Štev. 4. »Saša moč« Stran 37. polno. Ko bodo očistili ceste, bodo šli kopat ka­ nale — spomladi se bo odprlo delo še drugje. Nemara so po večini ti delavci poskusili svojo srečo že pri drugih podjetjih, toda tam so jih — če so tako delali — hitro odslovili. Sedaj so padli na ramena mestni občini. Pa jih vprašaj, kaj so. »Vsi smo komunisti!« ti porekö in zmagoslavno jim zagorijo oči: »Ka­ dar bomo mi ukazovali, bo drugače!« Nemara sva oba s prijateljem gojila iste mi­ sli. Prvemu se je njemu razvezal jezik: »Ti ljudje naravnost kradejo javni denar. Po­ vrhu pa na vse kriplje zabavljajo na človeško družbo in komaj čakajo prevrata v komunizem. Kaj, vi skrivni njihovi voditelji, kaj se po ko­ munističnih naukih more brez dela živeti? To so vaše skupine; kaj se vam zdi?« »Voditelji že vedo, kako in kaj,« se vtaknem v njegovo modrovanje. »V Rusiji si je treba karte za kruh in živež s trdim delom prislužiti. Če ne gre zlepa, gre zgrda. Ko bi ti delavci, ki na javen račun lenobo pasejo, vedeli ..« »Bi ne bilo veliko bolje! Ti so do kraja za­ strupljeni — težko bolni so in jim zdravila ne morejo kaj prida do živega. Odvadili so se dela, zato so za človeško družbo zgubljeni. Ali za Boga, varujmo otroke pred tem strupom, obvarujmo vsaj bodoči rod.« Ko je to izrekel, sem se spomnil na malega fantička, ki bo star kakih 12 let in je zdrav ko riba v vodi. Iz zelo revne družine je. ves raz­ trgan, a z oči mu žari izredna bistroumnost. Oni dan mi je razlagal sosed: »Nepridiprav vam je ta smrkavec! Vidim, da je siromašen, pa mu po­ nudim, naj mi pride vsak teden osnažit kolo in drv nanest iz drvarnice v kuhinjo. Dobil bo vsaki- krat 4 dinarje. Dvakrat je prišel, v tretje ga ni bilo več. Sem mislil, da je kaj bolan, pa ga kmalu zagledam med tropom otrok na ulici. .Zakaj te ni več, da bi si zaslužil 4 dinarje?1 Povesil je glavo, nato pa jo je ucvrl in ga nisem več videl.« Tako mi je pravil sosed. Povedal sem zgodbo znancu z dežele in pripomnil: »Kakor kaže ta slučaj, se bolezen prijemlje tudi že otrok.« »Te moramo ozdraviti!« Ko zavijeva okrog vogala, se nama zaplete pod noge majhna deklica: »Kupite cvetlic — ali pa kaj šenkajte ...« »Težko bo šlo,« dostavi prijatelj, »ali iti mora! Vsi, ves narod in vse oblasti morajo si­ stematično prijeti za delo, da se reši mladi rod, ki se nam grozeče potaplja v miselnosti, da se da živeti brez resnega dela. Mladino moramo ob­ varovati pred tem zastrupljenim mišljenjem!« »Moramo,« sem mu pritrdil. Ljudje božji: moramo! Vsak na svojem mestu in po svojih močeh. Gre za bodočnost naroda! Masuulna zicgountca za apeli 1937 a — ad — am — ar — br — brus — burg — — ca — ca — ca — ca — can — ce — ci — če —- — če — če — če — če — či — dec — di — do — — dra — dra — dram — ga — go — go — gra —» — han — hen — i — i — ig — ja - ja — je — — kan — ko — ko — kov — laš — le — lje —• — Ije — majš — mat — me — melj — mož — — na — na — na — nek — nev — ni — ni — — ni — ni — ni — nik — no — o — o — o — — or — ort — p — pa — pa — perk — plot — — po — pol — ra — rad — raj — re — se — — sel — sil — sko — slo — ši — ši — ti — to — — to — tr — tuj — tuš — ud — va — va —• — vanj — venj — vo — vran Iz gornjih zlogov sestavite imena slovenskih krajev po sledečem redu: 1. Občina pri Novem mestu (kjer je znana bolnišnica). — 2. Sv. Jurija ob juž. žel. sosedna občina. — 3 Občina v konji­ škem okraju (plot). — 4. Občina v okraju Maribor d. b. (racati). — 5 Občina v slovenjgraškem okra­ ju (zdravilišče). — 6. Bivša občina, ki je postala ud velike Ljubljane. — 7. Občina v okraju Maribor 1. b. (jara kokoš). — 8. Občina v okraju Murska Sobota (Cankar) — 9. Občina v okraju Črnomelj (ljubljanski župan) — 10. Postaja na žel. progi Maribor—Ljubljana (Slomšek). — 11. Sedež okraj­ nega sodišča na vzhodnem Štajerskem. — 12. Ob­ čina v celjskem okraju (zdravilišče). — 13. Ob­ čina v