Stran 398.
Novice.
—   ©sebne vesti. Vodja okrajnega glavarstva v Brežicah, gosp. Julij pl Vi starini je imenovan okrajnim glavarjem istotam. — Vodja politične ekspoziture v Mozirju, okrajni komisar gosp. Ernest pl. Lehman je imenovan nadkomisarjem. — Konceptni praktikant gosp dr. Bogdan StepančiČ je imenovan namestniškim koncipistom na štajerskem. — Avskultantom v Celju je imenovan gosp. Davorin Zwitter. — Premeščena sta davčna pristava gg. Ivan Oman iz Trebnjega na Brdo in Peter Vovk z Brda v Trebnje.
—   Cerkvene vesti. Mej duhovščino ljubljanske Škofije so bili sprejeti gg : dr. J. Kržišnik, ki pride za kaplana v Trnovo, J. Ferjančič, ki je nameščen kot kurat na Gočah, N. Stazinski, ki pride za župnega upravitelja v čatež pri Trebnjem. Kaplan v Ribnici gosp. J Jerše pride v Avgustinej na Dunaj. Premeščeni so gg.: J Sever iz čemšenika v Cerklje pri Krškem, T. Zabukovec iz Toplic v Drago, M Kastelic iz Št. Vida pri Zatičini v semenišče; A. Plešič iz Smlednika v Št. Vid pri Zatičini, A. Hvbašek iz Zagorja ob Savi v Smlednik, J. Na dr a h iz Tržiča v Ljubljano, J. Kržišnik s Črnega vrha nad Idrijo v Tržič, F. Juhof iz PreČine v Javorje pri Litiji, J. Mencinger z Mirne v Prečino, A. Jarec iz Gorij v Železnike, A. Hribar iz Polhovega Gradca na Goro nad Idrijo, L Zupan iz Planine v Polhov Gradec, J. Kalan iz Kamnika v Ljubljano, H. P o v š e iz Žužemberka v Kamnik, P. Mohar iz Rovt na Sveto Planino, J. Ko bi ar iz Hrenovic v Ribnico, A. Knol z Rake v Hrenovice, F. Rebol s Pre-dvora v Postojno, A. Podobnik iz Mirne Peči k sv. Trojici, J. Kramar od sv. Trojice v Mirno Peč, J. Plan-tarič iz Vodic v Kranj, V. Paulus iz Šmarija v Vodice, J. Godec iz Kranjske gore v Ljnbljano,   J. Za v bi iz Hinj
Stran 399,
v Žužemberk; A. Eudolf iz Trnovega v Begunje pri Cerknici, J. Perz iz Podzemlja v Veliko dolino Gosp. P. E. Kubineka je namestil nemški vitežki red v Podzemlju. Na novo so bili nameščeni gg.: J. Bari e v Kranjski gori, P. Jane v Toplicah, J. Ocepek v Čemšeniku, M. Sušni k v Selcih, Š. Trškan v Šeupetru pri Novem mestu, F. Zor ko v Št. Jerneju, J. Bešter v Kostanjevici, K. Čer in v Zagorju ob Savi, A čop v Preddvoru, K. Gnidovec v Gradu, F. Kralj v Loškem potoku; E Legat v Planini pri Cerknici, F. M a j d i 6 Mirni, J. Ogr :z ek v Rinjah, J. Prav h ar na Raki, J. Sever v črnem vrhu nad Idrijo, A. Skubic v Cerknici, V. Zabret v Gorjah V stalni pokoj sta šla župnika gg. K. Hofer v Čatežu in J. Ključevšekv Šmihelu pri Žužemberku.
—   Šolska vest Učiteljski kandidat g Ivan Štrukelj je imenovan začasnim učiteljem-voditelj eni ljudske šole v Preloki.
