Sfckmkammim
glasilo krščanskega del ovnega Lju D S 1 V A
STEV. 15
LJUBLJANA, DNE 8. APRILA 1937
LETO X.
K našim občnim zborom
V februarju, marcu in aprilu se vršijo občni zbori naših skupin, ki so že nekaka predpriprava za občni zbor centrale v Ljubljani. Ti občni zbori so posebne važnosti za delavsko organizacijo, ker se na njih jasno vidi, kakšen duh vlada v naših delavskih vrstah.
V sedanjih silno težkih časih, ko delavstvo preživlja naravnost preizkušnjo, ali je dovolj zrelo za borbo za svoje pravice in če ima dovolj delavske zavesti, da gre navdušeno in samozavestno preko vseh ovir v današnji skrajno reakcionarni kapitalistični dobi, so občni zbori naših skupin naravnost razveseljiv pojav sedanje dobe. Neštete ovire za njihovo potrebno delavsko zavest jim stavijo nasproti delodajalski krogi, ki porabijo naravnost vsa mogoča sredstva, da razbijejo enotnost v delavskih vrstah in organizacijo samo. čutijo se ne oziraje na socialno zakonodajo popolne gospodarje nad delavci.
Še prav posebno nasprotovanje pa doživlja naša Jugoslovanska strokovna zveza od nove katoliške delavske organizacije, ki ima namen razbiti enotnost v naših vrstah. Koliko je danes najrazličnejših sestankov po deželi, raznih tečajev pod najrazličnejšimi naslovi, ki so se vršili tekom letošnje ziime, raznih konferenc in sej, potem časopisja in brošur, in to vse samo zato, da se stara Krekova Jugoslovanska strokovna zveza razdrobi in uniči.
Ni dolgo tega, ko je na socialdemokratskem sestanku v rudarskih revirjih govoril znani delavski bojevnik, da oni krščanskim socialistom ne bodo kos ne v požrtvovalnosti in ne v idealizmu, ampak da bo treba te trdne vrste načeti z razbijanjem. Zadnje volitve v Bratovsko skladnico so nam pokazale pravo sliko teh ljudi.
Toda Jugoslovanska strokovna zveza se mirno razvija naprej. Naši tovariši so kot delavci in še prav posebno kot krščanski socialisti v dno duše prepričani, da je v sedanjem času nujno potrebna enotnost v delavskih vrstah in da je med človekom, ki ga je ustvaril Bog, in med človekom, ki ga je iz te božje podobe napravil sedanji kapitalistični gospodarski duh, velikanska razlika kot noč in dan. Današnje težke socialne razmere so delo ljudi. Tem ljudem in duhu, ki je zajel srca vseh teh ljudi, velja ves naš boj. Kakor ne more biti sporazuma med Bogom in belcebubom, prav tako ne more biti sporazuma med duhom zavednega in značajnega krščanskega socialista in duhom človeka, ki služi materializmu, pa naj bo ali navidez socialno ali pa kapitalistično usmerjen. Delavca, ki bo odraz Boga, hočemo, ne pa delavca, ki £a je izmaličil in usužnjil duhovno in gospodarsko materialistični duih.
Ta osnovna krščanska ideja, ki jo je v naše gibanje položil pred več kot 40 leti pokojni dr. J. E. Krek, je gibalo naših vrst še vedno in postaja iz dneva v dan bolj aktualna, bolj živa in de-javna, kolikor bolj se človeška družba oddaljuje od nje in od Boga. Današnje krščansko delavstvo pa zahteva od
Razrešitve pri Delavski; zbornici
V	petek in naslednji ponedeljek so dobili nekateri člani upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani dekrete ministra za socialno politiko, s katerimi so razrešeni kot delegati glavne skupščine in s tem tudi kot člani upravnega odbora Delavske zbornice. V petek so dobili te odloke predsednik Delavske zbornice gosp. Lojze Sedej, načelnik finančne kontrole g. P e t e j a n iz Maribora in načelnik finančnega odseka tov. France Žužek. V ponedeljek pa so razrešitvene odloke prejeli tudi gg. dr. Bohinjec, Juvan, Č el e š n i k in Smersu. Pri volitvah v Delavsko zbornico so bili vsi prizadeti izvoljeni na naslednjih kandidatnih listah: za Jugoslov. strokovno zvezo tov. Žužek France,, za Strokovno komisijo Sedej, Petejan in Čelešnik, za Narodno strokovno zvezo dr. Bohinjec in Juvan, za Društvo združenih privatnih in trgov, nameščencev g. Smersu.
Minister za socialno politiko utemeljuje ta svoj korak s tem, da priza-
deti kot javni ali poljavni nameščenci ne morejo delovati kot funkcijonarji v Delavski zbornici. Na njihova mesta pridejo sedaj njihovi namestniki na kandidatnih listah, ki so bile vložene za volitve pred 4 leti. Prihodnje dni bo Delavska zbornica razmotrivala novo nastali položaj in postavila na izpraznjena mesta tako v plenumu kot v upravnem odboru nove može. O teh sklepih bomo poročali v prihodnji številki.	,	•
. Ministrstvo kot nadzorna oblast je zadnje volitve v Delavsko zbornico potrdilo, ker je stalo na stališču, da ni ovire, da ne bi mogli sedaj prizadeti izvrševati svojih funkcij v Delavskih zbornicah. Bolj prav bi seveda bilo, da bi se v letošnjem letu izvršile volitve v zbornice in bi posamezne strokovne organizacije tako odločbo vnaprej upoštevale pri sestavljanju svojih kandidatnih list ter bi potem lahko Delavska zbornica nemoteno vršila svojo nalogo, ki jo ima v tem važnem času.
Sodna zaščita delavskih zaupnikov
Jeseniški list »iNaš kovinarc je priob-r čil v svoji številki od 26. marca zanimivo razsodbo Vrhovnega sodišča o zaščiti delavskih zaupnikov. Ker je ta razsodba izredne važnosti za vse ■delavstvo, jo v izvlečku priobčujemo. Po tej razsodbi je razvidno, da je bilo naše -stališče glede trajanja mandatov obratnih zaupnikov pravilno, t. j., da trajajo ti mandati vse do tedaj, dokler ne prevzamejo poslov novoizvoljeni obratni zaupniki, nikakor pa ne, kakor so trdili delodajalci, da ugasnejo s koledarskim letom.
Po § 112 zak. o zaščiti delavcev traja mandat delavskih zaupnikov leto dni. Sicer govori § 112 o mandatu, ki ga je izvrševal zaupnik v prošlem koledarskem letu, o razlogih, iz katerih prestane mandat pred koncem koledarskega leta in pravi § 113, da izvajajo poznejše volitve zaupnikov delavski zaupniki sami, ki jim je potekel mandat. Toda dobesedna interpretacija (t. j. razlaga), ki hoče iz tega izvajati, da zaupniška funkcija z 31. decembrom vsakega koledarskega leta sama ob se-
družbe dejanj in zavrača brezplodno govorjenje in jadikovanje. To je hotenje našega delavstva, to je gibalo našega pokreta in osnovna podlaga našega dela. Zato hoče biti naša Jugo-slovanska strokovna zveza svobodna in neodvisna, da vprav po tem svojem načellu lahko reče svojo, magari trdo besedo kjerkoli in kadarkoli. In kot taka stoji samozavestno pred vsemi nasprotniki bodisi iz socialnih ali gospodarskih vrst.