slovenjgraškem okraju (pamet). — 14. Le dve črki ima in pod Krimom leži. - 15. Samo­ stanska naselbina ob Savi. — 16. Občina v novo­ meškem okraju (brusiti). — 17. Občina ob Dravi, pa tudi ob Muri. — 18 Trg v Savinjski dolini (kra — kra — kra). — 19. Postaja ob dolenjski želez­ nici v kočevskem okraju - 20. Industrijski kraj na Gorenjskem. - 21. Termalno kopališče ob Sa­ vinji. — 22. Občina v brežiškem okraju (pa je še več krajev tega imena pri Brežicah) 23. Sedež okraja na Štajerskem — 24. Ljubljansko pred­ mestje (Finžgar). — 25 Občina v kamniškem okra­ ju (ne velja). — 26. Občina v kamniškem okraja blizu Domžal (I, kam?). — 27. Še ena občina v kamniškem okraju (Dragi!). — 28. Občina v ko­ čevskem okraju (siliti). - - 29. Občina pod Ptujsko goro (ime zveni nemško). — 80. Sedež okraja na Štajerskem (Rimljani). — 81. Postaja na Gorenj­ skem (Brezje). — 32. Občina v črnomeljskem okraju (s tušem rišemo). — 33. Občina v ptujskem okraju (Sv. Ivan). — 84. Ena je tostran, druga je onstran jugoslovansko-avstrijske meje. — 35. Blizu avstrij­ ske meje na Štajerskem so in blizu kopališča z zdravilno vodo. Koste našli pravilna imena krajev in jih dru­ go pod drugo zapisali, vam prve črke povedo važen, a malo znan narodno-gospodarski nauk. Opozorilo I Mnogi menijo, da so naše zlogov- nice le pretežke, čeprav dobivamo ogromno število rešitev. Pretežke so le za onega, ki ne zna ali noče misliti. Seveda pa je treba za marsikaj po- prašati soseda, pa g. duhovnika, pa g. učitelja. Tako reč je treba reševati skupno. Današnjo zlo- govnico bo najlažje rešil tisti, ki dobro pozna Slo­ venijo. A tudi vsakdo drugi jo lahko reši. Zato smo pri nekaterih imenih zapisali v oklepaj pri­ pombe, ki pa s samim imenom nimajo drugega stika, kakor da nas opozorijo na kako sorodnost besede. Za rešitev bo morda dobro služil tudi po­ gled v Mohorjev koledar, v seznam občin, v poštni krajevni leksikon. Brez truda pa seveda tudi na­ grade ni! Pravilne rešitve pošljite najkasneje do dne 30. aprila 1937 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice Vsaki rešitvi pripišite svoj čitljiv naslov s pripombo, kaj ste po poklicu in kdaj ste rojeni. De. Mihael Upeha: Rimske Smo mite Med prvimi šmarnicami za letošnje leto ja izdala Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, dr. Opekove pod gornjim naslovom. S svojo jedro besedo nas sloviti govornik vodi po rimskih Marijinih svetiščih in v zelo kratkim razmišljanjih budi ob njih ljubezen do majniške Kraljice. Šmarnice bodo dobrodošle za šmarnično pobožnost, zaradi zanimivega popisa rimskih Marijinih cerkva pa imajo splošno izobra­ ževalno vrednost. Pomen kratia nit kealčlla o obeedlih kocoških Slovenceo Med lej>e priče o nekdan jih dobrih starih časih spada gotovo slovenski kraje ali krajčič, brez kate­ rega še dandanašnji ne minejo svečani dogodki v kmečkem življenju, kakor so velika noč, žegnanja, krstitja, ženitovanja, sedmine, udle in taritve itd. Zgodilo se je, da je tujec, ki je bodil po slo­ venski Koroški, doživel veliko presenečenje,, ko je bil nenadoma obdarovan s krapi, kruhom ali po­ dobnim, ako je srečal botre, ki so nesli otroka h krstu. Dobil je krap ali cvrčo ali pogačo. Prav je, da presenečeni hitro vtakne podarjeni kos dobrote: v svoja odprta usta in ga hitro (>oje za zdravje, otroka in povrhu vošči še dobro srečo. Neprijetno presenečenje pa bi doživel, če bi padel v roke taric, kadar so te pri svojem delu in mu dajo »pšenice«. Tedaj ne pomaga hudovanje. Bolje je, da vljudno vpraša babnice, kam naj bi nesel to pšenico v mlin. Ce so le mogle človeka dobro obdariti in mu natlačiti v hlače, za srajco in v žepe jx)lno pezdirja, mu rade pokažejo v mlin za ' prvi grm, kjer lahko strese svoje putle-hlače in očisti srajco bodečega drobirja. Ta »jvšenica« se sicer ne prišteva h krajcem. Če prideš poleti na kmete, kadar imajo