—   Odlikovanje Jury svetovne razstave v Parizu je ravnatelju obrtnih šol v Ljubljani gosp. I. Šubicu podelila kot sotrudniku pri kolektivni razstavi za gozdarstvo in lesno trgovino srebrno svetinjo. Navedena kolektivna razstava pa je v celoti Grand prix. Deželni muzej kranjski je dobil za razstavljene ribe Grand prix, gosp. Schulz pa je dobil kot so-trudnik kolektivne razstave za gozdarstvo in lesno trgovino bronasto svetinjo
—   Odlikovan čebelar. Gosp M Bevc iz Bohinjske Bistrice je dobil na belgijski   Čebelarski   razstavi prvo odliko.
—   Poroke. Poročil se je g. Anton Umek iz Brežic z gdč. Ano Kučero iz Radeč. — Poročil se je gospod K. Gabrijel, železniški uradnik na Zidanem mostu z gdč. Antonijo Medica iz Št. Petra na Krasu — Poročil se je gosp. Janko Raj ar, živinozdravnik v Litiji z gdč Minko čeme iz Ljubljane.
—   Na umetniško razstavo v Ljubljano prirede štajerski Slovenci dne 21. t. m. skupen izlet. Zvečer obiščejo gledališče.
—   Državnozborske volitve na Slovenskem. Dvorni svetnik gosp. Šuklje, ki je doslej zastopdl dolenjska mesta, ne mara več kandidirati in je obelodanil izjavo, da tudi mandata ne sprejme, če bi bil izvoljen Šuklje je odstopil, ker so mešČani-volilci zahtevali, da ostane pri narodno-napredni stranki, in da bo zastopal njene težnje. Deželni odbornik gosp. dr. Ivan Tavčar je oglasil svojo kandidaturo za mandat ljubljanskega mesta, posestnik gosp. Fran Zupančič v Rakovniku pri Št. Rupertu pa svojo kandidaturo za mandat kmetskih občin Radeče-Mokronog-Trebnje-Kočevje. V V. kuriji bo na« rodno-napredna stranka kandidirala učitelja Luko Jelene a v Ljubljani. Socialni demokratje bodo kandidirali v Ljubljani krojača J Železnikarja v V. kuriji pa urednika E. Kristana Poslednji je tudi kandidat za gorenjska in notranjska mesta, dalje za V. kurijo na Goriškem, kjer bodo vsi Lahi zanj glasovali in za V. kurijo v Istri. Na Štajerskem je zaupni shod v Mariboru sklenil kandidirati v mariborskih kmetskih občinah Fr. R o b i 1 a , v mestni skupini Maribor-Ptuj dr. Pipuša in v mariborski V. kuriji J. Mlakarja iz Laporja.
-— Tržačani v Ljubljani. Minolo nedeljo je prišlo 320 tržaških Slovencev v Ljubljano obiskat umetniško razstavo in gledališče. Sprejeti so bili kar najprijazneje, in je bil res pravi narodni praznik. Upamo, da se je v tem obisku doseglo približanje mej voditelji kranjske narodno-napredne stranke in voditelji tržaških Slovencev, in da se to še spopolni in poglobi. Najboljše sredstvo v to bi bil skupen izlet Ljubljančanov v Trst.
—   Ljubljanska meščanska godba je na predvečer cesarjevega godu prvič nastopila in dosegla najpopolnejši vspeh, ki se je pri poznejših nastopih še povečal. Vse občinstvo je veselo, da se je godba tako vrlo obnesla.
—   Nov odvetnik. Z novim letom se preseli odvetnik v Postojni, gosp. dr. Treo v Gorico, kjer bo imel skupno odvetniško pisarno z gosp. dr. Turno.
—   Obrtne strokovne šole v Ljubljani so letos jako dobro obiskane Na vseh oddelkih je 190 učencev in učenk. 20 oglašencem so morali zaradi pomanjkanja prostora odreči sprejem.