Naši letošnji občni zbori so dokaz, da delavstvo samo hoče tako delavsko organizacijo, zato iz te svoje ideje do-prinaša zanjo tudi potrebne napore in žrtve, z organizacijo živi in trpi, se veseli uspehov, prav tako pa tudi solidarno in junaško nosi vse udarce. Kot en mož si delavstvo v Jugoslovanski strokovni zvezi samo kuje svojo bodočnost, ki mora biti boljša in lepša, če bo ostalo neomajno zvesto svojim osnovnim krščanskim načelom.
bi prestane, tako da je delavstvo v meddobju do novih volitev brez zaupnikov, ne zadene smisla zakona. Zakon govori o koledarskem letu pač zaradi tega, ker so vsakoletne volitve delavskih in namešoenskih zaupnikov in njih namestnikov predvidene za mesec januar (čl. 2. navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov) in ker se potemtakem funkcijska doba zaupnika približno ujema s koledarskim letom. Da je temu tako, je razvidno iz čl. 3. navodil, glasom katerega smejo delavski in nameščenski zaupniki v primeru.
da se volitve ne izvedejo v mesecu januarju, ostati še nadalje v svoji funkciji, toda najdalje za leto dni. Iz tega pa sledi, da funkcij delavskih in nameščenskih zaupnikov ni konec z 31. decembrom vsakega leta, ampak, da ostane ta funkcija vsekakor do januarskih volitev in v primeru, da se v januarju volitve ne vršijo, tudi še pozneje, če je zaupniki sami ne odložijo. Zakon predvideva delavske zaupnike kot stalno in neprekinjeno institucijo v zaščito delavskih interesov. Zato tudi zaukazuje v primeru, da mandat zaupnika zaradi izrednih razlogov § 112 tekom leta prestane, izpopolnitev izpraznjenega mandata v najkasnejšem roku 14 dni. Bilo bi proti intenciji zakona, če bi se razlagal tako, da je zakon sam za vsako leto predvidel neko-razdobje, ko so delavci brez zaupnikov, namreč od konca decembra do izvedbe novih volitev.
Zaradi tega je pravilno naziranje. da je funkcija tožnika kot nameščen-skega zaupnika v januarju 1935 do izvedbe volitev še bila v veljavi in da je bil tožnik takrat še po § 119 zak. o zaščiti delavcev zaščiten pred odpustom iz službe. Odpovedna doba je 'potekla sicer z 31. III. 1935, ko tožnik ni bil več zaupnik. Toda to se takrat ni dalo predvideti, ker je bila možna njegova izvolitev in možno tudi podaljšanje funkcijske dobe po čl. 3. navodil Bistveno je samo to, da je podjetje imelo pravico proste odpovedi napram tožniku šele potem, ko je bilo gotovo, da ni več zaupnik, če bi se to razlagalo drugače, bi bilo v rokah podjetja, da prejudicira volitvam (t. j. vpliva na volitve s tem, da zaupnikom, ki mu niso všeč, odpove koncem koledarskega leta službo).
Čitaj in širi Delavsko pravico!
Opekarsko delavstvo zahteva kolektivno pogodbo
Do lanskega leta se za opekarsko delavstvo ni nihče brigal. Delovne in plačilne razmere so bile v splošnem pod vsako kritiko. To je tudi končno zibudilo opekarsko delavstvo. Začelo je iskati pomoči v strokovni organizaciji. Delavstvo nekaterih večjih opekarn se je organiziralo v Jugoslovanski strokovni zvezi in je že v letu 1936 znatno zboljšalo delovne in plačilne razmere. Letos pa si je opekarsko delavstvo nadelo nalogo, da svoje razmere s podjetji uredi s kolektivno pogodbo, ki naj se uveljavi za vso banovino. Posebno važnost polaga delavstvo na kolektivno pogodbo zaradi velikih razlik pri plači v posameznih opekarnah. Ugotovljeno je, da so razilike pri plačah med posameznimi opekarnami od 20 do 50%. Na račun teh razlik opekarne konkurirajo druga drugi tako, da slednjič tudi tiste opekarne, ki imajo še nekaj razumevanja za delavske težnje, niso zmožne dati svojemu delavstvu odgovarjajočih plač.
Opekarski podjetniki so sicer medsebojno organizirani v posebnem odseku v Zvezi industrijcev. Čudimo se, da (podjetniki, ki so pri vseh ukrepih za zaščito svojih interesov enotni, ne morejo odpraviti'medsebojne nelojalne konkurence, ki jo izvajajo na račun delavskih plač. Delo opekarskega delavstva je težko. Od delavca se zahteva vedno večja storitev, zlasti ker.se opekarnam kopičijo naročila, katera je v določanem času treba izvršiti. Podjetniki pa često pozabljajo, da delavec nujno potrebuje zadostne hrane, ka-
tera mu šele daje delovno sposobnost. O drugih življenjskih potrebščinah, kakor obleka in obutev, seveda ni niti govor^.
V	nedeljo, 4. apriila t. 1., je zborovalo delavstvo Združenih opekarn, opekarne »Emona« in opekarne '»Stavbne družbe« na Viču in Urdu. Na tem zborovanju je delavstvo ponovno po poročilu zastopnika JSIZ e n odurno poudarilo zahtevo, da se uveljavi kolektivna pogodba, s katero naj se pravično uredi delovno in plačilno razmerje. Delavstvo teh opekarn poziva tudi vse ostalo opekarsko delavstvo v dravski banovini, posebno ip-a delavstvo celjskih in mariborskih opekarn, da se priključi tej akciji. Nujno je potrebno, da se odpravi prevelika razlika pri plačah. Ce v nekaterih opekarnah delajo delavci iz južnih krajev, ki jih je k nam prignala beda, in to za vsako plačo, je treba, da se tudi tem ljudem nudi boljši zaslužek, ker so prav tako ljudje z vso pravico do človeka vrednega življenja. Cene oipeiki 30 se dvignile. Če se iz konkurenčnih oairdv niso cene opeki povsod enako dvignile, je to stvar podjetnikov saimih. Cene življenjskim potrebščinam so se prav tako znatno zvišale in je delavstvo prisiljeno, da si izvojuje boljše plačilne pogoje. Akcija za zboljšanje plač opekarskega delavstva je povsem upravičena in povsem utemeljena. Go^mdje podjetniki naj to uvažujejo. Prav tako upamo, da bo to stremljenje našlo razumevanje in oporo v vsej javnosti. Za pošteno delo pošteno plačilo.
Strokovna poročil
Papirničarji
Goričane. Združene papirnice, obrat ■Goričane, so odpovedale 1. aprila službo 25 delavcem iz razloga, ker nimajo več v zalogi neoinajenega lesa in s tem nimajo posla za omenjeno število delavstva. Delavstvo je bilo s to redukcijo iznenadeno, ker je še pred kratkim na mezdnih razgovorih zastopnik podjetja na tozadevno vprašanje izjavil, da do odpustitve ne ho prišlo oziroma 5e (bi primanjkovalo dela, «e bo odvišnje delavstvo zaposlilo pri drugih delih. Službo imajo odpovedano skoraj sami družinski očetje z večjimi družinami, nekateri tudi z dolgoletno zaposlitvijo v podjetju, čemur se zelo čudimo, ker se je dosedaj še vedno v enakih slučajih kolikor toliko oziralo na socialno šibkejše. Ostalo delavstvo je po svojih organizacijah predlagalo podjetju, naj se za čas, da bi se moglo to delavstvo kje drugod zaposliti, skrajša delovni čas in ostane tako vse delavstvo zaposleno. Podjetje se še ni dokončno izjavilo o delavskem predlogu in upamo, da ga osvoji in s tem prepreči udarec Številnim delavskim družinam; ostalo delavstvo pa bo s tem žrtvovalo del svojega skromnega zaslužka v zavesti, da ohrani vsaj skromno skorjico kruha tovarišem in njihovim družinam.
Vevče. Dne 5. t. m. so se v Vevčah vršili razgovori za nove akordne stavke. Po dolgi razpravi se je dosegel sporazum, ki nekoliko zboljšuje akordne stavke. Akordanti imajo možnost, da se izjavijo, če jih sprejmejo. Poleg tega 6e je obravnavalo še več drugih izadev in sicer za delavnice, kjer se je nekaj ugodilo, dalje za brusilnico in satinažo, kjer pa je podjetje zavzelo popolnoma odklonilno stališče. Ta dva oddelka sta z novo kolektivno pogodbo najbolj občutno prizadeta, pa podjetje niti minimalnih želja ni upoštevalo. Brez dvoma je vzbudilo to stališče nejevoljo med prizadetim delavstvom, ki se ne bo dala popraviti brez ponovnega obravnavanja njihovih želja.
Nekateri od nasprotne organizacije se zelo trudijo, da bi od naše skupine odtrgali gotove člane. To je umazano delo in ni znak njihove objektivnosti. To počenjajo seveda z uporabljanjem laži, ki je njim glavno sredstvo za dosego gotovega namena. Toda vse laži ne ‘bodo zmanjšale moči naše organizacije in dela njenih funkcionarjev.