jjolno dela, pa si najlepši krajec lahko zaslužiš, če znaš biti zabaven in si pevec ali muzikant. Na »udlo« pojdi. Krajci se dele kot darilo in kot plačilo in igra­ jo tudi v ljubezni vlogo. Ako ti da Korošica kraj­ čič. verjemi, da te ceni. morda tudi ljubi. Krajc ali krajčič pomeni v splošnem kos kruš­ nega hleba ali jjogače. Lahko je tudi cel hleb ali pogača, pol, četrt, ali po navadi le kos boljšega kruha. Mesto kruha velja za kraje tudi pisanka o ve­ liki noči. klobasa in drugo. Obredni pomen ima samo kraje belega kruha, pogače ali šarkeljna, nikdar ne kos črnega kruha, 1 ki se tudi kraje imenuje. 0 veliki noči so krajci najbolj v navadi. Sosedje el jih med seboj menjavajo, morda bolj radi tega, da bi se postavili g svojo potico. Velikonočne krajce pošdljajo botri svojim va­ rovancem. Revnejši otroci pridejo tudi sami ponje. Šarkeljnu pridenejo botri tudi pisanke in drugo. V šarkelj pa vtaknejo tudi denar. Dekleta dajejo fantom o veliki noči krajce. Ce si fant »rajtuje «dekle, jo pobara za krajcem. Ka­ kršnega dobi, tak je tudi odgovor na — še morda nepostavljeno vprašanje o ljubezni. Ker se fantje radi ženijo na gornjih krajih, po navodilu: »Tja gor na gornji kraj, tere je boljši kraj, pa še tja gor bolj, tere je še bolj«, moremo razumeti narodno pesem: »Je pa krajčič posvava« ko je dobil mlinar »krajčič po Drnvci dovse«; v krajčiču pa je gotovo bilo skrito sporočilo »je pa Čmčmna biva notre« — da je ves iz sebe od veselja naročil tišlarju, da mu je »vadjico spuvov«, kakor se glasi pesmica: »Bom pa. tišlarja dobuv, bo vadjico spuvov, pa popelem se sam, se voziti d ro znam. Ti prešmentani tišlar, pa tvoje roče, si mi vadjico spuvov, da sama tače.« Nazaj proti domu i>a mu je vadjica tekva kar sa­ ma po vodi. Na velikonočne krajce se vabijo ljudje že dav­ no pred prazniki: »Pa le pridi po kraje« — »pa kraje mi pošlji«. Dekle vpraša fanta: »Ali prideš po kraje«, in misli na odgovor in pisemce v po­ gači, ki bo slajše od rozin in čmne. Že pred cvetno nedeljo se otroci pulijo za velikonočne krajce, ko gre za to, kdo bo nesel butaro za sosedove, kjer slučajno nimajo priprav­ nega fanta, da bi nosil Bog ve kako daleč v farno cerkev presne na cvetno nedeljo. Koroške butare ali presnel so velikanski svežnji vrbovih šib in vej, pa tudi cele vrbe. Kdor je nosil presne ali prajtolj, dobi na veliko noč lep kraje. Tudi na kret­ nico (velika sobota) si otroci prislužijo velikonočne krajce, če prinesejo kot prvi v hišo ali na polje blagoslovljeni ogenj. Na žegnanjih še zbere žlahta in pri slovesu dobi vsak sorodnik še kraje s seboj za domače. Krajce kot plačilo dobe oni, ki so pomagali pri delu. Kmet, ki ima mnogo žetve, košnje itd. napravi »udlo« — ker je poleti težko dobiti dovolj delav­ cev, bodisi za žetev, bodisi košnjo itd., povabi go- sjxxlar ljudi na udlo, t. j. delo jx>noči. Udle so na glasu. Kdor le more, pride pomagat. Fantje pri­ pravijo, če je treba, za temne noči kresove in luči, klepljejo srpe žanjicam in skrbijo s petjem in vri­ skanjem za zabavo ter kuj>čajo žito. Gospodinja pa ima za udlo jxilno dela v ku­ hinji, kajti ljudje delajo le za dobro jedačo in pijačo ter za kraje. Čeprav delavcev ni treba pla­ čati, pa je ndla zelo draga reč. Za račun ve tedaj le gospodinja, ki se mora jjostaviti v kuharski umetnosti, če želi, da bo šel dober glas o njeni udli v deveto vas, če ne, se ji lahko zgodi ravno nasprotno in drugič ne pride nihče več. Dobra udla je vesela kakor — peta maša — polna smeha in petja. Krona dela je polnočno kosilo, ki se vrši na polju, ako do ta čas ni |x>žeto, drugače pa na domu. Zanjica, ki je prva požela svoj ogon, dobi kraje s pušelcom, ki ga da nato svojemu fantu, kateri ji je pomagal, klepal in brusil srp ter ji na škodo druge žanjice pomagal goljufati pri meri ogona. Če pa krajcev ni, jih dobe pozneje, ko je mleta prva nova moka.