—   Cerkev pri Mariji pomagaj na Brezjah je bila minolo nedeljo slovesno blagoslovljena. Navzočni so bili kardinal Missia, ljubljanski škof Jeglič in ameriški škof Trobec
v
—   Novo gasilno društvo se ustanavlja v Skocijanu na Dolenjskem. Dotična pravila so se že predložila vladi v potrjenje.
—   Slovensko katoliško politično društvo za kočevski okraj se je ustanovilo m je imelo svoje osnovalno zborovanje dne 7. t   m. v Dobrepoljah
—   Delavci v Vevčah, kar jih pripada stranki socialnih demokratov, so imeli v četrtek teden v Dobrunjah shod, na katerem je govoril E   Berner iz Gradca.
—    Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred ljubljansko izpraševaluo komisijo se začno dne 5. novembra t. 1. zjutraj ob 8   uri.
—   Novi posojilnici se snujeta v Šmarju pri Ljubljani in v Jesenicah na Gorenjskem.
—   Vipavska železnica se začne graditi sredi meseca decembra. Tako se vsaj piše, da je minister sporočil dr. Gregorčiču.
—   Osuševanje ribniških in kočevskih kotlin je večinoma dovršeno. Kolavdacija se bo vršila od 22. do 24. novembra. Poljedelsko ministrstvo bo zastogal ministrski svetnik Boz^jal.
—   Izvoz prašičev iz Krškega in Kočevskega okraja na Tirolsko in Predarlsko je zopet dovoljen.
—   Zakoni in ukazi za Kranjsko. Eočna izdaja. Izdal deželni tajnik I. Pfeifer, tiskala in založila A. Klein & Comp. 2. zvezek. Ta obsega zakone ob obrambi poljščine, o varstvu ptičev in zemljiških pridelkov, ob vnanjem zaznamenovanju Čuvalnih organov, o varstvu deželne kulture, vinogradniški red, patent o lovski pravici in zakone ter pred* piše o lovu.
—   Ruski se uče. V Celju in v Trstu so ustanovili slovenski rodoljubi tečaje za učenje ruskega jezika.
—    Slomškova slavnost pred sodiščem. Meseca avgusta se je v Qrmožu vršila Slomškova slavnost, pri kateri je bilo izrečenih tudi nekaj politiških govorov, kakor so pač pri takih prilikah povsod navadne Zaradi tega sta bila obtožena predsednik slavnosti dr. Omulec in župan od Sv. Tomaža I Škrlec, češ, da je bila slavnost prav za prav javen shod, ki bi se bil moral naznaniti politični oblasti. Sodišče je dr. Omulca oprostilo, župana Škrleca, ki je pripeljal na vozen fante in može od Sv. Tomaža na slavnost, pa je bil obsojen na globo  10 kron.
—   Že prakticirajo .... V Celje je prišlo osem nemških avsknltantov, da se tamkaj uče slovenski. Ti dobe seveda koj volilno pravico in bodo že pri prihodnjih državno-zborskih volitvah lahko   glasovali za nemškega nacionalca.
—   Laška gimnazija v Kopru propada Že lani je bilo dokaj manj dijakov, kakor povprek v drugih letih. Letos jih je pa še manj   kakor   jih je bilo lani, namreč samo 259.
—   Umrl je v Ljubljani znani stavbeni in umetni ključar gosp. Ivan Spreitzer, star šele 35 let. Bil je vrl narodnjak. N. v m. p.!
—   Ponesrečil je na Ključih nai Idrijo Lovro Habe iz Zadloga pri  črnem vrhu
—   Roparji v Brežicah. V mestu in v okolici so tatvine na dnevnem redu Uzmoviči so hoteli vlomiti tudi v trgovino narodnega   trgovca   gosg. Varleca    Da bi   delo lažje
Stran 400.
izvršili, hoteli so zažgati neka druga poslopja v nadi, da pojde vse k ognju, oni pa bodo kradli. Načrt se jim je pokvaril in zdaj sedi nekaj Članov tatinske tolpe v zaporu.