Važno vprašanje je preskrba dne 30. novembra 1936 reduciranih delavcev. Iz preostalih sredstev od stavke smo jim dali podporo po lOOdin v skupnem znesku ©700din. Podjetje je že izdalo svoj predlog, koliko nudi tem odslužemcem. Ta predlog določa posameznikom od 172 do 402 dinarja rente na mesec. Obratni zaupniki so izdelali pripombe k temu predlogu in jih predložili podjetju, ki je izjavilo, da bo ponovno preštudira'o ter se izjavilo o našem predlogu. Ta zadeva gre vse prepočasi, ko čakajo ti Man reveži že peti mesec na priznanje skromne rente. Podjetje ie dosedaj od sedmih sprejelo njih hčerke v službo in upamo, da jih bo še nekaj od socialno najšibkejših, da jih tako vsaj nekoliko zadovolji in olajša njih težki položaj.
Kovinarji
Javornik. Samskega življenja se je naveličal in stopil v zakonsko zvezo član naše skupine tov. Pretnar Matija s Smolej Julko iz iKor. Bele. Vsi tvoji tovariši ti kličemo: 'bodi 6rečen v novem stanu, ostani pa tudi zanaprej borec za delavske pravice in odločen zagovornik naših krščansko socialističnih idej. Srečno!
Koroška Beln-Javoniik. V nedeljo, dne 11. t. m., se bo vršil na Koroški Beli v cerkveni hiši ob 3 popoldne redni letni občni zbor Gospodarske zadruge, r. z. z o. z. Dolžnost vseh zadrugarjev je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže!
Javornik. Nova kolektivna pogodba je sedaj pokazala, da ima mnoge slabe strani za delavstvo. Študija akordov od strani podjetja je bila slaba. To se vidi posebno v gotovih oddelkih. Marsikaj bo treba popraviti in izboljšati, če hočemo, da 'bo vladalo res pravo sožitje. Vedeti moramo, da če dela delavec v akordu pri tako vročih delih, kot je v valjarnah, da mora biti zato tudi primerno plačan, ker si sicer ne more privoščiti primerne hrane, ki mu je za obstoj potrebna. Apeliramo, da naj se predlogi delavskih organizacij upoštevajo in rešijo sporazumno..
Tekstilno delavstvo
.Šmartno pri Kranju. V nedeljo 11. aprila ob 10 dopoldne se bo vršil v Šmar-tInskem domu širši sestanek organizacijskih zaupnikov. Vabljeni so tudi vsi tisti tovariši in tovarišice, kateri 60 že aktivno sodelovali v naši organizaciji. Nujna potreba je, da v šmartinski fari naredimo močno in trdno strokovno organizacijo, ki bo v bodoče v vseh primerih odločala o ddlavski 'borbi za naše življenjske pogoje.
Lep občni zbor JSZ v Mariboru „°p?kfrsk01 dfla,s‘v#
V	Mariboru se naša, krščanska delavska strokovna organizacija vedno bolj uveljavlja v delavski borbi. To je zlasti ponovno dokazal redni občni zbor, ki se je vršil zadnjo nedeljo. Udeležba je bila tako številna, kakor še menda na nobenem našem občnem zboru. Vsi udeleženci niso mogli niti v dvoranico in so morali stati na hodniku. Poleg delegatov iz Ormoža, Ptuja, Otiškega vrha, Slatina Radenc, Slov. Bistrice, gradbenih delavcev s Pohorja in Sv. Venčeslava, viničarjev iz Ljutomera, so bili zastopani delavci skoraj vseh mariborskih, zlasti tekstilnih, to-varen. Navzoči so bili tudi člani naše nameščensike skupine.
S pozdravom na vse navzoče, posebno pa na predsednika centrale tov. Srečka Žumra, je občni zbor otvori! predsednik tov. Ko res Martin. Vsa poročila načelstva in nadzorstva so bila izčrpna ter tudi od občnega zbora soglasno sprejeta. Posebno važno in obširno poročilo je podal strokovni tajnik tov. Rozman Peter, iz katerega je razvidno vse veliko delo, borbe in uspehi organizacije JSZ. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z navdušenjem, saj je bilo dokaz nesebičnega dela za zboljšanje položaja delavstva. Kot znak popolnega zaupanja so bili zopet izvoljeni v načelstvo: tov. Ko res Martin, Reberšek Karol, Arih Andrej, V i -dic Jože in Štumberger Marica.
V	nadzorstvo pa tov. Lipnik Rupert, Vidov Vlado in Horvat Simon.
Zelo zanimiv in stvarem je bil govor predsednika centrale JSZ tovariša Žumra Srečka o pomenu strokovne organizacije za delavstvo sploh, zlasti krščanske organizacije JSZ. Za svoja pomembna izvajanja, ki jih je tov. Žumer podajal vse prav tako, kot jih danes vsak delavec sam čuti in razume, in ki jih more podajati le tak voditelj delavstva, ki je tudi sam delavec, je žel prisrčno odobravanje in priznanje.
Pri razgovoru so se oglasili nekateri udeleženci, med temi zlasti bivši strokovni tajnik JSZ v Mariboru tov. Krepek Anton, ki je želel organizaciji obilnega razmaha in uspeha; tov. Krajnc Ivan je predlagal, naj bi se k uredbi o minimalnih mezdah izdal tudi »jedilni list«, da bi delavec vedel tudi to, kaj vse more kuipiti za to mezdo. Tov. Ogrin Ivan je delavstvu priporočal organizacijo Mladinske zveze, posebej je pozval navzoče, naj po možnosti vsi pridejo k predstavi, ki jo dne 11. aprila priredi naša mariborska Mladinska zveza.
Kakor je tedaj bil ta občni zbor za štajerski del vsega krščanskega, strokovno organiziranega delavstva, praznik, je bil tudi mogočna manifestacija idej in pokreta JSZ tudi v tem delu naše Slovenije, 'kjer so razmere delavstva najslabše in kjer se za delavstvo nikdar ni polagalo tiste pažnje, ki je bila potrebna. Naj živi organizacija JSZ vsepovsod in vsi njeni člani, bori-telji in prijatelji.
Poselska zveza
Občni zbor Poselske zveze v Ljubljani
V	nedeljo, 4. aprila, se je vršil lepo obiskan občni zbor Poselske zveze v Ljubljani v dvorani »Služkinjskega doma« v Križevniški ulici.
Občnega zbora se je udeležil zastopnik JSZ tov. Rozman, dalje sta zastopali kranjsko skupino dve tovarišici iz Kranja in duhovni vodja g. prof. Košir Jože.
Zbor je otvorila in vodila predsednica Nadlučniik Josipina. Tajniško poročilo je podala tajnica Godeša Ivana. Iz njega je bilo razvidno, da je zveza v preteklem poslovnem letu delovala zelo živahno. Nato je sledilo blagajniško poročilo, katerega je podala ga. Katauer Uršula. Poleg blagajniškega poročila je dala podatke o delu posredovalnice, o sporih in posredovanjih po službah, katerih ni bilo malo, dalje posredovanju za službe izven Slovenije in izrednih podporah pri potnih stroških. Dalje je zveza redno pošiljala statistično poročilo na borzo dela in dajala informacije na prošnje in pritožbe.
Po odbomiških poročilih je sledilo poročilo nadzorstva. Zaradi zadržanosti se g. Pintah zbora sam ni udeležil, pač pa je dal pismeno poročilo.
V	poročilu je ugotovil, da je bilo delo odbora kakor pisarne vzorno, in na-glašal, da je zveza vršila za zaščito služkinj veliko delo. Predlagal je raz-rešnico s pohvalo. Poročilo je zbor vzel z zadovoljstvom na znanje. Nato je dobil besedo zastopnik JSZ, ki je v svojem govoru naglašal potrebo organizacije za služkinje -r- kajti le organizirana služkinja bo znala svoje delo in zahteve postaviti svojim predpostavljenim v dostojni in resni obliki. Organizacija ne vrši samo posredovanj, marveč tudi članice vzgaja, kar je posebno v sedanjih časih velike važnosti.
Pri volitvi odbora je bila predložena kandidatna lista z imeni starega odbora. Ker ni bilo drugega predloga, je bil predlagani odbor izvoljen. V odbor
sta se pritegnili dve novi in to mlajši članici. Odbor je sestavljen takole: predsednica Nadlučnik Josipina, podpredsednica Rakovec Marija, tajnica Godeša Ivana, blagajničarka Lekše Alojzija, odbornice: Jerman Zofija, Va-kovnik Polona, Šuln Marija, Žajdela Marija, Plut Marija. V nadzorstvo: g, Pintar J., katehet, in Rudman Josipina.
