok odstotek rasti nerealen zaradi predpisanega razmerja pri obračunu med USD in DEM v letu 1987. Na podlagi realnega obračuna USDiDEM v letu 1987 je realen porast izvoza v letu 1988 23 %. Porast izvoza je pogojeval večji obseg, a le v manjši meri višje cene. »Realni tečaj« tujih valut je v tem letu ’ prinesel odprave večjega dela izvoznih stimulacij, ne pa tudi nadomestila le-teh skozi realnejši tečaj. Kljub temu je bilo več izvoženega hmelja, meda, proizvodov strojne industrije, kmetijskih proizvodov, sadežev in zdravilnih rastlin, zmanjšal pa se je izvoz sadja, mesa in drenažnih cevi. Vzroke takšnega gibanja izvoza je iskati v dolgoročni orientaciji in prilagoditvi programov zunanjem trgu v izvozu hmelja, pri Strojni in Agrini ter v zapiranju zunanjega trga, nizkih izvoznih cenah in slabši kvaliteti pri izvozu sadja, mesa in plastičnih ceveh. Porabljena sredstva so znašala 684,5 milijarde din, kar je 234 % več kot lani. Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka je zniževala ekonomičnost poslovanja Hmezada od 1,18 na 1,14. V strukturi stroškov je 42 % porabljenega materiala in storitev, 3 % amortizacije, 8 % drugih poslovnih stroškov in 47 % trgovskega blaga. V strukturi poslovanja SOZD so proizvodi in storitve dosegle bistveno slabšo ekonomičnost kot v letu 1987, saj so se materiali in storitve, vgrajeni V proizvode Hmezada, bolj dražili kot proizvodi. Pri trgovskem blagu je v tem letu prodajna vrednost hitreje rastla od nabavne. Ob tem je bila ustvarjena višja marža (za 11 96). Dohodka je bilo ustvarjenega 100 milijonov din, kar je 163 96 več kot lani. Porast dohodka zaostaja za porastom celotnega prihodka za 60 indeksnih točk, v deležu celotnega prihodka pa se je' zmanjšal v primerjavi z letom 1987 za 19 96. Kakor koli že iščemo zunanje in objektivne vzroke naraščanja stroškov, moramo priznati, da notranjih rezerv pri stroških nismo povsod poiskali in se še nismo zavedali, da vsak prihranjen procent stroškov pomeni 7-krat več procentov ustvarjenega dohodka. Obveznosti iz dohodka so znašale 35 milijard din, kar je 151 96 več kot lani. Relativno manjši prispevki in davki so zaradi dejanskega zmanjševanja obveznosti, delno pa tudi zaradi neplačanih obveznosti v DO, ki so v izgubi. Osebni dohodki V preteklem letu je bilo področje OD ponovno.regulirano z interventno zakonodajo, ki je dopuščala povečanje bruto OD glede na osnovo iz leta 1987 za 140 odstotkov. Povečanje bruto mase OD, zaradi prispevkov, ki so se v letu 1988 izdvajali iz bruto OD, prej pa iz dohodka, nam ne daje realne primerjave bruto OD glede na leto 1987. Zaradi tega je realna primerjava le neto OD. Tarnanje, ki ponekod prehaja že v negodovanje, je razumljivo, saj se je stvarna vrednost plač v letu 1988 zmanjšala za 13,6 odstotka in to kljtib temu, da so se izplačila v letu 1988 racionalno povečala za 159 odstotkov. Krivec, kratko rečeno, je 199,6 odstotka povečanje življenjskih stroškov, glede na leto poprej. V izplačilih, če ugotavljamo po mesecih, so tudi precejšnja nihanja. Tako do meseca aprila ni bil be-ležen realen padec OD glede na enako obdobje v letu 1987, najnižja vrednost pa je bila dosežena v septembru 1988. Razlog za takšno nihanje je v interventni zakonodaji o omejevanju OD (s silno dolgim uradnim nazivom: Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke), ki je sodil v tako imenovani sveženj majsih ukrepov zvezne vlade. V pričakovanju omejitve oz., v času, ko omejitev ni bilo, so plače nekoliko poskočile, nato pa so se do septembra zniževale, da bi se v jesenskem času spet nekoliko dvignile zaradi dopustnih popravkov indeksov rasti sredstev za DO (popravek zakona o omejevanju izplačil sredstev za OD). V letu 1988 je znašal popravek neto OD v SOZD 726.874 din (izplačani OD, vključujoč tudi januarske akontacije kot posledica prekoračene interventne zakonodaje) oz. 725.780 din (izplačani OD, brez januarske akontacije), kar pomeni 159 oz. 158 odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Razlika med dopustnim povečanjem 140 odstotkov in dejanskim povečanjem v SOZD za 159 oz. 158 odstotkov, ima delno razlog v primerjavi neto OD (v preteklem letu so bili določeni poskusi zniževanja prispevnih stopenj oz. vsaj začasno stagnacije le-teh), drugi razlog pa je v tem, da je intevent-na zakonodaja (z drugim popravkom oz. dopolnitvijo) dopuščala všteti v osnovo tj. v OD za leto 1987 poračun OD izplačan v letu 1988. Na osnovi tega je torej OD za leto 1987 nekaj višji in rast tako povečanega OD bi bUa v okvirih dopustnih odstotkov povečanj po interventni zakonodaji v letu 1988. Primerjava OD SOZD glede na povprečni OD v republiki in občini za leto 1987 in 1988 je naslednji: 0 OD 1988 INDEKS - glede na povp. . SOZD — povp. je 726.874 0 OD 1987 INDEKS - glede na povp. SOZD - povp. je 281.110 SRS 719.544 101,02 271.063 103,71 gosp. SRS 694.091 104,72 261.634 107.44 negosp. SRS 849.722 85,54 320.656 87,67 občina Žalec 662.131 109,78 244.923 114,77 gosp. občine Žalec 646.098 112,5 240.059 117,10 negosp. občine Žalec 792.501 91,7 285.767 98,37 Podatki iz tabele kažejo nadaljnje padanje OD ne samo v primerjavi z rastjo življenjskih stroškov. Torej v letu 1988 nismo ohranili razmerja do zgoraj navedenih povprečnih DO v republiki in občini glede na leto 1987, oz. je povsod opazno zniževanje le-tega. V letu 1988 smo OD v SOZD usklajevali, kar je omogočilo med letom posameznim: članicam izplačevanje kontinuirane rasti sredstev za OD, kot bi bilo dopustno po interventni zakonodaji. Če usklajevanja ne bi bilo, oz. na osnovi usklajevanja so posamezne članice lažje prebrodile neugodna trimesečja, bodisi kot posledica sezonskih nihanj ali nekontinuirane rasti OD - kot osnove -v letu 1987. Ostanek čistega dohodka je kompenzirano za Hmezad kot celoto negativen. Delovne organizacije posamezno so ustvarile 8 milijard ostanka čistega dohodka in 8 milijard izgube. Porast ostanka čistega dohodka znaša v primerjavi z letom 1987 117%, kar pa realno ne dosega polovice lanskega. Akumulacije so DO ustvarile 6 milijard, kar realno ni niti polovica lanske. Sredstva za reprodukcijo so bila ustvarjena v višini 26,5 milijard, kar je 179 % več kot lani. Sredstva za reprodukcijo komaj lovijo porast enostavne reprodukcije. Ob presoji akumulacije je pomembno omeniti še povprečno uporabljena poslovna sredstva. Le-ta so v 1988 letu znašala 244 milijard din. Povečanje od leta 1987 znaša 190%. Nekoliko nižji porast povprečno uporabljenih poslovnih sredstev kot celotnega prihodka kaže, da so se sredstva nekoliko smotrneje vlagala v poslovni proces - koeficient obračanja poslovnih sredstev je porastel za 10% (od 2,9 na 3,2-krat). Kljub temu pa je že po naravi majhna akumulativnost Hmezada padla še nižje ¡¡na 2,4 %. Produktivnost dela, merjena z dohodkom na delavca, izkazuje rast za 164 %. Vendar je ta rast le nominalna. Če bi hoteli ohranjati realno produktiv- nost, bi morala porast znašati 223 % več kot lani. Izguba Z izgubo so poslovali: TOZD Kmetijstvo - KKŠ v višini 684 milijonov din; TOZD Prevoz KZD - v višini 234 milijonov din; Mlekarna - v višiini 4.897 milijonov din; TOZD Grames - ST - v višini 488 milijonov din; TOZD PKM - ST - v višini 2022 milijonov din. Vzroki izgube sp zunanjega in notranjega izvora. Zunanji vzroki so slaba kmetijska letina (suša, pozeba, toča), omejene maloprodajne cene, padanje kupne moči in visoka cena denarja, notranji pa neizkoriščenost kapacitet, prepočasno prilagajanje ponudbe povpraševanju, slaba kvaliteta in draga organizacija. Bilančni podatki kažejo, da je pokrite izgube z nepovratnimi sredstvi v Kmetijstvu - KKŠ 403 milijone, Prevozu - KZD 82 milijonov, Mlekarni 1.781 milijonov in v Strojni 2.510 milijonov; nepokrite pa v Kmetijstvu - KKŠ 281 milijonov, v Prevozu - KZD 153 milijonov, v Mlekarni 3.107 milijonov. EKONOMSKI ODDELEK SOZD HMEZAD Pogled na končne lanske številke UVODNA BESEDA PREDSEDNIKA RS ZSS MIHE RAVNIKA (Nadaljevanje s 1. strani) Smisla našega sodelovanja na seji Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije jutri torej ne vidimo v premlevanju in ocenjevanju preteklih dogodkov, ki jim mnogi želijo pripisati izrednost Vidimo ga v tem, da se v Zvezi sindikatov Jugoslavije pristopi k izgrajevanju in izvajanju pozitivnega političnega programa bodočega razvoja naše samoupravne socialistične družbe, ki bo delavcu in občanu ponudila jasno prihodnost - ne v represiji, mračni brezpravnosti, s katero se danes vsak dan srečujemo, temveč v sodobni, demokratični, civilizirani in v svet odprti pluralistični skupnosti enakopravnih in suverenih narodov in narodnosti. Zavzemamo se za to, da Zveza sindikatov Jugoslavije odpre ključna vprašanja za položaj delavcev v novih tržnih gospodarskih, družbenih in samoupravnih pogojih. Zato potrebujemo politični program, ki bo pomenil korenito revizijo političnega sistema, razvoj demokracije, političnega pluralizma v okviru SZDL, ki bo priznaval in uveljavil človekove pravice, svoboščine, ki bo jugoslovansko skupnost izgradil kot demokratično skupnost suverenih svobodnih narodov in njihovih držav, v kateri ima sleherni posameznik, sleherni narod in narodnost možnost za svoj svobodni razvoj, za uresničevanje svojih specifičnih potreb in interesov, ki bo na novo izgradil ekonomski sistem in ga odprl za vstop v sodoben razvoj v svetu, ki bo pomenil vstop v Evropo 1992 in v Evropsko gospodarsko skupnost in, ne nazadnje, ki bo sindikat od osnovne organizacije do Zveze sindikatov Jugoslavije od partijsko in državno dirigirane organizacije postavi!v položaj resnične delavske organizacije in ji zagotovil samostojnost in avtonomnost, da se bo ukvarjala samo s tem, kar od nje pričakuje njeno članstvo. Smo za takšen sindikat, ki bo priznaval, 'uveljavljal in spodbujal pluralizem različnosti sindikalnih interesov in iskal sintezo na skupnih delavskih interesih. Članstvo pričakuje od nas tisto, kar smo poskusili zapisati v naših tezah za prenovo ZSS in programu slovenskih sindikatov po razširjeni seji RS ZSS. V slovenskih sindikatih vidimo vlogo tega sindikata in nadaljnji razvoj sindikalnega gibanja ravno v tem, ali je sposoben ponuditi in doseči soglasnost na takšni pozitivni platformi in ali je sposoben našo akcijo končno usmeriti v uresničevanje prednostnih nalog sindikata na področju zaščite samoupravljanja, na socialno ekonomskem področju in v razvijanju klasične zaščitno-nad-zome funkcije, konkretno v vsebinskem pogledu pa predvsem v: - samoupravni in družbeno ekonomski položaj delavca, da bo delavec up-ravljalec z družbenimi sredstvi in nosilec oblasti kot podlage razvoju demokracije družbe - programsko, tehnično, tehnološko in kadrovsko prenovo gospodarstva in družbenega razvoja - socialni in materialni položaj delavcev in njihovih družin, ki bo temeljil na delu in rezultatih dela ter na realni ceni delavčevega dela - dvig realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda delavcev, pri čemer zavračamo takšno politiko delitve osebnih dohodkov, ki jo danes uvajajo in vsiljujejo družbeni dogovori kot ostanki dogovorne in državne logike urejanja tega področja - zagotavljanje polne in produktivne zaposlenosti, kar terja korenito preno- vo gospodarstva in ekonomskega sistema, utemeljenega na tržnem gospodarjenju, na ustanavljanju novih podjetij, na spodbujanju podjetništva, motivacije, inventivnosti in ustvarjalnosti - revidiranje socialnih programov in socialne politike kot sestavnega dela razvoja družbe - resnično delavsko solidarnost v razreševanju njihovih razvojnih in eksistenčnih vprašanj in položaja. Ne bomo dovolili, da se te življenjske probleme delavcev še nadalje zamegljuje ali kakorkoli podreja drugim ciljem in da se delavce z različnimi oblikami in metodami delovanja odvrača od njihovih eksistenčnih in razvojnih problemov, Te odgovornosti se moramo zavedati vsi - od vodstva Zveze sindikatov