—   Ubil se je 50Ietni posestnik Simon Siapar v Ško-cijanu na Dolenjskem.  Padel je z drevesa.
—   Radi nesrečne ljubezni je skočila v Ljubljanico delavka Frančiška Jereb, a neki delavec je skočil za njo in jo je rešil.
—   Nezgoda. Na kolodvoru v Škofji Loki je neki sprevodnik hlapcu Martinu Gorjancu priprl štiri prste tako, da ostaneta dva za vedno nerabna.
—   Detomor. Svojega lastnega otroka je umorila neka žanjica v Kazazah pod Celovcem. Takoj po porodu ga je zadavila. Nečloveško mater so zaprli.
—   Ponesrečil je v Sežani železničar J. Eržen. Kolo vlaka mu je zmečkalo noge.
—   Obesiti se je hotel tovarniški delavec v Ljubljani, Anton Šušteršič, doma iz Kosez, iz jeze, ker so ga postavili pod nadzorstvo nekega mlajšega delavca. Rešil je Šusteršiča neki železniški čuvaj.
—   Samomor. V Ljubljani se je ustrelil računski narednik pri domobrancih Janez Pečnik iz strahu pred kaznijo, ki ga je čakala, ker je poneveril 13 gld.
—   Klativitez, Na odredbo ljubljanske policije je bil v Divači aietiran neki baron Kalopis, ki je izvršil v Ljubljani neke goljufije in potem pobegnil. Pravega imena tega barona policija še ni mogla dognati.
—   Uboj. 161etni Janez Gregorič iz Brezovega dola pri Ambrusu je pri ponočevanju v Višnjah udaril necega 20ietnega fanta tako po glavi, da je ta umrl.
—   Obsojen je bil v Avgsburgu rudar Martin Bregar iz Hotiča pri Litiji na štiri leta v ječo in to radi poskušenega umora.
—   Ogenj. Te dni je gorelo pri posestniku Francu Šiberniku v Plešivcu v ljubljanski okolici. Škode je 1600 K. — Gorelo je v nedeljo v Prelogu tik Ihana pri posestniku Ignaciju Hribarju. Zažgalo je domače otroče. Škode je 400 gld.
—   Hud udarec. Tvrdka Aleksandro Levi v ulici S. Spiridione v Trstu, je bila poznana kot solidna in je delovala
žo   45   let.     Kar   nakrat   pa    jo  napovedala   bankerot  in   sicer   v
takem stanju, da upniki ne bodo mogli dobiti niti 51/a°/0 svojih terjatev. Pasiva znaša namreč okoli 230 000 gld , aktiva pa samo 280.000 gld. Vsa stvar je prišla v roke advokatom in bode torej kaj malo ostalo. Ta udarec bodo žajveč trpeli manj premožnejši sloji ljudstva, kateri so pri propadli tvrdki kupili vrednostne papirje na obroke, v koji garanciji kupčije je omenjena tvrdka delala osob;tr» po deželi in posebno v Dalmaciji. Tvrdka Aleksandro Levi je namreč vse prodane grupe vrednostnih papirjev proti kreditu zastavila, kar pa seveda ni dovoljeno. Zakon namreč določa, da ima prodajalec vrednostnih papirjev na obroke iste varno shraniti in jih držati dotičnemu kupcu na razpolago, kajti že s plačevanjem prve svote postaja kupec faktični lastnik, med tem ko si prodajalec vrednostne papirje obdrži le kot zalog. Vendar naj bi bilo tudi košček postave, ki bi take, na videz dovoljene čine morala nadzorovati in pa finančno oblast, ki bi morala bolj paziti na raz prodajo vrednostnih papirjev na obroke, kakor se je to zgodilo pri omenjeni tvrdki.