Ob tej priliki je na predlog tov. Go-deše Ivane sklenil občni zbor, poslati ministru za socialno politiko zahtevo, naj se izda že izdelan osnutek posel-skega reda. Spomenica se glasi:
OW-ni ibor »Poselske sveže v Ljubljani« je na rednem letnem občnem ziboru v nedeljo 4. aprila med drugim razpravljal tudi o vprašanju >Poselskega reda« oziroma načrtu zakona o hišno-gospodinj-skih poslih. Osnutek tega zakona je izdelan in predložen ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje kakor tudi raznim poslancem — zato zbor naproša ministra za socialno politiko, naj pokrene vse potrebno, da se ta zakon čimprej uveljavi. Dosedaj veljavni predpisi za zaščito služkinj so zelo pomanjkljivi in zastareli. Ker tvorijo služkinje velik del zaposlenega delavstva in je njihovo delo zelo odgovorno in važno (pri vzgoji otrok itd.), je potrebno, da se uredi njihovo službeno razmerje z novimi modernimi in temu ustrezajočimi predpisi.
Pričakujemo, da bo ministrstvo za socialno politiko važnost tega vprašanja razumelo in želji ugodilo s tem, da izda navedeni zakon.
•
Načrt zakona o hišno-gospodinjskih poslih bomo v presledkih priobčili pod našo rubriko v »Delavski Pravici«.
S tem je bil občni zbor zaključen. Predsednica se je vsem navzočim zahvalila za sodelovanje in prosila, naj v bodoče vse pridno pomagajo pri delu, le tako bo naše delo rodilo sadove.
Po sklepu občnega zbora in dogovoru z JSZ bodo v nadalje vse organizirane služkinje prejemale »Delavsko Pravico« in sicer vsako prvo številko v mesecu. Če bo katera hotela dobiti vse številke, bo te dobila proti primerni odškodnini, katero bo plačala polef; članarine.
Bobovk. V nedeljo 4. aprila so imeli opekarski delavci opekarne Zabret na Kokrici svoj članski sestanek. Tov. Pestotnik ^ KranJa Je na sestanku obdelal in navzočim razložil osnutek nove enotne kolektivne pogodlbe za vse opekarsko delavstvo. Tovariši, zavedajte se važnosti svojih delavskih sestankov.
Bobovk. V nedeljo, dne 18. aprila ob 10 dopoldne, se bo vršil na Kokrici ipri Laknerju sestanek za opekarsko delavstvo. Poročal bo tov. Pestotnik o uredbi minimalnih plač in o splošnem delavskem položaju. Tovariši opekarji, vsi na sestanek !
Lesno delavstvo
Dovže. V našem okolišu je največ delavcev zaposlenih pri žagah in lesnih podjetjih. Toliko nas je, a vsi neorganizirani. Vsak občuti danes trdo roko, katera reže bori kruh nam in našim družinam. Mnogo je prošenj in mnogo borb je potrebnih za izboljšanje delavskega položaja. Marsikdo tarna in .zabavlja, ne vpraša pa, sem li že kaj storil-za izboljšanje svojega položaja in položaja svojih tovarišev. Odločno je treba stopili na delo, na organizacijsko polje, v strokovno organizacijo! Slednja je najboljša garancija za urejevanje perečih delavskih razmer današnje dobe. — Pravega krščanskega delavca preveva globoka misel, da mora stati delavec ob delavcu, trdno in neomahljivo, si medsebojno pomagati in živeti v pravi tovariški slogi. Za tako misleče delavce je mesto le v krščanski strokovni organizaciji, v naši neomahljivi, delovni in pravični Jugoslovanski strokovni zvezi.
Preserje. Ustanovni občni zbor naše krajevne skupine lesnega delavstva 6e bo vršil v nedeljo, 11. t. m. ob pol 15 v prostorih gostilne Korbar Terezije. Vse tovariše vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Celjsko okrožje
Celje. V nedeljo, 4. aprila, smo imeli lepo obiskan občni zbor. Poročila odbornikov so pokazala, da je naša skupina v zadnjem letu napredovala po številu, kakor tudi po strokovnem delu. Po dolgem prizadevanju se nam je končno posrečilo razmajati celjsko delavstvo, ki je bilo kaj nezavedno. Zastopnik centrale tov. Fajfar je v svojem poročilu zlasti natančno obdelal uredbo o najnižjih iplaSah arnaild-mane ministra za socialno politiko in
Po končanem delu ste potrebni razvedrila. Obiščite zato
KINO
ETROPOL
CELJE
Predvaja 1« najnovejše, priznano dobre (time.
Redne predstave:
Qb 4 10 popoldne in ob 8.30 zvečer. Cene: 4.50, 6.50, 9. 11, 13, 14 Din.
Predstave po znižanih cenah: ob delavnikih ob 6.30 popoldne: ob nedeljah tudi ob 10 dop. in 2 pop. Cene: 3.50, 5.50 in 6.50 Din.
uredbo o zavarovanju delavstva. — V novem letu bomo svoje delo še bolj poglobili, zla6ti v strokovnem pogledu, skušali pa bomo organizacijo razširiti tudi v druga podjetja, koder doslej še niso organizirani. Članstvo pa naj se še z večjo vnemo oprime svoje svobodne delavske organizacije, da si bo v njenem sklopu priborilo boljše čase!
NASE KNJIGE Celje. Knjige ^Krekove knjižnicec lahko naročite pri tov. Debeljaku in Mi-klnu. Potrebno je, da ima naročene knjige »Krekove knjižnice« V6ak naš dlan. Sirimo smisel za lepo in koristno knjigo.
Delavska pravica
tokaja nat Četrtek popoldne, v alutaju praznika daa praj • Uradniitvo in uprava: Mtkloilteva c. Ml • Nefranklraaa plima aa aa aprejemajo • Oglati, reklamacija (a eareinlne na upravo: Mlkloiileva ceata 21/1 • Oglaal po ceniku • Telefon na • itevllke tokovnega retina 14.M«
Psaeaietna itevilka Din f— • Cena: za 1 reeaec Dl. «•—, la tetri lata Dla 1*—, ■a pal lato Mn xa Cato lato Dla aa iaozemetvo tl ena meeetao Dta J-—
Ure)u|a la za aradelitvo odgovarja Lombarda Peter • Izdaja la konzorcij Delavake Pravice: S. tumer • Za Juga-alevaaako tlakama v Ljubljani: t. Cmi
2
V spomin delavcem-muče' nikom izpod Storžiča
Tržič, 4. aprila 1937.