Jugoslavije do vodstev republiških in pokrajinskih sindikatov. Sintezo interesov sindikalnega članstva in sindikalne politike je možno graditi le na teh programskih izhodiščih. Zato se zavzemamo, da se o teh in na teh izhodiščih - seveda ob vsem spoštovanju drugačnih pogledov in mnenj - pogovarjamo v strpnem, odprtem in argumentiranem dialogu z vodstvi republiških in pokrajinskih vodstev sindikata. Iniciativo za ta razgovor smo že dali vodstvu SR Srbije, danes pa jih ponujamo tudi drugim. Samo v takšnem programu vidimo svoj in skupen interes, V kakršnemkoli drugačnem pristopu in v kakršnikoli drugačni politiki Zveze sindikatov Jugoslavije Zveza sindikatov Slovenije ne bo sodelovala. To od nas zahteva članstvo Zveze sindikatov Slovenije. v To moramo danes-reči še toliko bolj jasno in glasno, saj večina v predsedstvu Sveta zveze sindikatov Jugoslavije - kot izhaja iž gradiva za sejo Sveta ZSJ - namesto da bi se obrnila v razvojno perspektivo delavcev in naše družbe, očitno vidi izhod iz krize v-, nenehnem ponovnem ocenjevanju političnih razmer na Kosovu, v ocenjevanju aktivnosti posameznih republiških in pokrajinskih vodstev sindikatov glede dogajanja na Kosovu s ciljem, da nas na silo poenotijo na eni resnici. Naj bo enkrat za vselej jasno! Danes in tudi jutri na seji Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije se kot Zveza sindikatov Slovenije nimamo za kaj in nikokmur opravičevati zaradi naših načelnih izhodišč in politike. Nasprotno, slovenski sindikati še naprej v imenu svojega članstva vztrajamo na teh načelnih izhodiščih, ki smo jih opredelili v skupni izjavi v.Cankar jevem domu in v izjavah slovenskih sindikatov in ki jih kratko lahko strnemo v naslednjem: -¿gyZa mir in sožitje na Kosovu in človeško solidarnost. - Zmaga naj razum, hotenje ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije, ki želijo živeti v naši domovini v sožitju, pripravljenosti na dialog, strpnost in argumentirano soočanje in priznavanje različnih pogledov in mnenj kot edine realne možnosti razreševanja družbenoekonomskih in vseh drugih vprašanj naše družbe. Zato smo proti podpihovanju psihoze izrednega stanja in izvajanju represije, smo proti rožljanju z orožjem in tanki, naj gre za Kosovo ali za katerikoli drugi del Jugoslavije. Sila rojeva silo, s silo ni bilo narejenega nič, še posebej, če to silo zagovarjajo in izvajajo tisti, ki so tudi odgovorni za sedanje stanje. To se je pokazalo v svetovni zgodovini in v več let trajajoči agoniji Kosova. Od temeljnih sporočil skupne izjave proti uvedbi izrednih razmer ter zborovanja v Cankarjevem domu v sindikatu ne odstopamo. - Najostreje obsojamo vsakršno politiko, ki namesto krepitve sožitja in medsebojnega zaupanja ljudi v Jugoslaviji podžiga nacionalno nestrpnost in v bistvu ruši solidarnost ter s tem resno ogroža temelje avnojske Jugoslavije1 kot svobodne skupnosti narodov in narodnosti. Na takšno politiko Zveza sindikatov Slovenije ne pristaja in v njej ne želi sodelovati. V Zvezi sindikatov Slovenije smo za krepitev in priznavanje politične, ekonomske in kulturne avtonomnosti in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, za krepitev Jugoslavije kot svobodne pravne države, za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in njegovega dostojanstva, za razvoj demokracije in socializma v Jugoslaviji. - Zavračamo neargumentirane napade pritiske in obsojanje vodstva Zveze sindikatov Slovenije, političnega vodstva SR Slovenije, ki so se zavzeli za zdravje in življenje rudarjev in za humano in'človeško razreševanje njihovih stisk ter poskuse, da se s političnim manipuliranjem, polresnicami in potvarjanjem naših načelnih stališč in opredelitev poskuša ustvariti vtis o razdvojenosti vodstva Zveze sindikatov Slovenije od svojega članstva in političnega vodstva SR Slovenije, od delavcev in občanov, ki živijo ih delajo v SR Sloveniji. Smo za strpen, demokratičen dialog in razreševanje vseh vprašanj skupnega življenja v legitimnih institucijah političnega sistema, za krepitev človeških, gospodarskih, kulturnih in socialnih vezi, ki nas združujejo, ob vsem spoštovanju razlik, ki pa nas lahko le bogatijo. V sindikatu nasploh obsojamo mitin-gaško politiko, tihi prevrat, ki podira legitimne institucije političnega sistema, še posebej, ker imajo nekateri dvojna merila, ko enim mitingom priznavajo revolucionarnost, drugim pa očitajo rušenje sistema in kontrarevolucionar-nost ali pa separatizem. Zato sporočamo tistim, ki načrtujejo mitinge v Sloveniji, naj k nam z mitingi ne prihajajo in da niso zaželjeni. Razmišljajo naj o tem, kako bomo skupaj živeli v naši republiki z vsemi narodi in narodnostmi, ki živijo in delajo v naši republiki, na pogorišču, ki bi ga takšen miting prav gotovo pustil za seboj. Pripravljeni pa smo za dialog in za izmenjavo mnenj, za argumente v legitimnih institucijah političnega sistema pri nas in povsod. Za slovenske sindikate so delavci, rudarji, njihovi interesi in stiske, v vsakem delu Jugoslavije nad interesi vsakršne politike. Zato ima Zveza sindikatov Slovenije enak odnos do vseh delavcev, ne glede na njihovo nacionalno, politično in drugo pripadnost. Sindikat kot najširša stanovska organizacija delavcev ne more imeti drugih višjih interesov in ciljev, kot je zaščita življenja in dostojanstva slehernega delavca, Črnogorca, Srba, Albanca... To je vedno bila politika Zveze sindikatov Slovenije in taka bo tudi v prihodnje. Zato smo se človeško solidarizirali z ljudmi na Kosovu. na: teh opredelitvah ■ je slonela tudi solidarnostna akcija zbiranja pomoči med delavci in občani v Sloveniji, ki jo bomo realizirali preko pokrajinskih sindikatov. To je prostovoljna akcija članstva sindikata, v katero se ne more vpletati nihče, najmanj pa lahko taki človeški solidarnosti nadenemo ime ali očitamo podpiranje kontrarevolucije ali iredente. Na našo solidarnostno akcijo je veliko napadov, češ da smo s tem še poglobili probleme Kosova. Te napade odločno zavračamo, ker solidarnosti nismo gradili in je tudi nikdar ne bomo gradili na nacionalnem ključu. Sprašujemo se, kdo to hoče, v čigavem imenu ne samo iz te akcije, tem- več tudi iz našega besednega zaklada zbrisati delavsko solidarnost, ki je eno od temeljnih načel delovanja sindikata. To vse so temeljna sporočila slovenskega sindikata, zapisana v naših izjavah kot izraz interesov našega članstva. Niso podcenjevanje ali negiranje težkih političnih razmer na Kosovu, ki se kažejo predvsem v neznosnem socialnem položaju v tej pokrajini, v izseljevanju Srbov in Črnogorcev pod pritiskom in drugih ekonomskih in družbenih problemih, temveč pomenijo izraz skupne odgovornosti za učinkovitejše razreševanje kosovskih problemov. Do reševanja teh vprašanj smo v slovenskem prostoru zavzeli načelna in jasna stališča tudi glede opredelitve odgovornosti večinskega naroda za sožitje vseh na Kosovu živečih narodov in narodnosti. Takšnim načelnim stališčem sindikata danes nimamo več kaj dodati ali odvzeti. če pa naj bi se pogovarjali o minulih dogodkih in odnosu sindikata do njih, pa se želimo in moramo jasno opredeliti, da smo za javnost našega dela in proti razpravam za zaprtimi vrati v Zvezi sindikatov Jugoslavije, proti uvajanju takšne prakse, ki z delavsko organizacijo in gibanjem nima nič skupnega, proti mlačnosti in omahovanju v- opredeljevanju do interesov našega članstva v Zvezi sindikatov Jugoslavije, proti očitnemu zapostavljanju politike nad interesi članstva. Še posebej pa na želimo imeti nič skupnega z izjavo, izrečeno na seji predsedstva Sveta ZSJ: »Hvala Bogu, da je posredovala država«. Prepričani smo, da je,v nas vseh ob upoštevanju razuma in strpnosti toliko ustvarjalne energije, da je mogoče najti in ustvariti pozitivno> jugoslovansko sintezo, ki bo jugoslovansko družbo pripeljala v mirnejše in ustvarjalnejše dneve. K temu gotovo ne vodi nadaljevanje prakse, ko se z mitingom odgovarja na miting, s štrajkom na štrajk, ko se z izsiljevanjem odgovarja na izsiljevanje. K temu ne vodi politika trgan ja ¡poslovnih in gospodarskih vezi, stikov-in sodelovanja med podjetji in poslovnimi partnerji kot posledica politike in za njene cilje, čemur v sindikatu odločno nasprotujemo. Namesto tega moramo na Kosovu odpreti skupno fronto vseh prebivalcev Kosova za sožitje med narodi in narodnostmi, za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj te pokrajine in za učinkovitejše delovanje institucij sistema. Perspektivo vidimo v delu, v ustvarjanju pogojev za boljše delo, v krepitvi človeških, gospodarskih, kulturnih in socialnih vezi, ki nas združujejo. Zato je sporočilo naše današnje seje apel za umiritev vseh strasti, za usmeritev skupne akcije v takšno izvajanje družbene reforme, ustvarjanje pogojev novi vladi - in ne samo njej - da se obrne k temeljnim družbenim in gospodarskim vprašanjem. Od tega je odvisna usoda in prihodnost delavcev v Jugoslaviji. (Seja je bila 14. marca 1989) Spomin na delavsko gibanje Letos mineva 50 let od ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije in 50 let od konference KP v Joštovem mlinu. Ob praznovanju obeh obletnic bo SZDL Celje izdala brošuro o delavskem gibanju na Celjskem od 1939. leta, v Muzeju revolucije bo razstava o revolucionarnem delavskem gibanju, načrtujejo pa tudi strokovni posvet zgodovinarjev. INDOK Prenova Zveze sindikatov (Nadaljevanje s 1. strani) - razvijanje oblik pritiskov, ugotavljanja odgovornosti in uveljavitvijo možnosti odpoklica poslovodnih organov in drugih nosilcev funkcij; - grožnja s stavko in najavo stavke; - - organiziranjem in vodenjem stavke; Vse naštete metode so bile na razpolago tudi že sedaj. Zato bo nujno spremeniti tudi način dela sindikalnih aktivistov, ki bodo morali sodelovati pri izvajanju programa. Bistvena sprememba bo v neodvisnem delovanju' samostojnosti in brezkompromisnosti, ko gre za pravice iz dela. Tega cilja pa ne bo moč uresničiti, v kolikor se vse članstvo ne bo dovolj trdno opredelilo za podporo svojim vodstvom, kjer bo bistveno vlogo odigral predvsem sindikat dejavnosti. Panožni sindikati bodo nosilci dogovorjene sindikalne politike . in kot takšni bodo neposredno postavljali zahteve za izvajanje programa socialne varnosti. Svoje zahteve bodo preko statutov vnesli kot neodtujljive in bodo; obsegale predvsem: sindikalno listo in spoštovanje kriterijev za določanje ekonomskih in tehnoloških viškov. Ker je sindikat delavcev kmetijstva in živilske industrije V specifičnem položaju, saj je v rokah družbenih proizvajalčev samo 15 'Z zemlje, si bo še naprej prizadeval v svoje vrste vključiti kar naj večje število združenih kmetov. Ta proces bo nujen zaradi enotnega boja proti državnemu intervencioiiiz-mu, ki uničuje našo dejavnost; Kaj lahko sindikat nudi kmetu, ki se bo včlanil med nas? Za članarino; ki bo odmerjena na osnovi najnižjega zajamčenega osebnega dohodka za SRS bo deležen: - brezplačne pravne pomoči pri varovanju svojih.pravic iz delaj - enovite- podpore sindikata dejavnosti, v primeru, da bi hoteli državni birokrati uporabiti družbeni sektor kot stavkokaze pri uveljavljanju upravičenih zahtev, na osnovi stroškovnih analiz ustreznih institucij; izobraževanja in usposabljanja znotraj TZO; - sindikat dejavnosti bo tudi ponovno sprožil pobudo za uvedbo porodniškega dopusta kmečkim ženam povsod tam, kjer to še ni realizirano; - preko obstoječih institucij sindikata bo kmet, član sindikata, laže uveljavil svoje zahteve v skupščini SRS. Delavci in kmetje, ki združujemo svoje delo v korist države, bi združeni dosti uspešneje uveljavili svoje upravičene zahteve. Razdeljeni in neenotni kot smo, smo še naprej subjekt grobega izkoriščanja. Pri včlanjevanju v ZS prav nič ne moti članstvo v kmečki zvezi, ker je to stanovska organizacija, ki ji je ravno naš sindikat dejavnosti prvi ponudil roko. Želeli smo si poveza- ve, saj so pri nas združeni ne samo proizvajalci, marveč tudi predelovalci kmetijskih proizvodov, žal pa do sodelovanja ni prišlo, ker mi nimamo političnih ambicij in nas zlasti v sedanjem trenutku skrbi zgolj in samo ekonomski in socialni položaj slehernega kmetijskega proizvajalca. S svojim pozivom, ki ni samo moje stališče, ampak verificirano na predsedstvo ZSS in republiškem odboru dejavnosti, želim spodbuditi vse trezno misleče tržne proizvajalce, da se nam pridružijo v boju za pravičnejši položaj v družbi in tudi. na ta način soprispe-vajo k izboljšanju ekonomskega položaja. Bistvo prenove je namreč organiziranje v smislu varovanja pravic iz dela ne glede na versko ah strankarsko opredelitev. Predsednik republiškega odbora delavcev kmetijstva; in živilske industrije SrečkoČater Na 11. redni seji delavskega sveta SOZD Hmezad so bili sprejeti naslednji sklepi: Sprejme se program dela delavskega sveta SOZD Hmezad za leto 1989. Izhodišča poslovne politike za leto 1989 se posredujejo v javno razpravo. Na osnovi pripomb iz javne razprave se izdela čistopis, v katerem je naloga opredeliti z nosilci izvajanja in predlagatelji? za posamezna področja. - Sprejme se informacija o predsa-nacijskem programu za DO Mlekarna Arja vas z dopolnitvijo pri ukrepih na finančnem področju, kjer se pri točki g doda besedi »razen za mleko«. 