—   Nož. Slaba navada raba noža se je oprijela tudi našega ljudstva iz dežele, katero pride v Trst na delo. Pre-tečene dni je nastal v novi luki prepir mej težaki Antonom Adraht iz Vipavo in Eudolfom Sila iz Nabrežine in sicer zavoljo dela. Iz prepira je nastal pretep, v katerem je Adraht segel v žep po nož in ž njim šestkrat ranil Silo. K sreči je bilo to brez nevarnosti za življenje. Kri je Adrahta tako po-živinila, da ni nikogar okrog več poznal in bi bil Silo z nožem
gotovo končal, da ni stopil težak Ivan Lnkežič iz Vrtojbe med pretepalca, katerega pa je Adraht tudi z nožem ranil v desno roko. Ko so prihiteli stražniki in drugi ljudje je Adraht ubežal, toda kasneje so ga vendarle vjeli in ga odpeljali v zapor. Sila je v bolnišnici in je upati, da kmalu okreva.
—   Pogum plačal z življenjem. Železniški strojevodja Vekoslav Pauver, 22 let star, je vozil po progi štiri vagone, ko opazi, da vozi neki deček mal voziček preko tračnic in v njem pa sedi mala deklica. Dajal je otrokom vsakoršne znake, naj se umaknejo, ali bilo je zaman. Ko je prišel stroj blizo, skočil je strojevodja hitro s stroja in potegnil otroke v stran. V istem hipu pa je bil od stroja zajet in zgnječen.
—   Z ribiško mrežo rešena smrti. Iz Oseka poročajo, da je 5 t m. skočilo v Dravo mlado dekle, Terezija Zaich. Nedaleč od nje pa je lovil ribič Anton Konrad z mrežo ribe. Ko se je začelo dekle že potapljati, jo je vjel ribič v mrtžo ter jo nezavedno potegnil na suho, kjer se je kmalu zavedla.
—   Ruski car Nikolaj je pregledoval nekoč ječe v mestu. Pride mu na misel, da bi povprašal za vzroke zapora. „Zakai si ti zaprt?" vpraša prvega. Kaznjenec pade na kolena ter pravi: „Vaše Veličanstvo! Jaz sem popolnoma nedolžen. Prav po krivem so me obdolžili ropanja in umora." Car vpraša drugega: nKajpati?" Hitro odgovori ta: „Veličanstvo ! Po nedolžnem sem bil obdolžen, da sem ubil in oropal nekega kupca. Meni kaj tacega še na um ni prišlo . , ." „In ti?" vpraša car tretjega. Ta se začne izgovarjati: „So3ed mi je podložil cel kup ponarejenega denarja." In tako je šlo to dalje. Vsak je bil nedolžen. Kar zapazi car tudi nekega strganega cigana in ga vpraša: „Ali si tudi ti po kvivem obtožen in po krivem zaprt?" „Veličanstvo! Jaz sem svojo kazen zaslužil, kajti ukradel sem nekemu kupcu konja " „Kaj? Konja ukradt-1?" reče car ter hitro zapove višjemu uradnika: „Hitro ven s tem potepuhom! Izpustite ga! Med tako poštenimi in nedolžnimi ljudmi ta ne sme ostati, drugače mi spridi vso to družbo."
—   Velika tatvina. V Berolinu so odnesli tatovi iz vile dr. Wrede-ja vrednostnih papirjev za 3 milijone mark. A že druzega dne so našli vrednostne papirje v železniškem vozu. Manjkalo je le 15 000 mark. Policija je zaprla hišnika in slugo.