Ves Tržič in vsa naša javnost objokuje izgubo devetero mladih življenj, katera so za vedno ugasnila v sneženem oklepu naših planin. Snežni plaz, kateri je podsul na velikonočni ponedeljek delavce-smučarje, je zajel prav ob-
Š&rabon Vinko
čutno tudi našo tržiško skupino JSZ. saj je iz njene srede potegnil v svoj ttirzli objem kar tri člane — tri borce za naše katoliške delavske ideale. Izgubili smo dolgoletnega blagajnika naše skupine tovariša Vinkota Šarabona, zvestega, iskrenega prijatelja in tovariša Rudolfa Plajbesa, in voditelja na-s,h delavcev-planincev tovariša Zdravita Kostanjevca, kateri še vedno po-crva v sneženem grobu v Storžičevem kraljestvu. Izmed vseh je on najbolj ljubil planine, zato ga tudi one še niso
Rudarji
Zagorje. »Delavska Politika* dne 24. niarca pravi: Boli jih izid volitev v Bratovsko skladnico, strašno boli krščanske <*>cialiste. K tej stvari bi človek, ki trezno lahko uvidel, da ni vse tako lepo ln hrez napak, tudi njihovo delovanje, predvsem v Zagorju ne. Če človek gleda 2 objektivnega etališča, lahko ugotavlja Joenici na ljubo, da še niso stoodstotni uspem za Zagorje, ko je vendar cel vodilni aparat tukaj. Njim na čelu pa mož korenjak, da mu ni para, in ravno zaradi tega, ker mu ni sličnega, naj ipazi, da iposkrbi za bodočnost, prej ko more, sebi enakega, če ne bo kmalu čas, ko bo sameval v templju št. 1 in takrat bo napočil čas, ko bo proletarijat spregledal in spoznal demagoge njegovih vrst in odklonil pokorščino. To lahko pričakujemo prej ali slej, pa ne glede na to, da bi krščanski socialci 6 tem kaj pridobili, ampak to, da bomo prišli do skupnega sodelovanja pri naših krušnih in socialnih potrebah, ki ga danes vsemogočni odklanjajo. Pazite predvsem sami nase. Mi se ne bojimo nikogar, gotovi pa — (Štab), ki se smeje, ker je v juanjšini — to je za nas dokaz in 6 teni udi računamo v 'bodoče. Lastne vrste se majejo in vas bodo tudi strle, mi pa vstajamo in nas ni sram. 'Glede Bratovske *kladnice pa toliko: mi smo pridobili, do-«ini so sodrugi izgubili in želeti bi bilo, da vsaj gotovi svoje žene bolje informirajo, da s to zmago ni nič dobljenega ker je samo 'barva in nič drugega. Mi na’ imamo nekoliko vpogleda in s tem bomo tudi ostalo delavstvo informirali o vseh poslih bodočnosti, za kar do sedaj nismo imeli vpogleda. Če bi bil človek demagog- bi lahko še kaj več napisal, če si pa resnicoljuben, pa to zadostuje. Videli bomo, kdo bo zadnji, krščanski socialisti gotovo ne!! Sedaj imamo tudi nove legalne zastopnike II- rudarske zadruge in želeti bi bilo, d& se malo bolj posveča pažnja teh ljudi, da bodo tudi svoje funkcij« stoodstotno izvršili. Smo zopet pred dejstvi, ki se ponavljajo iz leta v leto, da »fajramo« kar naprej ne izgleda, da bi se kaj izboljšalo. Obljube so bile, da se Ibodo šihti res pravično razdelili, 'kar se pa do danes še ni zgodilo, lorej sodrugi, zastavite svojo moč in pokažite pred javnostjo, da ste res pravi de-
288 topni ki. Delavstvo pričakuje in Najbrž bo ostalo tudi razočarano pred-• een> zunanje. 'Na delo, tovariši, za pravico ln boljšo bodočnost nas vseh, ki smo prizadeti. - Tovariš.
Tekstilno delavstvo
Jarše. Kakor je bilo že objavljeno v >JJ®lavski Pravici« od 25. marca t. 1., bo občni zbor naše krajevne skupine v nedelo 11. aprila ob pol 2 popoldne v proeto-T|h gostilne iBunkež. V6e članstvo ponovno opozarjamo na občni zbor. Kot zastopnik "SZ pride predsednik tov. S. Žumer. — Ve' na občni zbor!
izpustile iz svojega objema, kakor bi hotele reči: »Ti si bil naš in naš ostaneš«.
Zapustili ste nas dragi tovariši. Niti posloviti se nismo mogli, tako hitro ločitev Vam je namenila neizprosna usoda. Nikoli več se ne bomo videli v tej solzni dolini, nikoli več ne bomo z Vami razpravljali na naših sestankih o perečih delavskih vprašanjih, toda spomin na Vas nam bo ostal tako drag, kakor ste nam bili dragi Vi, tovariši Vinko, Zdravko, Rudolf. V naših srcih boste živeli takšni, kakršni ste vedno bili: dobri, pošteni in odkriti fantje, vedno sveži, neumorni in polni zdrave-
na. Naj bo za vse to plačnik On, katerega ste pred svojim zadnjim ocfhodom v planine prejeli z živo vero v svoja mlada delavska srca. Prosite pri Bogu,
v	deželi večnega sonca, naj nam pošlje zameno za Vas in naj nam da še mnogo takih fantov in mož, kakršni ste bili Vi. Mi pa Vas bomo ohranili v trajnem spominu. V upanju, da se nekoč snidemo onkraj groba, Vam kličemo: Na svidenje. Počivajte sladko, dragi tovariši!
Prošnja: Ponesrečeni delavci-smučarji so bili najboljši tržiška fantje in možje, kateri so z delom svojih rok preživljali svoje družine oziroma podpirali svoje starše in svojce. Vsem je znano, da položaj našega delavca ni rožnat. Svojci ponesrečencev pa so po večini ostali sedaj brez hranilcev v največji bedi in pomanjkanju. Osnoval se je odbor za zbiranje fonda za pomoč osirotelim družinam. V tem odboru so zastopani in že sodelujejo vsi stanovi. Ker pa so bili ponesrečenci vsi iz delavskih vrst, bi bila za nas neizbrisna sramota, če bi izostal ravno naš delavski stan. Zato se obračamo na vsa usmi-
Plajbes Rudolf
ga veselja. Svoj um ste bistrili v naši krščanski delavski organizaciji, kjer ste bili polni mladostnega razmaha in borbenosti za naša osnovna načela in pravice delavstva, svoje telo ste po težkem tedenskem delu krepili v zdravem planinskem zraku, od koder ste se vračala vedno polni sonca, veselja in zdravja. Svoja srca ste pa sredi vseh zablod današnjega sveta dvigali k Njemu, kateri drži v svojih vsemogočnih rokah niti vsega našega dela, trpljenja in veselja.
Velika vrzel je nastala z Vašim odhodom v naših vrstah, kajti z Vami smo izgubili izmed dobrih, najboljše. Kvanta, kletvina in pijančevanje je bila Vam nepoznana stvar. Strupeno ozračje današnjih dni Vam ni pokvarilo duše in kljub vsem nevarnostim, katerim je posebno izpostavljena naša delavska mladina, ste ostali fantje in možje, kakršnih je vesel Bog in na katere smo bili ponosni mi in naša slovenska domovi-
Kostanjevec Zdravko
ljen& srca in na vse skupine, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Pokažimo tudi tukaj, da se držimo naukov našega Gospoda, kateri je rekel: »Ljubi svojega bližnjega 'kakor samega sebe.« Posamezniku se en dinar ne pozna, ubogim družinam bo pa v veliko tolažbo in pomoč.
Vse prispevke, prosimo, pošljite na nasilov: Prešeren Slavko, Ljubeljska cesta 7, Tržič. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet in že v naprej iskrena hvala.
Pogreba tržiških žrtev snežnega plazu
se je udeležil za Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani tajnik kranjske skupine JSZ tov. Pestotnik Janez.
Predlogi JSZ in MZ k vajenski anketi 25. marca v Delavski zbornici
11. Že leta 1982 je bil od strani Delavskih zbornic predložen pristojnim ministrstvom predlog za ureditev odškodnin vajencem po § 267. obrt. zakona. Pet let je od tedaj iin šest od uveljavljenja o. z., pa vendar uredba še ni izdana.
Zato zahtevamo, naj se uredba v najkrajšem času izda, in sicer v obliki, kot so to predlagale Delavske zbornice.
2. V pogledu zaščite vajencev vlada danes popoln nered. V smislu zakona o zašfiiiti delavcev spada delo za zaščito vajencev v področje Delavskih zbornic. (To ugotavlja v RadniČki zaštiti v letu 1901 tudi znani delavec na socialnem polju za zaščito delavske mladine dr. Schlezinger iz Zagreba.) Prav tako tudi v Avstriji, katera razmeroma zelo dobro skrbi za vzgojo in zaščito vajencev, spadajo »zaščitni uradi za vajence« pod delokrog Delavskih zbornic.
... ,^ato predlagamo, da se tudi pri na-sin Delavskih zbornicah ustanove zaščitili ur	vajemee,	katerih skrb bo paziti
na zaščito in izvajanje soc. zakonodaje v pogledu zaščite vajencev.
3. Po vseh kulturnih državah so za vajence uvedeni redni letni dopusti. Te dopuste preživlja mladina po raznih okrevališčih in vajenskih domovih.
Predlagamo, da se tudi pni na« začne v tem pravcu potrebna akcija in to za uvedbo rednih letnih dopustov, kakor tudi to, da te počitnice mladina po možnosti preživi v za to prirejenih vajenskih domovih oziroma okrevališčih.
4. Inšpekcija dela ima skrtmeje paziti, da se soc. zaščitna zakonodaja za vajence v resnici tudi izvaja. Danes v tem pogledu ni nobenega reda. Vajenci delajo po 10, 12 in še več ur dneviio. Poleg
lega morajo delati v slabih in nezračnah prostorih, nehigijeničnih spalnicah itd.