'DS SOZD je obravnavah informacijo o Sanaciji DO Mlekarna Arja vas in ocenil, da druge članice SOZD ne morejo prevzeti sanacije, ker sp same zlasti zaradi neustrezne ekonomske politike v kmetijstvu v izredno težkem položaju. Tudi zato ne, ker s sedanjo in predvideno politiko cen za mleko od 1. marca 1989 dalje ni zagotovljeno poslovanje brez izgub niti proizvajalcem živine in mleka niti za predelavo mleka. Zato zahtevamo, da pristojni zvezni in republiški organi takoj sprejmejo rešitve, s katerimi bo zagotovljeno rentabilno poslovanje, zlasti pa: 1. da se takoj vzpostavi pariteta med odkupno in maloprodajno ceno za pasterizirano mleko najmanj 1:2, 2. da se takoj sprosti cena homogeniziranega mleka kot novega proizvoda v pur-pack embalaži, ki bo konkurenčno naj dražji vrsti mleka, to je steriliziranemu mleku, 3. da se v primeru administrativnega določanja cen pasteriziranega mleka pravočasno zagotovi polna kompenzacija do lastne prodajne cene mlekarn, SOZD HMEZAD Kdo bo v delavskem svetu? Delavski svet sozda Hmezad , je na svoji februarski seji razpisal volitve za delegate /delavskega sveta in člane samoupravne delavske kontrole; sozd za mandatno obdobje od 1989 do 1991- Volitve bodo opravljene v vseh tozdih, tezeojih in enovitih delovnih organizacijah do 15. aprila letos. Število delegatov, ki jih članice dajejo v delavski svet, je različno in odvisno od števila zaposlenih, za samoupravno delavsko kontrolo, sozda pa vsaka članica izvoli enega člana. Nad izvedbo volitev bo bdela tričlanska komisija, ki ji bo predsedovala Nuša Rojc, člana pa sta Ivan Volk in Pavlina Glušič. -mn 4. o gornjem sklepu se seznani ZIS, Zvezni sekretariat za gospodarstvo, Zvezni zavod za cene, Izvršni svet skupščine SR Slovenije, RK za tržišče in splošne gospodarske zadeve, RK za kmetijstvo in gozdarstvo, vse izvršne svete v občinah, ki jih oskrbujemo z mlekom in SIS za preskrbo v teh občinah, Gospodarska zbornica SR Slovenije? in medobčinske gospodarske zbornice Celje, Titovo Velenje, Slovenj Gradec, Postojna, Zadružna zveza Slovenije, odbor za mlekarstvo pri Zadružni zvezi, Kmečka zveza Slovenije. 5. DS zadolžuje PO SOZD in PO DO Mlekarna Arja vas, da se maksimalno angažira na realizaciji gornjih sklepov in da o tem poroča na vsaki seji DS SOZD do rešitve položaja DO Mlekarna. Delavski svet SOZD Hmezad daje v javno razpravo osnutek programa aktivnosti za vsebinsko in organizacijsko preobrazbo SOZD Hmezad v skladu z določili zakona o podjetjih. Roki posameznih aktivnosti se naj v programu zamaknejo za 6 mesecev. Delavski svet SOZD Hmezad pooblašča imenovano komisijo za izdelavo programa, da imenuje za posamezna področja podskupine in da se sestav komisije dopolni z delegati IB in HKS. Komisijo se pooblašča za izdelavo čistopisa programa. Razpišejo se volitve delegatov v samoupravne organe SOZD: - delavski svet SOZD - odbor samoupravne delavske kontrole SOZD. Članice naj izvedejo volitve v času od 15. 3. do 15. 4. 1989. Vsakemu delegatu v delavski svet SOZD se izvoli tudi namestnik. V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD volijo vse članice Delavski svet SOZD Hmezad SOZD ter DS Služba pravne pomoči in DS Skupne službe SOZD po enega delegata. Seznam delegatskih mest v delavskem svetu SOZD je priložen in sestavni del tega sklepa. Za izvedbo volitev oz. ugotovitve rezultatov glasovanja se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo: 1. Nuša Rojc, DS SPP, predsednica, Branko, Povše, DSSS SOZD, namestnik 2. Pavlina Glušič, KZ Savinjska dolina, članica Milan Kolar, Strojna, namestnik 3. Ivan Volk, Minerva, član Vili Korent, Kmetijstvo Žalec, namestnik Naloge komisije so: - nadzira izvedbo volitev, - ugotovi rezultat volitev, - izda potrdila novoizvoljenim in poda poročilo na prvi seji delavskega sveta SOZD po volitvah. ; Članice SOZD izvedejo volitve v samoupravne organe DO in TOZD oz. TZO, TOK v rokih, ki so določeni za organe SOZD. Sprejme se programska zasnova glasila Hmeljar za leto 1989. Obravnava in sprejem sklepa o razpisu del in nalog podpredsednika PO SOZD za področje razvoja in investicij in podpredsednika PO SOZD za področje odnosov v združenem delu se odloži. Do naslednje seje DS SOZD je proučiti navedbe iz dopisa KZ Ilirska Bistrica in izdelati pismeno informacijo za delegate DS SOZD. Izjave, mnenja ... Franc Jelen, direktor Hmezad Gol-ding Žalec: Najprej je treba razčistiti, kaj pomeni razvoj turizma za našo občino in za Hmezad. Toda ne tako, da bomo v vse planske dokumente zapisali, da je naša organizacija nosilec razvoja te dejavnosti. To je namreč veliko premalo, kajti naša organizacija ni tovarna, ki bi se lahko zaprla za svoj plot. Vedeti je treba, da je to celovito področje z vso ponudbo, in če potem ni dobrega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, občinami in turističnimi društvi, je vsako govorjenje o razvoju zaman. Če bomo opredelili, da so možnosti za razvoj turizma, potem je treba to še finančno podpreti. Predvsem za dodatno turistično ponudbo in trženje, kajti sedanja ne ustreza več ravni evropskega turista. V sklop tega sodi med drugim tudi ureditev hipodroma in konjušnice v Gotovljah. Za idejno zasnovo je Golding prispeval razmeroma veliko, končna realizacija pa je odvisna od sozda Hmezad in občine. Dopisujte v Hmeljarja! Dandanes, ko se naše gospodarstvo koplje v krizi, ki ni nič kaj izbirčna pri izbiri žrtev, še kako pride do izraza smisel za inovacije nekaterih posameznikov. Da ne bo kdo dvomil, tudi pri nas v Celei imamo takšne mojstre, ki rešujejo probleme v proizvodnji. Kot sem slišal že iz večih ust, so se naši vzdrževalci odrezali že kar nekajkrat. Da pa to drži, lahko potrdimo tudi mi iz Polhovega Gradca, kjer živi in dela naša satelitska poslov- na enota, geografsko oddaljena od matične mlekarne v Arji vasi. Fantje iz vzdrževanja so napravili dozirko za propolis. Polnilka je kompresorska, z vdelano avtomatiko in vso potrebno regulacijo. Dela brezhibno. Ne vem, kolikokrat več bi nas stala nabava že izdelane tipske polnilke. To mislim, da je povedati odveč. Torej fantje iz vzdrževanja v Arji vasi, vse čestitke in obilo nadaljnjih uspehov pri vašem delu. IVAN ESENKO Bogate nagrade so 1. mesto na kvizu AMZ ekipi Trnave bogato poplačale Mladi in kmetijstvo Konferenca mladih v kmetijstvu pri KZ »Savinjska dolina« je organizirala s pomočjo OKZS MS Žalec v dvorani hmeljarskega doma občinski kviz »Mladi in kmetijstvo.« Mladi kmetovalci so se pomerili 25. februarja zvečer pred polno dvorano in odgovarjali na vprašanja iz gospodinjstva, gnojenja, kmetovanja na hribovskih kmetijah in iz sodobnega pridelovanja hrušk. Zmagala je tričlanska ekipa s TZO Trnava, sledijo Polzela, Braslovče, Petrovče, Šempeter, Tabor, Vransko in Prebold. Regijskega tekmovanja 11. marca v Titovem Velenju se je udeležila zmagovalna ekipa iz Trnave in zasedla zadnje mesto. Je bilo doma kaj narobe? Vy Strojna, TOZD Grames je poslala svoja dva velika buldožerja Catenpillarja s posadko v Kakanj na površinski kop rjavega premoga Izdatno apnenje Zemljo pošiljajte na analizo v IHP, drugače se lahko zgodi, da apnenje ni pravilno OBVESTILA Pošiljamo program pospeševanja za leto 1989 s kraji in termini rednih sestankov tehnologov in pospeševalcev in obiskov na terenu. Kraje sestankov smo izbrali na osnovi znanega vrstnega reda. Prvi štirje sestanki bodo v Žalcu na Inštitutu, prvi je bil 24. marca 1989 ob 9,00 uri, nato pa bodo ob petkih ob isti uri, kot sledi: 2. 14. 4. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 3. 5. 5. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 4. 26. 5. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 5. 16. 6. KZ Ledina Slovenj Gradec - Šmartno 6. 7. 7. KZ Savinjska dolina TZO Petrovče 7. 21. 7. AK Maribor Rače 8. 11. 8. KZ Savinjska dolina TZO Trnava (zveza Braslovče) Ker so termini na 14 ali 21 dni, si datume sestanka kot obiska pospeševalca zapišite na koledar. Ce bi kdorkoli poleg navedenih še želel biti gostitelj, si lahko izbirate datume od 2. - 4., kar bomo sporočili kasneje vsem udeležencem. DNEVNI OBHODI POSPEŠEVALCEV ORGANIZACIJA H-Kmetijstvo Žalec H-KZ Savinjska dol. H-KK Šmarje KZ Celje M-ZKZ Mozirje ERA-Šmartno/Paki M-KK Sevnica AB-Agraria Brežice KZ-Krka Novo M., Šentj. KŠČ-GRM Srebrniče PP Kozjak Rogoza AK Maribor Rače KK Ptuj Pragersko KK Ptuj Dornava Slovin-Ormož KK Ptuj Zavrč KK Ptuj Turnišče KZ Drava Vuzenica Radlje-Muta-Šentvid KKZ Ledina Slov. Gr. KKZ Odor Dravograd KZ Zadružnik-Ruše DATUM 28. 3., 18. 4., 9. 5., 23. 5, 6. 6., 20. 6., 11. 7., 25. 7., 15. 8. 6. 4, 20. 4., 18. 5., 8. 6., 29. 6., 13. 7., 3. 8., 17. 8. 10. 4., 24. 4., 15. 5., 5. 6., 26. 6., 17. 7., 7. 8. 10. 4., 24. 4., 15. 5., 5. 6., 26. 6., 17. 7., 7. 8. 3. 4., 17. 4., 8. 5., 29. 5., 19. 6., 10. 7., 31. 7., 14. 8. 3. 4., 17. 4., 8. 5., 29. 5., 19. 6., 10. 7., 31. 7., 14. 8. 29. 3., 12. 4., 26. 4, 10. 5., 24. 5., 14. 6., 5. 7., 26. 7, 9. 8. 29. 3., 12. 4., 26. 4, 10. 5, 24. 5., 14. 6., 5. 7., 26. 7., 9. 8. 29. 3., 12. 4., 26. 4., 10. 5,, 24. 5, 14. 6, 5. 7., 26. 7., 9. 8. 29. 3., 12. 4., 26. 4., 10. 5., 24. 5, 14. 6., 5. 7., 26. 7., 9. 8. 28. 3., 11. 4., 25. 4., 9. 5., 23. 5., 6. 6., 20. 6., 18. 7., 1. 8., 15. 8. 28. 3., 11. 4., 25. 4., 9. 5., 23. 5., 6. 6., 20. 6., 18. 7., 1. 8., 15. 8. 28. 3., 11. 4„ 25. 4., 9. 5., 23. 5., 6. 6., 20. 6., 18. 7., 1. 8., 15. 8. 29. 3., 12. 4, 26. 4., 10. 5., 24. 5., 7. 6., 21. 6., 5. 7., 19. 7., 2. 8. 29. 3., 12. 4., 26. 4., 10. 5., 24. 5., 7. 6., 21. 6., 5. 7., 19. 7., 2. 8. 29. 3., 12. 4., 26. 4., 10. 5., 24. 5., 7. 6., 21. 6., 5. 7., 19. 7., 2. 8. 29. 3., 12. 4, 26. 4., 10. 5., 24. 5., 7. 6., 21. 6., 5. 7., 19. 7., 2. 8. 4. 4, 19. 4., 3. 5., 17. 5., 31. 5., 14. 6., 28. 6, 12. 7., 26. 7., 9. 8. 4. 4., 19. 4., 3. 5., 17. 5., 31. 5., 14. 6., 28. 6., 12. 7., 26. 7, 9. 8. 4. 4., 19. 4., 3. 5., 17. 5., 31. 5., 14. 6., 28. 6., 12. 7., 26. 7., 9. 8. 4. 4., 19. 4., 3. 5., 17. 5., 31. 5., 14. 6., 28. 6., 12. 7., 26. 7„ 9. 8. 28. 3., 11. 4., 25. 4., 9. 5., 28. 5., 6. 6., 20. 6., 18. 7., 1. 8., 15. 8. Navedenega dne naj bodo hmeljarji dosegljivi, uro bomo določili ob prvem obisku. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Kmetijski zavod Maribor V Celju na Golovcu bo od 18. do 21. aprila prvi BIO sejem pri nas. Zajel bo pridelavo in predelavo bio hrane, čebelarstvo in čebelje proizvode, alternativno medicino — priznano in mejno, tradicionalno medicino — knaipanje, savnanje, storitve naravnih zdravilišč, pridelavo zelišč za zdravila in kozmetiko. Na sejmišču bodo sodelovali tudi gostinci, ki se že ali pa se bodo ukvarjali z gostinsko ponudbo na osnovi bio hrane. Hram Šmarje Letos bodo v DE Hrama Šmarje, Avtoservisu začeli s kontrolnimi tehničnimi pregledi osebnih in družbenih vozil, ki bodo potrebni v skladu z novo zakonodajo. Poleg tega se bodo v tej enoti še dodatno usposobili za vzdrževanje kmetijske mehanizacije. -m. n. ASTROLOŠKI KOLEDAR Dan Setev Saditev Listati» letenj» va Plodove» zelenjava Koreeasta zelenjava Cvetne rastline 1. ves dan 2. ves dan 3. ves dan 4. popoldne dopoldne 5. — 6.» ves dan 7. ves dan 8. dopoldne popoldne 9. ves dan 10. 11. ves dan 12. ves dan ves dan 13. J ves dan ves dan 14. ves dan ves dan 15. ves dan ves dan 16. ves dan ves dan 17. ves dan ves dan 18. ves dan ves dan 19. ves dan ves dan 20. popoldne dopoldne ves dan 21.® ves dan ves dan 22. ves dan ves dan 23. ves dah ves dan 24. ves dan ves dan 25. ves dan 26. ves dan 27. ves dan 28. e ves dan 29. ves dan 30. ves dan OKOLJE Pred dnevi so DO in Hišni sveti v KS Žalec s strani sveta KS Žalec prejele dopis z vsebino: Komisija za varstvo okolja je ugotovila, da je okolica vašega objekta precej onesnažena, zato prosimo za redno čiščenje. Na tleh se namreč nabirajo papirnati in plastični odpadki. Veter te odpadke potem raznaša po Žalcu. Upamo, da vam ni vseeno kakšen izgled ima vaša okolica in da boste poskrbeli, da bo leta vedno urejena.« K temu dopisu bi morali dodati, da moramo vsi (od najmlajših do najstarejših) storiti več za lepše okolje, torej za sebe. Pridelovalci semenskega fižola, pozor! V lanski avgustovski številki smo pisali o pridelovanju semenskega fižola v Savinjski dolini. Julija lani sta si površine s semenskim fižolom ogledala predstavnika Semenarne in Kmetijskega inštituta iz Ljubljane. Največ nepravilnosti je bilo glede izolacije. Semenski fižol mora biti najmanj 100 m oddaljen od drugega fižola, sicer lahko pride do križanja vrst, fižol se ženi. Takega fižola pa Semenarna ne bo odkupila kot semenskega. Zatorej, ne pozabite na izolacijsko razdaljo. M. J. Trije pastirji iz okolice Foče so sredi februarja pasli svojo 400 glavo čredo ovc skozi Savinjsko dolino in se več dni zadržali na pašnikih nad Polzelo Polje vzhodno od Gotovelj so drenažirali Samopostrežna Celje. Še vedno ročno lupljenje krompirja? TZO GOTOVUE KJER SO KRČILI HMELJIŠČA, SO VIDNI REZULTATI PRI ŽIVINOREJI Obnova hmeljišč v zadružni enoti Gotovlje stagnira, predvsem zato, ker na njenih obrobjih krčijo površine pod hmeljem. Na področju Ponikve so zmanjšali hmeljišča za deset hektarjev, to pa zato, ker so površine razdrobljene, obdelava pa zahteva veliko več ročnega dela. V dolinskih predelih bi se kmetje sicer še odločali za povečanje hmeljske proizvodnje, toda tukaj ni ustrezno velikih kompleksov. Tako je povedal upravnik gotovelj-ske zadružne enote Anton Toman. Po njegovih besedah so kmetje tam, kjer so zmanjšali hmeljsko proizvodnjo, ustrezno nadomestili z živinorejo in lani so tako odkupih več pitancev in mleka. Oddali so 12 odstotkov pitancev več in 8 odstotkov več mleka kot leto poprej. Lani so oddali tudi 131 ton prašičev, kar je izredno ugoden rezultat. Takšnega si za letos lahko samo želijo, kajti zaradi cenovnih neskladij zadnja dva meseca pujskov niso vhlevljali. Kot je povedal Antoni Toman, je obrestna politika popolnoma ohromila razvoj kmetijstva tudi pri njih. Ne kmet, ne zadruga nimata denarja za naložbe in lani so imeli v zadružni enoti še okoli 150 kreditojemalcev, sedaj jih imajo manj kot deset. Ostale so le še naložbe, v urejanje kmetijskih zemljišč, kjer pa so prispevki kmetov in zadruge minimalni. S pomočjo Zveze vodnih skupnosti so lani uredili 20 hektarjev namakalnih sistemov in letos bi v ta sistem radi vključili še 'Ložnico in Migojnice. Poleg tega so dokončali še nad sto hektarjev melioracij v Stebovniku, Pirešici Namesto velikih besed Pobudi Zdravstvenega doma Celje, da pokloni materam - nosečnicam moderen aparat za ultrazvočne preiskave v dispanzerju za ženske, so se odzvali številni posamezniki in podjetja. Podprle pa so jo številne organizacije in zveze. V ta namen je odprt poseben žiro račun: 50700-743-128 SDK Celje. Anton Toman in Slatini, v zaključni fazi pa so osuševalna dela na kompleksu Gotovlje-Arja vas. Čeprav posamezniki prispevajo le minimalne vsote denarja, se dogaja, da osuševanjem zemljišč nasprotujejo. Šele potem, ko vidijo, da iz teh rodovitnih površin nastane obdelovalna zemlja, se nihče.več he pritožuje, je povedal Anton Toman. -mn Zahvala Ob težki bolezni, ki je prizadela našega sina Žigo, se iskreno zahvaljujemo vsem ženam in dekletom osnovnih organizacij sindikata skupnih služb, Inženiringa in DS Pravne pomoči sozda Hmezad, ki so nam ob dnevu žena namenile finančno pomoč. družina Maruša Varstvo zelja pred boleznimi, škodljivci in pleveli Zelje ogroža razmeroma veliko bolezni, škodljivcev in plevelov, zato moramo, če hočemo doseči obilen in kakovosten pridelek, varstvu posvečati veliko pozornosti. Obširen članek o tej problematiki lahko najdete v Strokovnih nasvetih in pogovorih v lanski februarski številki Hmeljarja (Milan Žolnir: Varstvo zelja). Tokrat vas s tem tehnološkim navodilom želimo le opozoriti na nekatere osnovne ukrepe varstva. Varstvo v setvišču. Mlade rastlinice so zelo občutljive za nekatere bolezni, ogroža pa jih tudi več škodljivcev. V setvišču škropimo sadike vsak teden s captanom 50 v koncentraciji 0,15 % ali pa antraco-lom v koncentraciji 0,2 %. Ob prvem pojavu bolhačev začnemo dodajati captanu 50 tudi rogor ah sis-temin ali Bi-58 v koncentraciji 0,15 %. Z vsakim od teh insekticidov zavarujemo sadike proti bol-hačem pa tudi proti zeljni muhi, ki se v mnogih letih pojavlja že v setvišču. Zeljna muha se pojavlja predvsem v času pred presajanjem, zato takrat škropimo z obilnimi količinami škropiva. Letos, ko pa je na razpolago herbicid mesoranil bo moroče zatirati plevele tudi že v setvišču. Če se boste odločili za kemično zatiranje plevelov, potem takoj po setvi, vsekakor pa pred vznikom, uporabite herbicid mesoranil v odmerku 2-2,5 kg/ha (20-25 g/m2). Odmerek mora biti natančen. Pri manjšem odmerku herbicid ni učinkovit, pri večjem pa lahko sadike poškodujete. Varstvo zelja po presajanju. Takoj, ko se sadike dvignejo, poškropite zelje proti zeljni muhi. Uporabite rogor ali sistemin ali Bi-58 v koncentraciji 0,15 %. Količina vode naj bo 1000 1/ha. Škropivu dodajte tudi antracol v koncentraciji 0,2 %. Škropljenje ponovite po 7-10 dneh. Ti pripravki so učinkoviti tudi proti kapusovi mokasti uši in kapusovi hržici. Ves čas natančno opazujte pojav kapusove mokaste uši. Posebej natančno pregledujte srčne liste. Če opazite pojav teh uši, vam priporočamo, da zelje poškropite z lanna-te-om L-20 ah nudrinom L-20 v koncentraciji 0,3 % ah pa s pririmo-rom v koncentraciji 0,05 %. I.anna-te L-20 in nudrin L-20 sta učinkovita proti kapusovi mokasti uši in raznim gosenicam, pirimor pa le proti ušem. Ko zatirate listne uši škropivu dodajte tudi sandovit v 0,2 % koncentraciji, pa tudi antracol v 0,2 % koncentraciji. Za zatiranje plevela po presajanju vam poleg že znanih herbicidov, kot so treflan, lasso EC in goal, priporočamo tudi herbicid mesoranil, katerega bo za pogodbene proizvajalce dovolj na razpolago v Kmetijski preskrbi v Žalcu. Za zatiranje plevelov po presajanju ga uporabite v odmerku 2-4 kg/ha. Učinkovit je proti večini ši-rokolistnih pa tudi proti nekaterim, predvsem enoletnim, travnatim plevelom. Tehnološka služba KZ Savinjska dolina SEMINAR ZA PRIPRAVNIKE V Hmezadu trenutno končuje svoj pripravniški staž okoli 26 mladih. Konec marca je Hmezad zanje organiziral seminar iz splošnega dela programa pripravništva. Seminar je bil namenjen spoznavanju organizacije, samouprave in gospodarjenja v SOZD Hmezad. Mladi so se seznanili s samoupravno organiziranostjo po ZZD, samoupravnimi splošnimi akti, pravilniki, planiranjem, poslovanjem, dohodkom, poslovno informatiko in SOZD Hmezad na splošno. Ne sliši se ravno enostavno in bi temu lahko mirne duše rekli nujno zlo. Vendar pa je bil seminar pomembna priprava za strokovni izpit, saj bodo iz tem, ki so se obravnavale na tem seminarju, vprašanja pri splošnem delu strokovnega izpita. Izpite iz varstva pri delu so pripravniki že opravili 23. marca. Manica Janežič Samopostrežna restavracija v Gaberjih. TOZD Goldinga, speče dnevno 1200 do 1500 komadov peciva za lastno porabo, redne odjemalce in vedno številnejše izredne naročnike. Saj slovijo po izredno dobrih izdelkih, še posebej pa po okusnih tortah V žalskem domu gasilcev je v začetku marca Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo priredil dvodnevni seminar za hmeljarske tehnologe in pospeševalce po že utečenem dolgoletnem programu. Seminarja so se udeležili tudi hmeljarji iz Vojvodine in Madžarske Na naših mejah se Evropa konča ali pa začne. Pri Vrtojbi moli čez mejo 150 metrski štrcelj modeme 19 metrov široke avtoceste. Mimo Fernetičev gradijo Italijani avtocesto, pri Šentilju pa se Avstrijci s široko avtocesto približujejo naši meji. Delavci Agrine, ki opravljajo vodilna in vodstvena dela najmanj letp dni pred izpolnitvijo pogoja za upokojitev, prevzamejo dela in naloge svetovalca in uvedejo novega delavca v svoje delo. Vy »AGRONOM SEM, KI PRODAJA KULTURO« Z Jaglenko Leban Markulj sva se poslovili, kot da bova že jutri nadaljevali kramelj o odnosu do okolja, hortikulturi in njenem slikarskem ustvarjanju. Beseda ji teče gladko in kar je še pomembnejše, nima dlake na jeziku. S svojim slikovitim pripovedovanjem zna pritegniti sogovornika in tokrat mi je bilo resnično žal, da kot novinarka hodim naokoli še vedno s klasično ropotijo, svinčnikom in beležnico. Kar je premalo, da bi lahko ujela vso bogastvo misli, še posebej pri ljudeh, ki jih stresajo iz »rokava«. KOOPERANTI »K VSAKEMU HMELJU SEM MORAL TRIKRAT POKLEKNITI« Mirko Rotovnik je začel hmeljariti, ko so bile za njim že vse mladostniške muhe. Danes je med najboljšimi hmeljarji gotoveljskega tezeoja, kar dokazujejo tudi laskava priznanja, ki mu jih je podelila Poslovna skupnost za hmeljarstvo. V Ljubnid nad Vitanjem mu je stekla zibel in tam na obronkih Pohorja zelena roža pač ne raste. Tam so gozdovi in veliko ravnic v breg prislonjenih in vse to zahteva še toliko bolj za delo pripravljenega človeka. Pred dvema desetletjema se je Mirko začel spoprijemati z delom na današnji Rotovnikovi kmetiji, skupaj z ženo Slavo, seveda. Da sta delala veliko, se razume samo po sebi, in prav tako njegov začetni odpor do zelene rože. H MM ■HISv? m "TH Predstavlja se drugače kot njeni kolegi, pravi da je agronom, ki prodaja kulturo. To resnično počne, kajti to, da bi naša okolica bila na pogled lepša, je prinesla »s seboj«, toda tisto o agronomu ne drži povsem. Jaglenka ima namreč končano še tretjo stopnjo študija na Gozdarski fakulteti v Zagrebu, kjer je še poglobila znanje o delu tega celovitega sklopa o urejanju krajine. Njene zamisli prodajajo v Vrtnarstvu Celje, kjer si Jaglenka deset let služi kruh. Drevesa, grmičevje in cvetje v večini parkov bližnje okolice stoji in raste po njeni zamisli. Se vedno ni premagala dileme ali v projekt vrisati tisto, kar je v domači drevesnici ali uporabiti kaj bolj eksotičnega in vabljivega. Takole pravi: »S svojim podpisom ne bom prodajala vrb.« In: »Prodajamo luksuz brez dovolj močne tržne akcije, nismo še namreč navajeni na zahodni tržni način mišljenja.