—   32 kokoši.   Valentin   Modesto   je   imel   v   svojem
kurniku   32   kokoSi.    V  isti   hiši   ž  njim  je  stanovala   aeka   A ¦
omožena z bratom Sabine B. Gospod Valentin je v času dveh. let večkrat opazil, da mu izginjajo kokoši, dokler ni pretečen mesec izginila poslednja kokoš. Ko ni bilo več kokoši v kur-niku, nastal je med Sabino B. in A. prepir. Napravila se je ovadba na redarstvu, da je Sabina B. kradla kokoši gospodu Modestu. Brat Sabine A. je tudi potrdil pred sodnijo, da je videl v stanovanju Sabine skubti črno kokoš. Sabina pa je izjavila, da ji je kokoš prinesla svakinja A. Gospod Modesto pa je s svoje strani izjavil, da je sicer opažal, da mu po-manjkujejo kokeši, ali ni A. ni B. ni smatral sposobnimi tatvine. Sodnik pa je bil obe obsodil vsako na 5 dni zapora in eden post. Obsojenki sta napravili priziv, in ker je gospod Modesto zopet trdil, da na njegovi sosedi ni nikdar sumil, da bi kradli njegove kokoši, je prizivno sodišče oprostilo obe, pustivši gospoda Valentina, da se mej svojimi sosedami tolaži za izgubljene kokoši.
—   Premoženje Pariza. Parižko magistratno vodstvo je obelodanilo izvestje, ki se tiče premoženje parižkega mesta. Premoženje obsega neštevilno spomenikov, nepremičnin in drugih stavb v skupnem vrednostnem znesku 2.437,610.937 27 frankov. Nepremične največje vrednosti so cerkve in sicer jih je 73, ki so cenjene na 197,176 782 frankov; potem šole vrednosti 148 047.689 frankov, razni trgi 119 818 902 frankov, vodovodi in hidravlični elevatorji 50,189.300 frankov, pokopališča 65,940.160 frankov, mestna skladišča in brodarnica 119,818.012 frankov itd.
Stran 401.
—   Največji dimnik na svetu iina neka tovarna v Jckohamu pri Antwerpenu. Visok je 125 ni ter je višji kot stolpi cerkev. Vrhu dimnika je še 125 m visok strelovod.
—   Perzijski šah. Iz Carigrada se šah povrne v Perzijo in sicer preko Belgrada in Ogerske v Odeso, od koder pojde v domovino. Šah je bil v Carigradu jako prijazno sprejet in pogoščen, kakor vsak drug neodvisen vladar. Nekateri listi so pripovedovali, da je o priliki obiska v Carigradu šah sultana pripoznal svojim vrhovnim verskim glavarjem poljubivši mu roko, ter ga imenoval Kalifom. Ta vest se sedaj proglaša neresničnim
—   Razbojniki. Na otoku Galveston je divjal strašen, nenavaden orkan. Poročali smo že, da je porušil vsa mesta, pobil ljudi, potopil jih, ako so bili pri bregu v čolnih, ali pa jih pometal v morje. Sploh je našlo na morju veliko število ljudij svojo smrt. Pri toliki nesreči pa vendar bestialnost človeška ni bila zatrta. Zamorci so ropali kakor najbesnejši banditje. 50 zamorcev so po3trelili vojaki na mestu ker so ropali imetje mrtvecev. Pri nekem zamorcu so našli 23 odrezanih prstov s prstani. Nekega zamorca so zalotili, ko je hotel neki bogati gospej odgrizniti ušesi z dragocenimi uhani. Takih nečuvenih zločinov se je pripetilo mnogo. Sploh se je ropalo in kradlo brez usmiljenja. Zato se je proglasilo nad mestom obsedno stanje. Našli so doslej okoli 2 300 trupel Vseh ljudi je bilo ubitih okoli  5000.
—   Ubili očeta. PreteČenega meseca se je v Neapolju raznesel glas, da se je neki Josip Subrano sam usmrtil in so ga tudi pokopali. Sedaj se je zglasil na redarstvu rannjcega Subrano mlajši sin Umberto, kateri trdi, da je očeta ubil njegov stareji brat Alired v sporazumljenju z materjo in bratom Oreste. Začela se je preiskava, da se stvar pojasni.