'Predlagamo, da se vrše pregledi delavnic in obratov, v katerih ho zaposleni vajenci, vsaj dvakrat na leto.
5. Po § 294. o. z. je določeno, da mora obrtnik zaposliti vajenca po pomočniškem izpitu še tri mesece. V grafični stroki je ta določba s kolektivno pogodbo podaljšana na šest mesecev.
Zahtevamo, da se ta določba striktno izvaja. Stremeti pa se mora, da se tudi v ostalih obrtih podaljša ta doba vsaj na 6 mesecev.
6. Zanimiv bi bil pregled, v kakšnih razmerah živi vajensika mladina, tako v Ljubljani, kot po večjih naših mestih: koliko Časa traja delovni čas, kakšno je njihovo stanovanje, ali so pri starših, ali imajo prosto ob nedeljah in praznikih, da morejo izvršiti svoje vereke dolžnosti, kakšne so do sedaj nagrade oziroma odškodnine itd.
'Predlagamo, da se pregled teh ra»-mer izvede zaenkrat vsaj za Ljubljano, da 6e lahko ugotovi dejanski stan vajencev.
7. Znano je, da se učne pogodbe za vajence delajo zelo površno, v nekaterih primerih veliko kasneje, kot vajenec nastopi delo.
Zato predlagamo, da se poleg treh iivirnikov učne pogodbe po f 259. o. z. naredi še en prepis, katerega je dostaviti od strani pristojnih združenj v svrho evi-denee Delavski zbornici.
8. V pogledal financiranja obrtno-nadaljevalnih šol je ugotovljeno, da so za vzdrževanje oibrt. nadaljevalnega šolstva prispevali vajenci v letu 1981/32 214.806 Din, v letu 1982/33 190.14« Din, v letu
Doma in po svetu
Zunanji* ministri držav Male zveze so se sestali v Belgradu na posvetovanje. Odobrili so sporazume Jugoslavije •/. Bolgarijo in z Italijo ter ugotovili popolno enotnost Male zveze, katere politika je ih ostane zvesta starini prijateljstvom in obvezam ter Društvu narodov.
Predsednik češkoslovaške republike dr. BeneS se mudi le dni na uradnem obisku v Belgradu, kjer so ga zelo svečano sprejeli. V sporedu raznih prireditev se vrše tudi tehtni politični razgovori.
Voditelji srbske opozicije se sestajajo k posvetovanjem o političnem položaju, lem sestankom prisostvuje tudi prvak srbske kmečke stranke čubrilovič iz Bosne, ki se trudi, da bi se srbska opozicio-nalna stranka popolnoma zedinila za enoten nastop s 'Hrvati in da bi se naše no-tranje-politično vprašanje začelo zares reševati. Tako pa se reševanje tega temeljnega vprašanja odlaga kar naprej, Spro-vajajo se dejstva, ki našo domačo politiko skoraj tirajo na usodna stara pota ki utegnejo pripeljati do vsem količkaj trajnim ljudem nezaželjenih in nevarnih možnosti. V teh stvareh je odslej vsako taktiziranje samo še neodpustljiv greh nad bodočnostjo jugoslovanskih narodov.
ti milijonov din bo dala vlada za sušilnice sliv, ki se bodo zgradile po slivo-rodnih okrajih severne Srbije in Bosne.
4 milijone din je veljala zgradba moderne bolnišnice v Smederevu v Srbiji.
Hitler je čestital knezu Pavlu ob priliki podpisa jugoslovansko-italijanske prijateljske pogodbe.
italijanski kralj je odlikoval kneza I avla z najvištjim italijanskim redom sv. Aiuinciate. Iz iRima je prinesel odlikovanje v Belgrad poseben odposlanec.
400.0110 rudarjev je stavkalo en dan v Združenih državah ameriških. Dosegli so .zvišanje mezd za pol dolarja na dan.
Cez 100.000 avtomobilskih delavcev v Ameriki še vedno stavka. .
Za 10 milijard dinarjev zlata je poslala ruska vlada v Anglijo kot plačilo za razne dobave.
Besarabijo bo Rusija priznala 'Romuniji. iMnogi mislijo, da utegne že v bližnji bodočnosti priti do rusko-romunske vojaške pogodbe o medsebojni pomoči.
Japonska vlada je predčasno razpustila parlament in razpisala nove volitve. 'Poznavalci japonskih političnih prilik sodijo, da pomeni to prvi korak k pravi vojaški diktaturi. Vlada ustanavlja svojo lastno stranko. Obe glavni japonski stranki sta ee sporazumeli za skupno volivno geslo: borba za ustavo. Vlada že vnaprej izjavlja, da bo delala tudi brez parlamenta, čeprav pri volitvah propade. Deželo pretresajo številne stavke človeka nedostojno plačanih delavcev, ki se vse boli radikalizirajo. Na Japonskem hudo diši po krvavih prevratih.
V	Indiji so na dnevnem redu številni in silno krvavi nemiri. Nacionalisti, ki hočejo svobodno in samostojno Indijo, so pozivih svoje delovanje. Parlament, v ka-tereni imajo večino, odklanja sodelovanje z angleško upravo. Sedaj so dali Angleži tej svoji koloniji novo ustavo, katere pa Indijci nočejo priznati in propovedujejo najostrejso borbo do popolne osvoboditve.
1	udi Indija gre tedaj po strmi poti, katero so prehodile skoraj vse danes svobodne države-dominioni (Irska, Egipt) ki tvorijo britanski imperij. — Vsakemu narodu zasije svoboda le po vztrajni in odločni borbi. Narod, ki ne zmore take borbe, svobode nima. Zavedne indijske nacionalne pokiretaše čakajo še silni napori za resnični kulturni in socialni dvig 400. milijonskega indijskega ljudstva.
Delavci, pozor! Priporoča !?e vam
IVAN DOVŽAN
dipl. krojačnica za dame in gospode LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 81
Dobro delo ln solidne cene!
1933/34 100.108 Din. Vajenci so v teh letih dali polovico več kot Zbornica za TOI, obrtne zadruge in denarni zavodi. Kljub temu pa vajenci nimajo na razpolago niti najpotrebnejših učnih pripomočkov.
Zato predlagamo, da se šolnina vajencem ukine.
9. Imamo še vedno nekaj obrtno nadalje«va3nih Bol, na katerih je uveden nedeljiski pouk.
'Predlagamo, da se pouk na obrtno nadaljevalnih šolah, na katerih je uveden, ukme. Nedelja je namenjena počitku in izvrševanju verskih dolžnosti. Zato mora biti vajenec ta dan proet.
10. Veliko krajev je, v katerih obrtno nadaljevalnih šol ni. Uvedeni 60 samo-tečaji. Ti tečaji pa v nobenem slučaju ne morejo nadomestiti obrtno nadaljevalnih šol. .Zato predlagamo: obrtno nadaljevalne šole naj se uvedejo povsod, kjer so sedaj tečaji. Da bo izvedba lažja, naj se povežejo posamezni kraji, ako niso preveč oddaljeni drug od drugega.
gremo?
Po naših krščanskih načelih je človek krona stvarstva in on naj vlada vsein stvarem na zemlji, ki naj mu služijo v časno in večno korist. Gotovo ni neskončno pravični Bog mislil v tej veliki zapovedi, da naj vlada vsem stvarem samo kapitalist in da naj služijo dobrine tega sveta samo gotovemu krogu trotov. Življenje nam kaže, da nima vere v Boga tisti, ki ima vsega v izobilju preko svoje družinske potrebe in da izgublja vero tudi tisti, ki niti najpotrebnejšega ne zasluži zase in družino.
Vsa današnja težnja modernega gospodarstva je posvečena v prvi vrsti stroju in čim večji proizvodnji. Na take »malenkosti«, če mora vsled »racionalizacije« par milijonov delavstva na cesto — se današnja kapitalistična družba ne more ozirati. Današnje javno mnenje se tudi ne utegne pečati s težkimi socialnimi vprašanji, ker ima že itak preobilo dela in razmišljanja:	kino,
iport, stranka, šah in če ni drugega, se proučujejo razmere na Marsu.