« Toda ob vsem tem se drevesnica sprazni, tako so kolikor toliko zadovoljni oboji. Po njenih besedah bi morala imeti le več vpliva na to, kaj bodo vanjo zasadili. Njena odkritost in energičnost sta večkrat botrovali raznim buškam, toda: »Malo sem sklonila glavo pa je šlo,« trdi Jaglenka. In vsa njena prizadevanja niso bila zaman, s predavanji v okviru hortikulturnih društev so se za ureditvene načrte okolice začeli zanimati tudi posamezniki. S tovrstno vzgojo je treba začeti v najnežnejših letih. Jaglenki je še posebej v veliko veselje, da gre o rožah, okolici predavat najmlajšim v vrtec. »Delo s temi je posebej lepo. Vsak prinese material in potem delamo ikebane, ki jh potem vzhičeni odnesejo domov. Toda ta denar je tako omejil ljudi. Odziv je vse manjši. Tovarišice so že malo izgubile voljo. Popuščanje je povezano z denarjem in vsemi obveznostmi, ki jih imajo doma,« je razlagala. Jaglenka se ob vsem tem ne pusti in trdi, da je srečna v službi. Čeprav se na trenutke razjezi, pove, da so odnosi med ljudmi v njenem kolektivu čudoviti, tiste- ga medsebojnega glodanja enostavno ne poznajo. »Kaj vem, mogoče je vse tako prav zaradi našega dela, zaradi stika i naravo, ki ga ima vsakdo, ki je pri nas zaposlen. Prepričana sem, da se redko kje zgodi, da bi bili zaposleni v službi že ob pol šestih zjutraj in si gredo sezuvat škornje šele ob pol treh popoldne. Zato trdim, da smo vrtnarji večno mladi in občutek, da smo potrebni tisti majhni toži, je kriv za to.« Jaglenka hoče svoje znanje nenehno izpopolnjevati. Se posebej se zanima za vegetacijo azijskih držav. Nazadnje jo je njena popotniška žilica odnesla v Malezijo in Singapur. Tam znajo poskrbeti za izgled parkov in kljub tropski klimi ni lista, na tleh. »Kdor bi vrgel papirček na tla, bi moral za 500 dolarjev globoko seči v žep,« je pripovedovala. Način življenja je tisti, ki pogojuje odnos do okolja in po Jaglenkini trditvi smo mi še V»temnem srednjem veku.« Mogoče so te besede le nekoliko preostre, drži pa kot pribito, da premalo skrbimo za bogatenje osebnosti. Sogovornica je o tem razmišljala takole: »Zenska je Zaposlena, in ko pride domov pritiska na gumbe gospodinjskih pripomočkov. Mati si ne upa tepsti svojega otroka in najbolj si želi miru pred njim. Kupim ti kolo, samo mir mi daj, mu pravi. Kako je to narobe. Veliko boljši in bogatejši bi bili, če bi si bogatili dušo in to prenašali na mlade. Narava je tista, ki nas je naredila in nekaj ji moramo dati in jo negovati. Vsak drobec iz narave me razveseli.«.... Toliko, da želi pokazati še drugim in ga prenaša na platno oziroma steklo, ki je njena najnovejša slikarska tehnika. Sicer slika že od mladih nog in tudi njena šestnajstletna hči gre po njeni poti. Vedno je želela nekaj početi z materijo, ki je bila pred njo in tako je med drugim oblikovala tudi glino. S posebno pozornostjo se posveča ikebanam. V začetku februarja je imela eno od številnih samostojnih razstav, na kateri je požela pohvalo. Marjana Natek Takole je razlagal: »Zamalo se mi je zdelo, da sem moral k vsakemu hmelju trikrat poklekniti, dobesedno iskati ga je traba iz zemlje«. Vsega hmelja je bilo takrat le dobra pol hektarja, sedaj ga je slabe tri in pol. Čeprav je v hmelju še veliko ročnega dela, je vendarle več strojev, ki kmetom le'olajšajo delo. Mirko rad vzame v roke papir in svinčnik in tako je po začetnih odporih izračunal, da je hmelj vendarle rastlina, ki zasluži spoštovanje. Kljub težkemu delu, od njega vendarle še največ pade v žep. »Narobe je le to, da dobimo plačilo šele ob koncu leta. Hmelj oddamo avgusta ali septembra in prav bi bilo raz- misliti, kako bi vsaj del pridelka plačali prej, je razlagal. In dodal: »Poleg tega bi morali pospešiti sajenje brezvirusnega hmelja. Tako lahko pričakujemo boljše pridelke«. Sledovi pridnih rok se pri Rotovnikovih poznajo na vsakem koraku. Zidarji in drugi mojstri so si včasih kar podajali kljuke. Zgradili so novo hišo, obnovili hlev, poleg tega pa so že začeli z obnovo stare hiše. Preveč bi bilo, če bi vse naštevali. Sinovoma, sta vcepila delovne navade, in če sta doma, potem ni skrbi; da ne bi bile krave v hlevu nakrmljene in pomolžene. Takole je Mirko razlagal o tem: (Nadaljevan)e na 10. strani) Na TZO Polzela |e inž. Franc Lomberger izobraževal sadjarje KZ Savinjske doline in izpopolnjeval njihovo znanje - tudi v rezi v sadovnjaku sadjarja Kopra v Andražu. Pestro in obširno zimsko izobraževanje je uspešno končano RAZPIS LETOVANJ SOZD Hmezad Žalec organizira in po sklepu komisije za letovanje razpisuje v poletni sezoni letovanje v skupnih počitniških kapacitetah - ob morju v domu v Crkivenici, v dveh kamp prikolicah v kampu »Stupice« pri Premanturi in treh kamp prikolicah v kampu »Puntica« pri Funtani (Vrsar) ter na planini v brunarici na Golteh. Dom v Crikvenici Letovanje bo organizirano predvidoma v sedemdnevnih izmenah, in to v predsezoni od 17. 6. do 1. 7., v glavni sezoni od 1. 7. do 19. 8. in v posezoni od 19. 8. do 9. 9. 1989. Izmena se prične s kosilom vsako soboto in se konča z zajtrkom vsako naslednjo soboto. Prikolici v kampu »Stupice« pri Premanturi Letovanje bo organizirano predvidoma v desetdnevnih izmenah od 10. 6. (naslednje 20. 6., 30. 6., 10. 7., 20. 7., 30. 7., 9. 8., 19. 8., 29. 8., 8. 9.) do 18. 9. 1989. Izmena se prične prvi dan opoldne in konča deseti dan opoldne. Prikolice v kampu »Puntica« pri Funtani (Vrsar) Letovanje bo organizirano predvidoma v desetdnevnih izmenah od 10. 6. (naslednje 20. 6., 30. 6., 10. 7., 20. 7., 30. 7., 9. 8., 19. 8., 29. 8., 8. 9.) do 18. 9. 1989. Izmena se prične prvi dan opoldne in se konča deseti dan opoldne. Brunarica na Golteh Za letovanje v brunarici na Golteh so predvidene tudi sedemdnevne izmene z začetkom v soboto opoldne. Tu si lahko pripravljate hrano sami v kuhinji brunarice ali pa koristite storitve hotela Golte oziroma Mozirske koče. CENE PENZIONOV V CRIKVENICI KOT DNEVNE UPORABE PRIKOLIC, OZIROMA NOČNIN V BRUNARICI NA GOLTEH BODO OBJAVLJENE NAKNADNO. Prijave Prijavite se lahko v kadrovskih službah TOZD, DO, DS ali v kadrovskem oddelku DS Skupne službe SOZD HMEZAD ŽALEC do vključno 20. 4. 1989. • Prijavo napišite na obrazec, ki ga dobite v vaši TOZD, DO, DS z vsemi zahtevanimi podatki. Organizator družbenega standarda Anton Ajdič Med kooperanti (Nadaljevanje z 9. strani) »Prvo, kar sem ju navadil je, da sta šla vsak dan v hlev, tudi če ni bilo drugega kot vklopiti transporter za gnoj ali pomesti hodnike«. Najstarejši Mirko je dokončal srednjo kmetijsko šolo in še razmišlja o nad-aljnem študiju. Trenutno pa služi domovini in starša sta si med pogovorom dajala opravka z zavijanjem paketa. Mirko bo ostal doma, sta prepričana, najmlajši pa se je odločil za poklic v rudarstvu. Osem hektarjev zemlje imajo Rotovnikovi in Mirko je malo za šalo malo zares rekel, da bi v enem dnevu komaj obhodil vse parcele. Poleg tega imajo še tri hektarje zemlje v najemu, lastne je namreč premalo za triindvajsetglavo čredo govedi, od katere je osem krav, ostalo pa so pitanci in teleta. Po Mirkovem prepričanju je vsakršno govorjenje o specializacijah kmetij brezpredmetno, in tako bo vse dotlej, dokler se cene kmetijskim proizvodom ne bodo vsaj približno ustalile. »Danes so donosnejši pitanci, jutri bo recimo mleko in kmet se ob tem ne more oprijemati le ene dejavnosti. Tako vlaga v vsako nekaj in v bistvu le životari. Kreditov za razvoj praktično ni več, od prodaje pa dobimo premalo, da bi lahko uspešno vlagali v razširitev«, je razlagal gospodar. Marjana Natek Doglazija na Plevnem Novo, novo, najnovejše Lastniki televizorjev! Nič več niso potrebne drage satelitske televizijske antene, ampak le cenena priključitev na PTT omrežje. Interesenti iz Savinjske doline dobijo vse informacije o priključitvi in ceni v uredništvu Hmeljarja VSAK MESEC EN DOKUMENT /v -e —Al. **** -'S*S’’ m S/l Ivan Kač — Savinjski se je rodil 1. 1853. Bil je oskrbnik na graščini v Zalogu. Izgubil je desno roko. L 1891 je postal tajnik občine Žalec, občine Griže in občine Velika Pi-rešica. Bil je velik rodoljub in je dosledno uradoval v slovenskem jeziku. Veliko je naredil na področju zadružništva in gasilstva. Bil je med prvimi, ki so gradili kočo na Mrzlici, postal je oskrbnik koče. Pisal je v strokovna glasila, slovenske igre, povesti in pesmi. Umrl je 1. 1904 v Žalcu BILJARD KLUB V prvi polovici marca je Hmezad Golding odprl biljard klub v Žalcu. Z veliko vnemo so ga preiskusili številni udeleženci otvoritve in med njimi tudi direktor Goldinga Franc Jelen in vodja razvojnega oddelka v Hmezadu Tone Petek. RAZPIS ŠTIPENDIJ SOZD HMEZAD razpisuje za šolsko leto 1989/90 kadrovske štipendije za naslednje poklice: Poklic oz. stop. št DO - TOZD program zaht. štip. kmetovalec na kmetiji II. 1 KZ Savinjska dolina TZO Prebold kmetovalec na kmetiji II. 1 KZ Savinjska dolina TZO Tabor kmetovalec na kmetiji II. 1 KZ Savinjska dolina TZO Trnava kmetovalec na kmetiji II. ■ i' KZ Savinjska dolina TZO Vransko kmetijec - poljedelec IV. 3 Kmetijstvo Žalec TOZD Lat-kova vas kmetijec - poljedelec IV. i 5 Hram TOZD Kmetijstvo Šmarje slaščičar rv. 3 Golding-gostinstvo turizem Žalec oblikovalec kovin - rezkalec IV. 1 Strojna TOZD PKM oblikovalec kovin - strugar oblikovalec kovin - strojni rv. 2 Strojna TOZD PKM ključavničar IV. 5 Strojna TOZD PKM strojnik gradb. mehanizacije IV. 2 Strojna TOZD Grames oblikovalec kovin - orodjar preoblik. in spaj. kovin A . IV. 1 Minerva ključavničar IV. 1 Minerva prodajalec IV. 2 Agrina TOZD Maloprodaja prodajalec rv. 1 Hram - živin, poljedelstva Šmarje kuhar IV. 1 Kmet. Žalec TOZD Kmetijstvo Petrovče kuhar IV. 1 Kmetijstvo Žalec TOZD Lat-kova vas kmetijski tehnik na kmetiji v. 1 KZ Savinjska dolina TZO Šempeter kmetijski tehnik na kmetiji v. 1 KZ Savinjska dolina TZO Petrovče kmetijski tehnik na kmetiji v. 1 KZ Savinjska dolina TZO Braslovče kmetijski tehnik na kmetiji v. 1 KZ Savinjska dolina TZO Polzela kmetijski tehnik na kmetiji v. 6 Hram TOK Živinoreja in polj. Šmarje mlekarski tehnik v. 4 Mlekarna Celeia Arja vas strojni tehnik v. 1 Mlekarna Celeia Arja vas računalniški tehnik v. 1 Agrina DSSS Žalec tehnik strežbe v. 3 Golding gostinstvo-turizem Žalec tehnik kuharstva v. 2 Golding gostinstvo-turizem Žaleč ekonomski tehnik v. 1 Agrina TOZD Veleprodaja ekonomski tehnik v. 1 Agrina .DSSS Žalec sr. družboslovna-kultuma v. 1 Minerva naravoslovno-matematična v. 1 Minerva inž. kmetijstva - rast. proizv. VI. 1 Kmetijstvo Žalec TOZD Petrovče inž. kmetijstva VI. 1 KZ Savinjska dolina TZO Gotovlje inž. kmetijstva VI. 2 Hram TOK - živin, in polj. Šmarje inž. kmetijstva VI. 1 Hram - TOZD Kmetijstvo Šmarje inž. strojništva VI. 1 Strojna TOZD PKM inž. strojništva VI. 1 Minerva ekonomist VI. ; 1 Strojna DSSS ekonomist - komercialist VI. 1 Agrina TOZD Maloprodaja ekonomist VI. 3 Hram Šmarje DSSS dipl. inž. kmetijstva za rastlinsko proizvodnjo dipl. inž. kmetijstva za rasti. VII. 1 KZ Savinjska dolina DSSS proizvodnjo VII. 1 Kmetijstvo Žalec TOZD Petrovče dipl. inž. kmetijstva za živinorejo VIL 1 Kmetijstvo Žalec TOZD Petrovče dipl. inž. kmetijstva VII. 2 Hram TOK Poljedelstvo-ži-vin. Šmarje dipL inž. živilske tehnologije VII 1 Mlekarna Celeia Arja vas dipL inž. živilske tehnologije VII 1 Golding gostinstvo-turizem Žalec dipl inž. živilske tehnologije VII 1 Hram TOZD Kmetijstvo Šmarje Poklic oz. program stop. zaht. št. štip. DO - TOZD dipl. inž. strojništva VII. 1 Minerva dipL inž. kemijske tehnologije dipl. inž. elektrotehnike - VIL 1 Mlekarna Celeia Arja vas elektronik dipL inž. elektrotehnike - VII. 1 Mlekarna Celeia Arja vas elektronik VIL 1 SOZD Hmezad DSSS dipl. inž. računalništva VIL 1 SOZD Hmezad DSSS dipl. inž. organiz. dela VIL 1 SOZD Hmezad DSSS dipl. pravnik VIL 1 Kmetijstvo Žalec DSSS dipL ekonomist dipl. ekonomist za komer- VIL 1 Mlekarna Celeia Arja vas cialno dejavnost vri. 1 Agrina Žalec DSSS dipL ekonomist za org. OZD dipL ekonomist za zunanjo VIL 1 SOZD Hmezad DSSS trgovino VIL 1 SOZD Hmezad DSSS Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in ustreznih samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo tisti prosilci, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto - tj. 719.544 din. Izjemoma je lahko kadrovska štipendija podeljena mimo navedene omejitve, če za posamezen vzgojno-izobraževalni program ni kandidatov in pa tistim učencem in študentom, ki izkazujejo nadpovprečne učne rezultate in intelektualne sposobnosti. Višino kadrovske štipendije, dodatek za deficitarnost, za šolanje v kraju oz. izven kraja bivanja, dodatek za prevoz v šolo, vrednost točke in mesečno povečanje štipendij določa Odbor za štipendiranje pri Skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Sklepi odbora so objavljeni v Uradnem listu SR Slovenije. Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1989. Pred tem rokom komisije, ki obravnavajo vloge ne morejo odločati o podelitvi štipendij. Prosilci, ki se bodo vpisali naknadno, oddajo vloge najkasneje 30 dni po vpisu. Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DZS SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti: potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih. rf«s§ potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine). .S5- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988. Za štipendije na kmetiji, ki jih razpisuje KZ Savinjska dolina oz. njene TZO in so namenjene otrokom združenih kmetov, je potrebno priložiti tudi potrdilo TZO, da so njihovi starši združeni kmeti, otroci pa sodelujejo v aktivu mladih zadružnikov-sklep zadružnega sveta KZ Savinjska dolina. O izbiri kandidatov odločajo pristojni samoupravni organi posameznih delovnih organizacij. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem. Ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev zaposlenih v SOZD Hmezad. Prosilci za štipendije naj pošljejo vlogo z vsemi zahtevanimi dokumenti na KADROVSKE SLUŽBE POSAMEZNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ, kjer želijo prejemati štipendijo. Nepopolnih vlog, pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog, ki bodo prispele po roku, komisije ne bodo obravnavale. V razpisnem roku bodo članice SOZD ugotavljale še dodatne kadrovske potrebe. Dodatni razpis bo objavljen v majski številki Hmeljarja. Programer izobraževanja Niko VEBER Na kratko Kosovo je velik jugoslovanski problem. Ljudje tam slabo živijo in le malo jih dela za majhen denar. Zato tudi ne plačujejo komunalnih storitev. Samo v Prištini pet tisoč družin ne plačuje ne ogrevanja, ne elektrike, ne vode.... 12. AGROSKI je odpadel zaradi pomanjkanja snega. Vy »Vse moje delo je bilo povezano z zadružništvom« Za celo knjigo spominov se je nabralo v štiridesetih letih službovanja. In če bi jo sedaj že bivši direktor Hranilno kreditne službe Žalec Ernest Marinc res napisal, bi bila to med drugim še zgodovina razvoja Hmezada, gledana z njegovega zornega kota. Njegova razmišljanja bi imela posebno težo, prav zaradi opask in duhovitih komentarjev, katere Ernest Marinc rad uporablja. No, prepričan je, da bo z upokojitvijo resnično začel pisati spomine, in ker bo to počel iz lastnega veselja, niti ni tako pomembno, ali bo njegova pisarija kdaj ugledala luč sveta. današnje Celjske mesnine, pri čemer so del denarja prispevali oziroma združili hmeljarji. Za finančno uspešnost kombinata je Marinc po vseh teh organizacijskih poskusih skrbel še naprej in sicer v okviru finančno računovodskega sektorja, ki je po njegovem resnično opravljal vse finančne funkcije. »Takrat se je družba zadovoljila še z eno bilanco, enim žiro računom. Dobro smo poslovali in marsikdo se je prišel k nam učit. Vodstveni tim je bil usklajen in je prevladovala kolegialnost,« trdi. Tako so leta 1978 ustanovili Hmezadovo Interno banko in Marinc jo je vodil štiri leta. Kdove, mogoče bi vztrajal še dlje, če ne bi prišlo do nesoglasij. Od tam je šel samo še za direktorja Hranilno kreditne službe. Dolgo vrsto let je potekalo poslovanje in vodenje v najlepšem redu. V zadnjih treh mesecih pa je pri članicah zavrelo zaradi obresto-vanja hranilnih vlog. Saj ne, da bi bil Marinc proti realnejšemu obrestova-nju, bil je za zmerno pot Torej takšno obrestovanje, ki bi bilo vsaj približno užitno za tistega, ki bi si v dananšnjih časih najel kredit. Toda prevladali so glasnejši. Takole razmišlja p tem: »Prepričan sem, da bi se v okviru HKS morala ohranjati Solidarnost, nanjo" smo danes vsi pozabili in zato imamo dovolj problemov s tem Razprtije so povzročile veliko škode, predvsem pri varčevanju. Vse to bi si lahko prihranili s postopnej-šim dviganjem obrestne mere. Predvsem si želim, da bi skupni obstoj hranilnice temeljil na treznih odločitvah.« -m-n VSEM POSLOVNIM ENOTAM IN VLAGATELJEM PRI NAŠI HiP SPREMEMBA OBRESTNIH MER Po sklepu Združenja jugoslovanskih bank in našega Zbora delegatov od 24. 2. 1989, so se s 1.3. 1989 spremenile obrestne mere za hranilne vloge. NOVE OBRESTNE MERE SO NASLEDNJE: Komfoma obr. mera % - avista HV: 80 % februarske infl. stopnje 204,4 % ||Vezane HV nad 1 mesec (najmanjši znesek vezave 200.000,-) Vezane HV za obdobja nad 3 mesecev - 100 % infl. stop. marec (ta bo znana in sporočena v začetku aprila) plus real. - nad 3 mesece (najmanjši znesek vezave 200.000,-) R + 5 % .šnad 6 mesecev (najmanjši znesek vezave 200.000.-) R + 5 % -nad 1 leto R + 7% - nad 2 leti ' R + 8 % . - -nad 3 leta R + 9%. Obresti za vezane hranilne vloge boste dobili izplačane konec meseca, v katerem vam poteče vezava (za celotno obdobje vezave). Obrestne mere so enake obrestnim meram poslovnih bank, razen za vloge na vpogled, ki je 4-krat višja od bančne. Po teh obrestnih merah, bomo mesečno obračunavali vaše vloge in obresti avtomatsko pripisali vaši vlogi, ki vam jih lahko od 18. v vsakem mesecu tudi izplačujemo. Andrej Šporin NOVOSTI PRI PRIPRAVNIŠTVU NA KMETIJI Od Splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije prihajajo zadnje čase nove pobude in izboljšave glede pripravništva na kmetiji. Novost je v tem, da tisti mladi, ki želijo po opravljeni srednji šoli ostati na kmetiji, opravijo 2 mesečno pripravništvo tudi na mentorski kmetiji. Mentor je pospeševalec v KZ z najmanj IV. stopnjo izobrazbe in eno stopnjo višjo, kot je pripravnik. Program pripravništva je sestavljen iz dela na domači kmetiji, dela na mentorski kmetiji in strokovnega programa, ki ga izvede šola, kjer se je pripravnik šolal. Izpit se opravi na kmetijski šob pred komisijo, katere član je tudi mentor. Zanimiva je tudi pobuda Zveze društev kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije. Sele, ko bi pripravnik uspešno opravil strokovni izpit, bi dobil tudi zaključno spričevalo šole, kjer se je šolal. Novost za naše področje je odlok, ki ga je sprejela Skupščine občine Žalec, da se tistim zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike, prizna davčna olajšava v višini 15 odstotkov. Manica Janežič Med načrti za prihodnost in nujnimi opravili v »njegovi« hranilnici in posojilnici so mu potekali zadnji dnevi službovanja in s tem predaja krmila. To finančno ustanovo kmetijstva je vodil sedem let, od prvega delovnega dne pa je bil povezan z zadružništvom. Točneje, z njegovimi denarnimi zadevami. Ernest Marinc O svojem delu pred letom 1961. ne pove veliko. Prve izkušnje si je nabiral na Okrajni zadružni zvezi v Celju, njenem skladu za kmetijsko mehanizacijo. Se bi lahko naštevali, toda za Marinca je pomembnejša prelomnica 1961, ko je v predhodnici današnje Kmetijske zadruge Savinjska dolina prevzel mesto računovodje. Ta letnica tudi sovpada z združitvijo 12 zadrug v enovito. Takole se je spominjal: Mesečna stopnja 17,36 21,7 (R) za mesec obresti: »Zanimivo je bilo, da pri tej združitvi ni bilo niti najmanjšega koncepta, kako naj bi združena zadruga poslovala. Kar začeli smo. Trdim, da je bilo to garaško delo, operativno poslovanje je moralo naprej, hkrati pa smo morali sami snovati še ustrezno organizacijo. Moji sodelavci so bili izredno prizadevni in tako smo v relativno kratkem času poslovanje hitro uredili. Seveda, delali smo po dvanajst ur in več na dan.« Niso si še dobro odpočili od prve reorganizacije, ko je po treh letih prišla na površje nova, združitev zadruge s kombinatom. Malo za šalo malo zares je Ernest Marinc takole opisal: »To je bilo še najbolj podobno tisti zgodbi o bogati nevesti in revnem ženinu. No, bolj pomembno je, da smo delali z zanosom in postajah smo dobra firma. Do leta sedemdeset se je kombinatu priključila še večina organizacij, ki so danes članice Hmezada. Nekaj jih je tudi odšlo. V nekaterih primerih je bila to za nas velika škoda Sinalco na primer, potem mlečne poti iz Gornje Savinjske doline in integracija z laško pivovarno, kot zaključek hmeljarske reproverige. V tistih letih smo veliko denarja namenili za razvoj primarne proizvodnje in v tistem obdobju je bila najpomembnejša naložba v HKS SE BODO PRIDRUŽILE NOVE ČLANICE V primerjavi z januarsko sejo zbora delegatov Hranilno kreditne službe, je februarska potekala brez žolčnih razprav in delegati so sprejeli poročilo za lansko leto in predlagano poslovno politiko za letos. V poročilu o doseženih rezultatih je Andrej Šporin, v.d. direktorja Hranilno kreditne službe povedal, da so zastavljeni plan hranilnih vlog uresničili, toda realno so bile glede na inflacijo skorajda za polovico manjše. Toda, če bi bilo v poslovanje vključeno še izplačilo hmelja, bi bila rast hranilnih vlog realno večja. Brez pripomb so delegati sprejeli sklep o obrestovanju hranilnih vlog in za marec naj bi se obrestovalo 80 % R, z mesečnim pripisom obresti. To je še vedno ugodneje od obrestovanja poslovnih bank in drugih sistemov, ki pripisujejo obresti ob četrtletjih. Kot je poudaril Ernest Marinc, naj bi se obresti postopno zviševale glede na rezultate. Poleg tega so soglasno sprejeli sklep o priključitvi Zlatarne Celje, Minerve Zabukovica in Tajfuna iz Planine pri Sevnici v sistem žalske hranilno kreditne službe. -mn Humana akcija delavk skupnih služb Žene in dekleta Hmezadovih skupnih služb in Službe pravne pomoči so na pobudo sindikata letošnji ; 8. marec praznovale drugače kot prejšnja leta. Ves denar, ki bi ga namenile ža praznovanje so podarile hudo bolnima otrokoma delavca zaposlenega v inženiringu. Tako je bilo storjeno dvoje: pomagali smo tistemu, ki pomoč potrebuje in vsebinsko obogatili praznik žena, ki se je v zadnjih letih utapljal v svoje nasprotje. -mn. Če ljudje na višjih položajih nimajo svojega mnenja, kaj naj pričakujemo od tistih na nižjih? S fangom z Zaloške gorice uspešno zdravljenje revmatizma in notranjih organov Fango obloge je zaenkrat možno dobiti le v zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna. Kmalu v široki prodaji. V trgovinah bo še letos možno kupiti tango, s katerim si bodo tisti, ki jih pesti revmatizem, lahko sami pripravili tople obloge. Zdravilne lastnosti tanga, ki ga med drugim pridobivajo v Montani na Zaloški gorici, so sicer poznali že številni rodovi pred nami. Skoraj štiri desetletja ga s pridom uporabljajo v zdraviliščih Rogaška Slatina in na Dobrni. Jože Lavrič, zdravnik, specialist gast-roenterolog Kaj je fango? Fango je italjanska beseda in v prevodu pomeni morsko blato. Več o tem je povedala Mateja Kolenc, geologinja v Montani. Po njenih besedah je fango bentonitna glina, ki je obogatena z železovimi oksidi in manganom. Vsebuje mineral montmorilonid in še številne druge minerale, nekateri se pojavljajo y izredno majhnih količinah, ki pa so bistvenega pomena za njegove lastnosti. Zaenkrat obema zdraviliščema dobavljajo suhi material, ki si ga potem sami pripravljata za obloge. To je povezano s kopico problemov, kajti deponije imajo premajhne in pred uporabo morajo fango še premleti. Zato tudi v zdraviliščih želijo, da bi jim v Montani Viljem Kveder, višji terapevt pripravljali fango, ki bo primeren za takojšnjo uporabo. Poleg tega se pripravljajo, da bi ta material začeli prodajati v prodajalnah za manjše obloge. Že sedaj je povpraševanje Zdravilno učinkovanje bentoniranega blata- je posledica vlažne kašaste površinske snovi, na kateri temelje toplotne lastnosti fanga. Le-ta zadržuje toploto, saj ima veliko toplotno kapaciteto, hkrati pa majhno toplotno prevodnost. To omogoča blag, enakomeren