—   Obiteljska drama. Pretečeni teden se je pripetila v Petrogradu preŽalostna rodbinska tragedija. 281etna baronica V., rodom Španka, žena tajnika ruskega poslaništva v Madridn imela je pri sebi 181etno sestro Ta je bila krasna deva, ki je ljubila svojo sestro iz vse duše Starejša omožena sesfra je postala polagoma silno ljubosumna na sestro in prepira ni manjkalo v rodbini noben dan. Ljubosumnost baronice pa se je še povečala, ker je baron branil svakinjo ter rezko zavračal neutemeljene napade soproge Te dni pa je baron odpotoval. Žena in svakinja sta ga spremili na kolodvor in se na to vrnili sami domov Sestri sta se začeli kmalu prepirati in k nesreči tudi služkinje ni bilo doma. Ljubosumna baronica se je tako raztogotil, da je zgrabila revolver in ustrelila na mlajšo sestro ter jo tudi zadela Sestra, dasi ranjena, je bežala, baronica   pa za njo     Leala   je   za njo   od   sobe do sobe ter
streljala na njo, dokler se ni, krvaveča iz petih ran, zgrudila mrtva na tla. Nato je šla baronica sama na policijo. Tja grede je srečala tri svoje otroke, ki so prihiteli k njej ter jo hoteli poljubljati. Toda baronica jih je pahnila od sebe, rekoč : „Jaz sem zla inati!u Po barona so poslali takoj. Splošno se misli, da je baronica od ljubosumnosti zblaznela.
—   Velik štrajk. V Severnih državah ameriških štrajka zdaj okoli 10 000 delavcev v premogokopih V okraj Sche-nandoch so odposlani 3 polki vojakov. Štrajkujoči delavci so streljali na-nje in vojaki so jim odgovorili s strelom Mnogo delavcev je bilo ubitih, med temi 1 avstro-ogerski podanik. Štrajkuioči so večinoma Slovani iz vseh dežel naše monarhije. Delavci so grozili vsakemu, ki bi hotel začeti delo. Jame „Philadelphia and Reading Companv" so vse zaprte. Da bi se moglo delo nadaljevati, je vlada odposlala konjeništvo in topničarstvo v pomoč ČuvajoČim pešcem.
v
—   Čebela kot listonoša mesto golobov.   Na   An-
gleŽkem jeli so ljudje uporabljati čebele, da jim prenašajo razne stvari iz kraja v kraj, za kar so bili dosedaj posebne vrste golobje kot listonoši. Čebeli naveže se mali fin papirček na koji je mikrofotografski pisavi napisana vest in čebelica odnese in prinese navadno brez vsake nezgode listič na pravo mesto. Prednost čebele v tem poslu je, da se jej vsaj v lepem ne more skoro zgoditi nesreča, mej tem ko je golob v vedni nevarnosti, da ga kedo ustreli Neki Angiežki časopis priporoča vojnemu ministrstvu, da naj za prenašanje važnih vesti suusi uporabiti te nove vrste listonosev.
—   Ciklon. V okolici mesta Leipa v Neulandu, Schon-bornu, Niederliebichu in Schwocki je napravil minoli petek ciklon v petih minutah ogromno škodo. V Schonbornu je podrl pet hiš z gospodarskimi poslopji ter odnesel lesene dele daleč proč Okoli 300 dreves je vihar populil, zlomil in odnesel. Razvaline in kupi drevja kažejo pot ciklonu Na Miiblbergu je gozd podrt 50 m široko. Pri Jagersdorfu je gozd v razdalji 1200 sežnjev kakor obrit. Ciklon se je ustavil ob nekem hribovju Na nekaterih krajih je kar dtzevalo lesenih stvarij in kosov pohištva Travniki v okolici so poteptani, kakor da bi jih shodila velika množici. Ciklon je bil 50 m širok Ko se je bližal je bilo slišati kakor bi pokale puške. Lomenje dreves, žvižganje vetra in grmenje podirajočih se dreves je bilo strašno. Nekega kmeta Forsteria iz Schonborna je ciklon dvignil od tal in ga nesel več metrov daleč. Obležal je ondi nezavesten.   .