Vsakega gospodarja sodimo po stanju njegovega posestva, s posebnim ozirom na zmožnosti njemu podrejenih delovnih moči. Lepa, zdrava in dobro oskrbovana živina je ogledalo umnega gospodarja. O tem vprašanju se je že veliko predavalo in pisalo. Opozarjalo se je, koliko in kakšno hrano mora dobiti živina, da se lahko pričakuje od nje uspešno delo in druge koristi. Za delovnega človeka se je pa do sedaj kvečjemu ugotovilo, koliko najmanj (minimalno) potrebuje, da ti »preč« ne pride. Zares premodro gospodarstvo! Kaj bi rekel navadni pastir, če bi videl kmeta, da brez usmiljenja pušča živino lačno in brez strehe v vsakem letnem času in
vremenu, poleg tega mu pa mora opravljati najtežja dela? Hvala Bogu se zaenkrat živini še ne gode take krivice kot ubogim ljudem. Interesi dobička, konkurence in produkcije tako zahtevajo, in to je vse.
Ni še pozabljena svetovna vojna. Z geslom: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega«, so primorali nesrečne množice, da so rade ali nerade ubijale svoje sotrpine. In dali so cesarju: 10 milijonov človeških žrtev! Kdo se je zgražal nad takim početjem? Če se delavec, zavedajoč se svojega človečanstva, dvigne in si z geslom: »Dajte delavcu, kar je njegovega«, v pošteni borbi za kruh skuša izboljšati svoj položaj, je to dejanje že obsojeno kot največji zločin. Če kapitalist noče dati na razpolago denarne moči v svrho nujnega gospodarskega razmaha je to — kriza. Če pa delavec radi sramotno nizke plače usta-
vi	stroj, je to — komunizem in slede posledice. Če se izdelujejo neverjetne množine kanonov, strupenih plinov in granat, namenjenih uničevanju življenj, je to — gospodarski napredek. Če pa iz delavčevih ust zadoni krik po pravici, je to nered, upor itd.
Kdo naj doume vse tegobe prihodnosti izkoriščanega delavstva, kdo vso nezaslišano kapitalistično anarhijo? Ali res ni več nikjer čuta za človeško dostojanstvo in njegovo pravico? Z vsem mogočim se bavimo, zapiramo pa oči pred bridko resnico in bičem, ki ga vihti nad delovnim človekom nenasitni kapitalizem. Tako razglabljanje bi seveda dalo slabo izpričevalo evropskim gospodarjem, ki odločajo dandanes o usodi človeštva!	T.	$.	,
pravi pristopil k zelenim, poprej je bil Član JSZ. Delavstvo naj sodi, ali spadajo taki ljudje na taka mesta.
Meni je povsem jasno, .zakaj so vsi ti stenografski zapiski, ki so objavljeni ina ta način, kot je napisal Pernišek v svoji brošuri, izšli. 'Prosil bi samo gosp. od ZIZD, da objavijo celoto, ne pa samo ono, kar jim je po volji. Vprašal bi samo. zakaj se ni predlog tov. Rozmana upošteval, da naj glede praznikov razsodi banska uprava, in zakaj ni ZZD to izpeljala, kar je imela v načrtu. Dolžnost ZlZD je bila,
če je res talko katoliška, kot se dela, da bi pozvala oblast, da naj naredi svoje. Značilna je izjava g. iGasserja na članskem sestanku na Koroški Beli dne 13. decembra 1936, ko je rekel: »Skrajno nevarno je, da bi se v sedanjem času odpovedal sporazum o praznikih, temveč je to treba storiti po podpisu kolektivne pogodbe.« Drugače se govori, drugače se piše. Kovinarji imamo spomin in samo opazujemo, kaj je kdo govoril in delal pred leti in kaj piše danes. — Kovinar.
tr Begunjah še traja
Že tri tedne se borijo naši tovariši v Begunjah za svoje najosnovnejše pravice z skrajnim orožjem, katero ima delavstvo, s stavko. Vendar pa kaže položaj, da stavka ne bo še končana.
Banska uprava je potom Inšpekcije dela podvzela korake, da bi se dosegel sporazum. Lastnika tvrdke A. in V. Meden sta se 6. aiprila prvič odzvala in prišla na razgovor k g. inšpektorju Gorjancu. .Pogoji, ki sta jih stavila, so pa takšni, da bijejo v obraz vsakemu človeškemu čutu. Tvrdka je pripravljena plačati galeriste po 3.25 Din, cirkulariste po 2.75 Din, ostale delavce pa 2.50 Din na uro, toda odpu-
stila bo pa eno tretjino sedanjih delavcev in sprejela v delo nove. Tvrdka se tudi zagovarja pri Inšpekciji dela, da je stavka ipolitično usmerjena, kar pa je več kot smešna trditev, ker se delavcu, ki zasluži
2	Din na uro in mora preživljati družino, ne ljubi študirati politiko in uprizarjati političnih stavk. Za stavkujoče se je zavzel na banski upravi tudi banski svetnik g. IKranjc iz Topola pri Begunjah, vendar pa to še ni akt, da je stavka političnega značaja, ker je g. Kranjc izvršil samo svojo človeško in socijalno dolžnost, za kar mu delavci in organizacija izrekajo zahvalo.
Bodimo objektivni!
Javornik, aprila 1937.
Krajevni list >Na Mejah«, ki izhaja ma Jesenicah, menda nima druge naloge, kot da blati JSZ in poveličuje ZZD. Zadnja številka je v tem dosegla rekord. V članku »Za nove metode in novo vodstvo« izliva srd, ker ni bila izvoljena na občnem .zboru skupine JSZ lista, ki bi bila po volji gospodom okrog tega lista. Najbrže jih je sram. da so tako sramotno propadli. Vse mogoče številke navaja in z njimi prikazuje, kakor da so ibili ogoljufani in ne vem kaj še vse. Oel članek izzveni, da JSZ ni katoliška organizacija, ker se v mezdnem boju druži z nasprotnimi organizacijami, ne mara pa sodelovanja z ŽZI). Gospodom okrog tega lista bi priporočal, naj pogledajo, kaj je zapisal >>81. Narod« dne 24. februarja 1937 1. Mislim, da ta trditev glede Jesenic in Javornika drži. Kar se pa tiče očitka, da se šušlja, da je človek, ki ga ipostavljajo na najvplivnejše mesto, razdrl družinsko srečo, povem: Najlažje je človeku jemati dobro ime, žalostno pa je tudi, da delajo to ljudje, ki jim je naloga vse kaj drugega, kot pa to. Vsak naj najprvo pomede pred lastnim pragom in naj potem šele gre drugam. Vodstvu JSZ se tudi očita, da ni skrbelo za brezposelne pri sprejemanju v službo pri KID in pri firmi »Slograd«. Kaj takega more napisati le človeik, ki mrzi JSZ in ki hoče, da se JSZ uniči. Vsak delavec v našem kotu ve, od katere strani so se priporočali delavci za sprejem, in kdo je imel pri tem odločilno besedo. Danes ko obstoja podružnica ZZD na 'Breznici, naj bi bila ona, če je v njeni moči, preprečila take slučaje, kot jih pišete pod naslovom >Breznica«! Ali je vodstvo pri ZZD tudi nezmožno? Potem je treba, da pride drugo. Postavimo si načelo: 'Delavske strokovne organizacije naj vodijo delavci demokratično in naj sami v njih odločajo, kadar tega ni, ni več svobodna delavska organizacija.
Konec debate I Kdo je praznike zapravil? (	■ i
Mnogo se je že pisalo po časopisju glede praznikov pri .KiIiD. Da pa stvar pride na čisto in da bo vsak član JSZ vedel, kaj je s temi prazniki, hočem podati natančno poročilo.