dovod toplote do telesa ali do posameznih telesnih delov. Zato lahko uporabljamo obloge brez bojazni, da bo prišlo do opeklin na koži. po fangu zelo yeliko, kajti ljudje vse bolj prisegajo na naravna zdravljenja brez stranskih učinkov. Zdravljenje s fangom je uspešno, trdijo v zdraviliščih Karel Lipovec, vodja službe za medicinsko rehabilitacijo O tem, kako in katere bolezni zdravijo s fangom, smo se pozanimali v obeh zdraviliščih. Domagoj Jerkovič, zdravnik splošne medicine je takole razložil: Fango uporabljamo od leta 1966 za zdravljenje revmatizma, notranjih organov, predvsem jeter. Raziskave so pokazale, da obloge fango na jetrnem predelu zelo ugodno vplivajo na subjektivne bolnikove težave, bolečine so manjše, izboljšajo se tudi laboratorijski in jetrni testi. Ti rezultati so posledica toplotnega učinkovanja na kožo, ki hkrati slabi pretok krvi skozi jetra in s tem razbremenijo jetrne celice. Poleg tega je dolgo poznana uporaba toplote pri revmatskih obolenjih. Le-ta ima v prvi vrsti analget-ski učinek, pomirja bolečino, poleg tega pa se krepi krvni obtok. Z olajšanjem bolečine popuste napetosti okolnih mišic, na primer obolelega Minka Mlinarčič: Pacientu, ki ima težave z jetri in križem, je zdravnik predpisal fango oblogo. Postopek traja približno od 20 do 30 minut sklepa, s tem pa izgine njihov krč. Lokalno povišanje temperature pospešuje tudi biokemijske procese v mišicah, to pa vpliva na stanje dela mišic in olajša njihovo delo. Tako nastanejo ugodni pogoji za nadaljnji rehabilitacijski postopek. Zdravljenje s fango oblogami je le eden od dvesto postopkov, s katerimi poskušajo odpravljati različna obolenja v zdravilišču Rogaška Slatina. Dajejo ga direktno na kožo in s tem so uspehi zdravljenja večji, na eni strani, na drugi pa jim izredno draži tovrstno terapijo, saj je obloga neprimerna za nadaljnjo uporabo. Razmisliti bi morali o njegovi regeneraciji. Saj v tujini že poznajo ustrezne postopke. Kot je povedal Jože Lavrič, specialist gastroenterolog, bi bilo potrebno čimprej začeti s pripravo fanga že na Zaloški gorici in v prvi fazi bi želeli dobiti vsaj zmleti fango. Tako bi ga laže pripravljali za obloge. Sedaj, ko prihaja v zdravilišče v popolnoma surovem stanju, imajo težave in zato bi morali rešiti vprašanje separacije. Zelo nevarno je namreč, da bi prišel v oblogo še tako droben kamenček, ki lahko povzroči opekline na koži. Po njegovih besedah vseh lastnosti fanga niti ne poznajo. Poleg bioaktivnega delovanja so nekateri prepričani, da deluje tudi na hormone. Če ste neučakani in bi se sami želeli prepričati o zdravilnih lastnostih tanga, se najprej posvetujte s svojim zdravnikom, če je za vašo lazo revmatizma sploh primerno uporabljati tovrstne obloge. In če vam bo potem še uspelo dobiti lango, ponj boste morali na Zaloško gorico, vam lahko prišepnemo, kako si boste pripravili oblogo. Segrevajte ga v pečici do 60 stopinj Celzija, dodajte vodo, tako da boste dobili enakomerno pasto. Ker se bo verjetno pri mešanju z vodo obloga nekoliko ohladila, jo še enkrat dajte v pečico in zopet segrevajte na željeno temperaturo. S tem naredite oblogo, ki jo prekrijete s frotirko. Priporočljivo je, da lango deluje do dvajset minut. Za podobne bolezni uporabljajo fango obloge še v zdravilišču Dobrna. Sami ga pripravljajo in s to razliko, da rudnini ne primešajo navadne vode, temveč termalno. Tudi na Dobrni dajejo obloge direktno na kožo, kajti učinki bi bili v nasprotnem primeru nični. Tako trdi Viljem Kveder, višji fizioterapevt, v zdravilišču. Približno 200 oblog dnevno uporabijo. Poleg fanga imajo na Dobrni še močvirne obloge -šoto. Po trditvah Karla Lipovca, specialista za fizikalno terapijo in rehabilitacijo, je terapija s fango oblogami ena od najuspešnejših. Njeni rezultati niso primerljivi s para fango terapijo. Pacienti se zaradi naravnih terapij veliko bolj zanimajo za njihovo zdravilišče. Tu so začeli z oblogami kmalu po letu 1945. Vendar fango le ni primeren za vse bolnike in na Dobrni ga odsvetujejo srčnim in ledvičnim bolnikom ter tistim, ki imajo krčne žile. Marjana Natek Opravičilo delavcem Montane V rubriki Postali so Hmezadovci je bilo toliko napak, da bi lahko še enkrat objavili celoten spisek delavcev, ki so se zaposlili v januarju. Od takrat pa je minilo že tri mesece in zato smo se v uredništvu odločili, da tega ne bomo storili. Opozoriti moramo, da nam ni zagodel tiskarski škrat, kajti uporabljali smo izpisek našega računalniškega centra. Ker računalnik pač ne izpiše č, ž in š, so tisti, ki imajo v svojih priimke te črke lahko prebrali nova imena. Najbolj prizadeti pri tem so bili tokrat delavci Montane in se jim zaradi teh neljubih napak opravičujemo. Za vnaprejšnje oblikovanje rubrike Poštah so Hmezadovci prosimo vse kadrovske službe delovnih organizacij, da nam pošljejo podatke o novozaposlenih kar same. Poleg izobrazbe naj navedejo še dela in naloge, ki jih novozaposleni opravlja. Tako bomo dosegli, da bodo podatki o novih delavcih objavljeni za tekoči mesec in prav gotovo bo manj napak. m. n. (lify.- — Prišel sem se zahvalit za zmanjšanje obresti na privarčevani denar. S tem ste nam daljnovidno zmanjšali tudi davek na obresti, ki nam ga pripravljate! OTO REISINGER, Vjesnik Javna razprava o izhodiščih poslovne politike za letos Da bi bila izhodišča poslovne politike čim jasnejša in dorečena, so jih v javni razpravi premlevali v vseh delovnih organizacijah vse do dvajsetega marca. Tako so sklenili na februarski seji delavskega sveta Hmezada in dopolnjeno besedilo bo potem tudi sprejeto na naslednji seji. Zbor delegatov HKS V VEČINI PRIMEROV KADROVSKA STRUKTURA NI USTREZNA Ustrezno izobrazbo naj bi si pridobilo 200 zaposlenih Grehi neustreznega zaposlovanja, viški delavcev ob zmanjšanju ali ukinjanju proizvodnje imajo skupno le to, da bo treba kadrovsko strukturo izboljšati in dopolniti. V dopolnilno izobraževanje naj bi se po doslej znanih podatkih vključilo okoli 200 delavcev v naslednjih Hmezadovih članicah: Tajfunu, Celeii, Goldingu, Hramu, Strojni in Agrini. Čeprav tako radi poudarjamo, da imamo premalo delavcev z višjo in visoko stopnjo izobrazbe je celotna izobrazbena slika še slabša. V izhodiščih so opredeljena temeljna področja poslovne politike v veliko primerih zgolj načelno. Proizvodnja v poljedelstvu in trajnih nasadih naj bi se povečala kar za 13 odstotkov, živinoreja za tri, živilska predelava za štiri in ostala industrija in storitve za štiri odstotke. Za tako optimistično zastavljen cilj bo potrebno bolje izkoriščati obstoječe zmogljivosti in za to bomo izdelali analizo izkoriščenosti le-teh. Glede na to, da se tržišče čedalje bolj uveljavlja, bo potrebno opredeliti tržna področja in marketinško funkcijo, ki bosta tudi osnova za snovanje razvojnih programov. K razvojnim in ivensticij-skim projektom bo potrebno pristopiti drugače, torej s trdnimi programi in opredelitvami. Strateškega pomena za vse članice sozda je izvoz blaga in storitev in skladno s tem naj bi se okrepilo zunanjetrgovinsko področje. Poleg hmelja, ki je pomemben izvozni artikel, naj bi ustreznejše mesto zavzemali še ostali proizvodi kot so zdravilna zelišča, jagodičevje, gozdni sadeži, gobe in polži in drugi. Prednost naj bi imela zahodnoevropska tržišča, povečala pa se bo še menjava z vzhodno Evropo. Širitev zunanjetrgovinske mreže je zamišljeno tudi z ustanovitvijo lastnega ali mešanega podjetja v Zahodni Nemčiji in skupne inženiring firme v Sovjetski zvezi. Kljub povečani izvozni dejavnosti bo za prodajo na domačem trgu ostalo okoli devetdeset odstotkov proizvodnje. Komercialna funkcija na nivoju sestavljene organizacije naj bi zato dobila večjo veljavo in članice naj bi se držale dogovorjene delitve dela, ki bo sprejeta na podlagi tržnih raziskav. Maloprodaja naj bi se okrepila predvsem v živilsko prehrambenem delu. Osnovni cilj finančne politike v sozdu bo še naprej povečati stopnjo samofinanciranja, kajti le tako bomo lahko zagotovili nemoteno tržno poslovanje. Poleg tega bo potrebno izdelati kriterije za oceno finančnega stanja posameznih ustanoviteljic Hmezadove Interne banke, tako bo sanacija pravočasna. Novost-finančne politike za letos je predvideno ustanavljanje komisije, ki naj bi delala po novih principih financiranja podjetja. Najbolj smelo je v izhodiščih ekonomsko organizacijskega področja zapisano poglavje o osebnih dohodkih, ki naj bi jih ob enakem ali manjšem številu zaposlenih realno povečali kar za dva odstotka. -mn Mmm lkako diši V Tajfunu na Planini pri Sevnici se bo strokovno izpopolnilo 23 delavcev, predvsem zato, ker bodo dopolnjevali in spreminjali proizvodni program, ki zahteva med drugim tudi bolj šolane ljudi. V šmarskem Hramu imajo preveč delavcev z nedokončano ali končano osnovno šolo, poleg tega pa zmanjšujejo ali ukinjajo proizvodnjo v nekaterih obratih/ kot je betonarna Jelšingrad, Ag-roservis in farma Hanjsko. Vseh šestnajst zaposlenih, ki tukaj nimajo ustreznega dela, bodo prekvalificirali in zaposlili na tistih delovnih mestih, kjer proizvodnjo širijo. Po novi organizacijski shemi, ki jo pripravljajo v Goldingu Žalec, naj bi bilo odveč kar petnajst odstotkov 220-članskega kolektiva. Vzrok za to je padanje prometa in preohlapno zaposlovanje iz preteklih let. Kako in kam bodo te kadre razporedili, še ne vedo, prepričani pa so, da bi se ta problem hitreje rešil, če bi se na ravni sestavljene organizacije dogovorili za skupno strategijo in bi se ti viški, če je možno seveda, prerazporejali tudi med članicami sozda. Največ dela z izboljšanjem izobrazbe zaposlenih bodo imeli v Celei v Arji vasi. Naloge so Se lotili temeljito in tako bo moral vsak, ki je mlajši od 40 let in ima manj kot dvajset let delovne dobe manjkajočo izobrazbo pridobiti. Od 340 zaposlenih se bo moralo dodatno šolati kar 60 delavcev ali osemnajst odstotkov. Kar trideset delavcev -bo moralo dokončati osnovno šolanje m še pridobiti ustrezno stopnjo izobrazbe. Ti ljudje namreč opravljajo tudi dela, kjer se zahteva tudi peta stopnja izobrazbe. Dodatno izobraževanje in prekvalifikacije predvidevajo tudi v Strojni Žalec in sicer v obeh tozdih. Kadrovsko strukturo v DE Montana, ki sodi v okvir Gramesa, bo potrebno izboljšati in tako predvidevajo izobraževanja za 24 delavcev, v tozdu PKM pa se bo usposobilo še 13 lesarjev širokega profila.- -mn V ČATEŽ Ne more kar vsak v Čatež priti, ko je delati začel, moraš že kar dolgo v tirmi biti, da bo šel tvoj to dojel. Saj to stroški niso mali, posebno zdaj pri cenah teh, a vsak vodilni se rad pohvali: zdrav kolektiv je le uspeh. In tako so nas nabrali pa v Čatež odposlali, v hotel nas namestili, da deset dni bi tu prebili. Drugi dan zdravniški je pregled, kjer vse ugotovijo, v katero skupino si sprejet in kakšno imaš še terapijo. Tretji dan pa že izlet v Mokrice bližnje mesto, nato pa na vrh sv. Vida, ki jih ima nekaj nad tristo. Četrti dan je pa zares,, športnih iger vsak se udeleži, pa še v savno šel je vmes, da ne bi se preveč zredil. Tako dnevi se vrstijo, -v začetku vse te mišece bolijo, potem pa se že utrdiš in te neha boleti križ. Ko večerja je pri kraju se družba naša razživi, v gostilno vsem se mudi, kjer pijača cenejša se dobi. Deset dni kar hitro mine in konec je počitnic teh, vsak lepe bo imel spomine posebno, če bil je storjen kak greh. Adijo Čatež, mesto lepo, dobro sem se odpočil, morda spet pridem čez kako leto, če vodilne v firmi ne bom preveč jezil. Jevnišek, Dečman CELJSKE MESNINE Hišnikovo stanovanje na skupnih službah sozda Hmezad preurejajo v pisarne službe pravne pomoči Franc Ježovnik Veliko zanimanje za knjigo V eni izmed zadnjih številk Hmeljarja sem predstavil knjigo Aleksandra Videčnika »Furmani ob Savinji in Dreti«. Že tedaj sem zapisal, da avtor v knjigi piše o Živinozdravstvu in a domačem zdravilstvu v spominu furmanov. Danes polistajmo po teh dveh poglavjih. Avtor opisuje živinozdravstvo v Gornji Savinjski dolini, opisuje začetke veterinarske službe in opisuje delo domačih zdravnikov, padarjev, ki so v preteklosti odigrali zelo pomembno vlogo v takratnem vaškem življenju. Njihovo delo je bilo zelo pomembno, saj ljudje drugje sploh niso mogli najti ustrezne pomoči, če je šlo za bolezen pri živini. Nekdanji podkovni kovači so morali že v stari Avstriji obiskovati podkov-sko šolo in opraviti izpit, da so postali mojstri svojega poklica: V teh šolah so med drugim pridobili tudi znanja o živinozdravstvu. V Žalcu so bili in so še znani kovači Zotel-i. Njihov rod sega v fevdalne čase, v čas, ko je čez Žalec vodila bela cesta: Dunaj-Trst. Bili so med redkimi kovači, ki so delali obroče (šine) za pg-rizefje. Znano je, da so delali šine za pa-rizerje samo v Žalcu in v Linzu na Gornjem Štajerskem. Ivan Zotel, ki sedaj vodi kovačijo, je ohranil diplome, knjige in orodje iz podkovske šole, vse so stare več kot 80 let, najstarejša knjiga ima več kot 100 lef v njih najdemo tudi marsikaj o zdravljenju določenih bolezni konj. Domači zdravniki so v, glavnem zdravili z domačimi zdravili, največ narejenimi iz zelišč in drugih snovi, ki so jim bile pri roki. Šele v tem stoletju se pojavijo lekarniško pripravljena zdravila. Seveda je pri vsem tem treba poudariti, da so ža vso to dejavnost bile potrebne dolgoletne izkušnje. Razen tega je bila potrebna tudi določena spretnost za razne posege, pred katerimi nekateri teh domačih zdravnikov. niso bežali. Poglejmo nekatera poživila, ki so se uporabljala pri konjih oziroma ¡volih: Žganje so največkrat dajali konjem na kruh. Potem so bili bolj »živi«. Tudi Vino so jim tako dajali.. Kadar so morpli konja napojiti, ta pa je bil še vroč od vožnje, so mu dali žganja in že čez pol ure so ga lahko napojili, sicer so morali čakati kaki dve uri. Mišnica (Arzenik) je bila kot prah posuta na kruh in dana konju kot poživilo. Zelo dobro se je to sredstvo obneslo pri naduhi konja, mišnico so raztopili in jo po kapljicah dajali, pri tem pa postopno večali število kapljic: ko so jih dosegli 100, so količino zopet postopoma zmanjševali. Modrasov šnops (žganje) so pripravili tako, da so živega modrasa dali v steklenico, kjer se je sam pokončal. Nato so zlili nanj žganje in to pustili nekaj časa. Potem sgr,sreds(vo po kapljicah na kruhu uporabljali kot poživilo. Konj je postal spet živahen. Napihovanje in zvijanje konja so zdravili s puščanjem krvi na nastavku repa živali. Močno napihovanje so preprečevali oziroma zdravili tako, da so na zvitek slame namazali človeško blato in ga dali konju v gobec. To je povzročilo bljuvanje in napihovanje je prenehalo: " “ Odprte rane so hitro zacelile, če so nanje nanesli mazilo iz stare masti, smole in česna. To mazilo se je obneslo tudi pri ranah na ljudeh: Seveda je bilo načinov zdravljenja še veliko, vsega se danes preprosto ne da ugotoviti. Dejstvo je, da so si ljudje pomagali v glavnem z rastlji-njem, ki so ga tudi sami uživali in ga tako dobro poznali iz roda v rod. Na primer Oslovski kašelj so pregnali tako, da so otroka po vsem telesu namazali z olivnim oljem in ga nato povili v tople odeje ali podobno (vroči ovitki). Avtor knjige opisuje, da so nekega devet mesecev starega dojenčka, ki je imel pljučnico, ozdravili z obkladki iz zelišča »črnobel«. Marsikatera mama še danes zbija vročino svojemu otroku s tem, da mu da piti sok pese, da mu priveže koše krompirja na noge, da mu da kisove obkladke itd. Ti zadnji primeri povedo, da se stoletne izkušnje prenašajo iz roda v rod. Na to prvobitno zdravstvo ne samo pri živalih, temveč tudi pri ljudeh je lepo opozoril tov. Aleksander Videčnik v knjigi »Furmani ob Savinji in Dreti«. V BESEDI IN SLIKI Upokojenci so zborovali Daniel Rine, podpredsednik PO sozda Hmezad seznanja naše upokojence s trenutnim stanjem in poslovanjem sozda. Zborovali so v samopostrežni v Celju Upokojenci zavzeto poslušajo svoje predstavnike o svojem delu in kujejo načrte v prihodnje Na TZO Šempeter so kmečki fantje ob 8. marcu zapeli svojim mamam, ženam in dekletom .. in te so jih ganjene nagradile z glasnim ploskanjem Postrvi na evropski trg Kmetijska zadruga Vojin Popovič v Novem Pazarju je iz svojih ribnikov »Ras« začela pošiljati uglednim tvrdkam v Italijo, Nemčijo in na Dansko (Sabroe) predelane kalifornijske postrvi. V lastni, tovarni za predelavo rib lete čistijo, zamrzujejo, dimijo in pakirajo ter razpošiljajo na tržišča Zahodne Evrope. Obetajo si donosen posel. Vy Inflacija? Dokler ne bomo naredili reda v proračunski porabi, na finančnem področju, na področju delitve dohodka, dokler bomo obremenitve gospodarstva še povečevali in dokler bomo ovirali nastajanje konkurenc, ne moremo pričakovati umiritve rasti cen in potem zmanjševanje te rasti. IKEBANA ZA MAMICO Bil je 8. marec. Povsod je bilo že praznično razpoloženje. V trgovinah pa strašna gneča. V šoli smo že naredili čestitke mamicam. Ravno takrat smo doma polagali parket Meni je ob pogledu nanj šinila v glavo misel, kaj ko bi mamici naredila košarico. Z bratcem sva razdrla parket na deščice in sva jih začela zlagati. Ker pa nisva imela lepila za les sva lepila kar z lepilom za papir. To seveda ni dolgo držalo. Tedaj sem se spomnila, da lahko iz tega naredim čudovito ikebano. Hitro sem odšla na vrt in tam izkopala mah ter ga položila v košarico. Manjkale so le še rože, toda kje naj jih dobim, ko pa je takšen mraz. Preostalo mi ni nič drugega, kot da sem šla v cvetličarno, kjer sem jih kupila. Doma sem jih napikala v mah. Ikebana je bila nared in manjkala je le še mamica, ki je bila v službi. Kmalu sva jo pričakala Brž, ko je zagledala pospravljeno stanovanje, je bila zelo vesela. Ko je prijela ikebano v roke, je šla narazen in v rokah ji je ostal le še mah z rožami. Nekaj časa je čudno gledala, potem pa je prasnila v smeh. Midva z bratcem sva vse lepo počistila in odločila sva se, da ne bova nikoli delala nečesa, za kar ne bova imela pravega materiala. Dogodek z ikebano mi bo še dolgo ostal v spominu. Sergeja Rozman, 7. razred, Šempeter Aprilska Najdenček % Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. V zel ga je v naročje, o tem obvestil svojega preddelavca, nato pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal obratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje kaj opraviti s tem najdenčkom in je zatorej zanj odgovorno. Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino, saj je sodil, da gre za nalogo, ki je po zaključku projekta opravljena. Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporočilo: 1. V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek. 2. Pri nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo. 3. Pri nas so vse stvari brez glave in nog. 4. Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih. 5. Zaključek: Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek. Kupim obračalnik Gorenje - Muta. Tone Fister, Kraigherjeva 11, Celje, tel. 31-317 Obvestilo Novo, novo, najnovejše je prvoaprilska šala. Pa brez zamere. Urednik. Na dvorišču smo, igramo usiko. Mateja, Barbi, Urša in Nataša. Fantje pa so razigrani radi nam nagajajo. To so Gašper, Luka in Jeraj pa se stepemo, da je kaj. Malo joka malo stoka pa še kaj. A najlepše je na Cankarjevem dvorišču na čisto pravem igrišču. Tam stoji gugalnica, ki vedno je zasedena. Hiška polna je otrok. Plezalo je visoko, polžek je počasen, a vlak nas vozi sem in tja. To je naša lepa ulica. Mateja Mak 3. c., Osnovna šola Žalec HMELJ NA NJIVI Prelepa si Dravska dolina, prelepo je Radeljsko polje, velike so naše njive in lep je naš milje. Na njivah velikih je hmelj posajen in tri trte na vrvico navite. Ko trta doseže žičnice vrh in sonce na njo posije, se cvet v storž spremeni in kmalu na teži dobi. Storž je lepo zelen in z lupolinom obložen. Ko dozori, ga obiramo, sušimo, bašemo, prodamo. Z njim ravnamo lepo zato, ker je naše zeleno zlato. Majda Šinovnik Radlje ob Dravi Babica poje vnučku uspavanko. Čez nekaj časa se oglasi mali: Babica, ali bi šla naprej ven pet, jaz bi rad zaspal. POSTALI SO HMEZADOVCI Februarja so se v Hmezadu zaposlili naslednji delavci: Tatjana Čmerešek, inženirka kmetijstva, Majda Potočnik, diplomirana inž. kmetijstva, v Kmetij-svo Žalec, TOZD Kmetijstvo Petrovče; Nataša Zadnik, kmetijski tehnik, v Kmetijstvo Ilirska Bistrica; Aleksandra Nemec, inženirka kmetijstva, v Kmetijska zadruga Drava, TZO Kmetovalec Vuzenica, Andreja Adam, TOZD Gostinstvo Podvelka; Anica Mastnak, snažilka, v Kmetijski zadrugi Savinjska dolina, TZO Petrovče; Methilda Jazbec, ekonomski tehnik in Zvonko Kostevc, elektrotehnik v Tajfun Planina pri Sevnici; Alojz Zorko, skladiščno transportni delavec, Hmezad Agrina, TOZD Veleprodaja. mn Če srečate v Celju lačnegai dijaka, študenta ali delavca med malico, ste lahko prepričani, da je namenjen v Lučko. To je majhna Merxova mlečna okrepčevalnica na Ljubljanski cesti. Res, majhna je, vendar pomembna in znana. Ljudje vanjo radi zahajajo predvsem zaradi prijaznega osebja, hitre strežbe, dobre in poceni ponudbe. Seveda tam ne morete naročiti kosila, lahko pa se okrepčate s toplimi sendviči, hamburgerjem, ocvrtim sirom. Če imate raje sladke dobrote, se odločite za prekmursko gibanico. Pozimi se lahko pogrejete ob vročem mleku, čaju, kakau ali kavi, poleti se lahko osvežite s hladnim sokom ali kislo vodo. Skratka, človek bi rekel, lokal za vse. Vendar naš namen ni, da bi delali reklamu Merxu. Presedlajmo raje na naše razmere. Hmezad se je do sedaj okrepčevalnic zelo uspešno otepal. Po- igra narave. Kokoš našega upokojenca Joža Podobnika z Ložnice je znesla takšno jajce naravne velikosti Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. naša se lahko le z enim gostinskim lokalom, ki je vsaj na daleč podoben okrepčevalnici. Najdete ga na Vranskem ob avtobusni postaji. Uradno je ena izmed restavracij TOZD Gostinstvo s programom fast food (iz angleščine prevedeno hitra hrana). Na Gostinstvu sicer pravijo, da imajo nekaj podobnih lokalčkov še v načrtu, vendar je problem lokacija, ki jo do sedaj dokaj neuspešno iščejo po Celju. Kljub temu se zavedajo, da to vse bolj postaja del sodobnega življenja in nujnost v bitki za boljšo gostinsko ponudbo pri nas in v svetu. Povsod po svetu rastejo ti lokali kot gobe po dežju. Ljudje nočejo več sedeti v vedno bolj praznih restavracijah, od koder, vsaj pri nas odhajajo brez denarja in slabe volje, ker so izgubili preveč vedno bolj dragocenega časa. Čas je zlato, danes pa še posebej. Le, da se tega zavedajo nekje bolj kot drugje. Manica Janežič Verjemi samo polovico tega, kar pripovedujejo! Sovraštva in zla ne ljubimo. Kdor drugemu jamo koplje, postane sam šef, a ne za dolgo. Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira. Anarhija porodi tiranijo, tiranija pa spodbuja revolucije. Naš najbolj priljubljeni sadež -jabolko spora. Polovica prava je copmija - papirnati tigri stražijo tempelj boginje z zavezanimi očmi. Maury Frdman Na Jurija (24. IV) je pravi čas, da rž pokaže prvi klas. Če penica poje, preden trta brsti, se kmet dobre letine veseli. Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec. Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenije in Društva novinarjev Slovenije, Šavinovo priznanje1 občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvd, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »Styria« Celje-Maribor. Predsednica uredniškega odbora: Marija Kroflič Člani: Darko Simončič, Pavlina Glušič, Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Leo-poldSkafar, Bojan Podkrajšek in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag. Milan Žolnir. Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek. Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal. Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika. Uredništvo je SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka.. April