■Dne 3il. decembra 1930 je bil sklenjen sporazum glede praznikov in sicer takole: kot prazniki veljajo: 1> Novo leto, 2. praznik sv. Jožefa, 3. velikonočni ponedeljek, 4. sv. 'Rešnje Telo, 5. Vsi sveti, 6< 1. december, 7. božič. Ta sporazum so podpisale J1SZ, NSZ, SMIRJ. Odpove ga pa od del. organizacij ŠMiRJ kot večinska organizacija. Ta sporazum se ni okrnil 1984. leta, ko se je sklepala nova kol. pogodba in takratnemu predsedniku skupine JSZ
g. 'Gaeserju ni prišlo na misel, da bi to zahteval. Ostalo je pri starem in vse delavstvo je moralo biti zadovoljno. • i 'v Pri sestavi nove kolektivne pogodbe v letošnjem januarju se je pojavila še ena organizacija, katera je sodelovala pri vseh razpravah in tudi (podpisala novo kolektivno pogodbo. Marsikoga bo zanimalo, kdo je zastopal to novo strokovno organizacijo. Nočem nič pretiravati, temveč napišem le golo resnico. 'Prvi zastopnik je delavec KID. Njegov zaslužek bi zadoščal za njegovo družino. Poleg službe ima še zastopstvo, žena njegova pa službo pri K. D. E. Drugi zastopnik je šele na razr
Kamniško okrožje
Na sestanku sklenjenega zborovanja za dne 11. aprila t. 1. na Homcu 6edaj ne 1k). Morda bo kasneje in bomo to v »Del. Pravici« pravočasno sporočili.
Na sestanku sklenjene sklepe naj skupine vsem članom siporoče na sestankih; preglbd o tem pa naj se poveri zanesljivemu in agilnemu članu.
Takoj začnite z nabiranjem inseratov ob priliki birme v našem okraju v mesecu maju! Naročnike naše ■»Delavske Pravice« in »Delavske založbe« opozarjamo na razpis nagrad »Krekove knjižnice«. Pišite ipo prospekte. Pri tem si zapomnite, kdo je z nami in kdo ni.
To in ono
Dobrova. Pri nas je delavstvo zopet prijelo za delo v opekarnah na Viču. Največ je teh, ki to delo dobijo, imamo pa še mnogo drugih pridnih rok, ki pa zaman čakajo vsaj malo podobne službe. Tudi takih je pri nas precej, ki skušajo živeti od obljubljenih služb (saj jim tudi drugega ne kaže kakor čakati, ako imajo dovolj močno vero, da službo dobe). To omenimo zaradi delavskih '»prijateljev«, ki jih imamo v naši okolici. Ti ljudje imajo polna usta samohvale in bi radi, da bi delavci
DELAVCI
in drugi naj se obračajo pri nakupu potrebščin na trgovino in gostilno JAMNIK, Vrhovci št. ti.
in drugi kar slepo drveli za njimi kamor- j koli in za karkoli, a za protiuslugo te le vpišejo in službo obljubijo, pa — mirna Bosna. — V resnici smo pa o takih možeh že davno prepričani, da so zmožni prej koga spraviti ob kruh, kakor pa ga komu pritx>riti — če ne drugače pa z lažjo in denuncijantstvom. — Brezposelni.
Selška dolina. Pred kratkim smo imeli pri nas važen obisk. Na Češnjici pri Železnikih je sklicala delavski sestanek Zveza združenih delavcev. Udeležilo se je sestanka nekaj delavcev, ki so pazljivo poslušali govornika v osebi predsednika Zveze g. Franca Kukavica. Med svojim govorom je seveda povedal, da je Jugoslovanska strokovna zveza pri glavi gnila in da je tik pred razpadom. Ko smo pa temu gospodu povedali, da to vse skupaj nič me drži in da poznamo tudi glavo JSZ, smo počasi začeli zapuščati tega gospoda, ker smo vedeli, kam pes taco moli. Odšli smo vsi, tako da govornik ni mogel dobiti na svojo stran miti treh delavcev, ki bi jih rad imel za odbor. Malo prezgodaj se je letos oglasila v naši dolini kukavica, zato je morala zopet odleteti proti toplejši Ljubljani.
Mladina poroča
Mladinska zveza, v Mariboru priredi v nedeljo 11. aprila ob 5 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke veseloigro v štirih dejanjih »Vražja misel«. — Vstopnina: sedeži 10, 8 in 5 Din, stojišča
3	Din. 'Ker to igro prirede delavci, zato ste vsi delavci in prijatelji prav vljudno vabljeni, da se v obilnem številu odzovete našemu vabilu in s tem podprete naše delavsko kulturno delovanje. Odbor.
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril
»Ne, ne. Ničesar ne dobiva. Tudi prebite pare ne. Njegov oče dela sicer pri rudniku, a zasluži na teden komaj trideset pet šilingov. Z njegovo materjo je križ, samo sitnari in zabavlja. — Zdravo, Tom!« je pokimal fantu, ki je nosil sive flanelaste hlače in korakal na igrišče. »Ta dečko nima niti za trenutek miru. Vsi ga nadlegujejo.« Prižgal si je cigareto, zaslonil plamenček z roko in se nagnil proti Ivanu. »Poskusil je tudi pri vojakih, pa ga niso marali.« Vrgel je proč vžigalico, ker si je z njo osmodil prst, »ln ta ženska, njegovo mater mislim, se še ujeda. Preklicano ženšče! Mar naj ji tak otroče pomaga!« Tako se je tovariš razburjal in z usti sesal ožgani prst. »Jaz želim Tomažu danes, da bi dobil petdeset točk in še nagrado. To bi se mu prileglo! On je za kriket med najboljšimi. Boljšega bi klub težko dobil. Naj govoriči tisti nadutež, kar ga je volja, po mojem bo Tom vse posekal.«
Tekma se je pričela. Igralci so zdirjali od »vikeU-a.1 Začelo se je tekanje od enega kraja do drugega. Vse je šlo kakor po maslu. Ko je utihnil zvonki glas. ki je naznanjal sto točk, se je nad parkom razleglo zategnjeno kričanje. Nekdo je prodajal gladko smetano. Igrali so dalje. Ko so se igralci izmenjali, se je Ivan ozrl po gledalcih, ki so sedeli na klopeh v polkrogu. Za ukrivljeno redjo upognjenih hrbtov je ugledal svojega dečka: naglo je koracal med klopmi
1 Beseda se rabi pri »kriketu«. To so tri palice, /jasajene na dveh mestih na igrišču, odkoder tekajo igralci kriketa. (Prevajalčeva opomba.)
in vsakemu gledalcu pazno pogledal v obraz, kakor bi nekoga iskal. Zlasti je pozorno ogledoval ljudj, ki so nosili obleke, po barvi slične obleki njegovega očka. Končno se mu je fantek približal. Pogledal je malo naprej in uzrl očeta. Tedaj je začel hoditi počasneje. Ko pa je dospel do klopi, kjer je sedel oče, ni naravnost izpregovoril, marveč se je s svojo drobno postavico jel muzati okrog velikega očetovega hrbta kakor maček, ki bi rad, da ga pobožaš. Ivan se je nasmehnil sam pri sebi in ni odmaknil oči od igrišča, kjer so se dogajali zanimivi prizori.	.
»Atek!« V tej besedici, ki jo je otrok izrekel, je bila mila prošnja. Oče se ni zmenil zanj. a je vendar malo vztrepetal. Rad bi bil napravil veselje svojemu otroku. Zato ga je poslal v park, kjer se je lahko spreletel in naigral. Otrok je trdo stisnil svojo drobno pest, zakaj minil ga je ves dvom. »Atek!« je ponovil z močnejšim glasom, za spoznanje glasneje, še bolj milo proseče. Ivan se je okrenil.
»Halo! Si se že naigral z Donnyjem? Le pojdi sem in sedi zraven mene!« Pokazal je otroku resen obraz. Deček ga je pogledal, v njegovih očeh je bila bolest. Bilo je, kakor da hoče dopovedati, češ: »Bodi tako neskončno prijazen in pobožaj me, atek!«
»Sladko smetano prodajajo tamle, glej,« je zapet izpregovoril Janko. Ni ee zmenil za očkove. beeede. »Donny-jev ata je dal penny, da sva si lahko z Dom n y-jem kupila smetane.« Globoko je vzdihnil v upanju, da oče ne bo dopustil, da bi mu Janko še dalje namigovali. Ivan je takoj pretipal svoj žep. Vedel je namreč, da je otrok zelo rahločuten in da se zgrozi že ob sami mjjsli, da bi razkril svojo dušo. Privlekel je liz žepa pol pennyja in ga skoraj skrivoma stisnil dečku v rolko. Janko se je v znak hvaležnosti prižel k njemu, kot bi ga hotel pobožati z vsem srvojim drobnim tcieecem. Očika ga je v šali vščipniil v nogo. »Pojdi, kupi si smetane-in se malo poigraj! Glej, da prideš nazaj, da pojdeva skupaj domov!«