061/ 1309040 o o prodaja vozil Renault prodaja rabljenih vozil tehnični pregledi zavarovanja vozil podaljšanja registracij za Litijo Zagorje ob Savi Trbovlje Hrastnik servis težke mehanizacije ročna avtopralnica servis vseh znamk vozil prodaja in montaža gum bistro v aprilu in maju vsako soboto BREZPLAČNI preventivni pregledi vozil odprto ponedeljek - petek 08:00-13:00 14:00-19:00 sobota 08:00-12:00 Ponoviška llb, 1270 Litija, e-mail: tsc-laba@siol.net Telefon: 061/883-044, 883-920, Telefaks: 061/883-040 Nadihajte se Z novo Mazdo Demio boste imeli povsod dovolj dobrega zraka. Vgrajena klimatska naprava bo pozimi hitro zagotovila dober razgled, v poletni vročini pa prijeten hlad. Nova Mazda Demio vas bo navdušila s prostornostjo, z varnostjo, z odličnimi zmogljivostmi ob nizki porabi goriva, z izjemno vodljivostjo in majhnim obračalnim krogom ter z ugodno, še nižjo ceno. S klimo, seveda! Lepa darila avtohiše, staro za novo, ugodni krediti s fiksnimi obroki. mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p.; 1410 Zagorje, Selo 65 Tel.: (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosalon 68-359-fax mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Romon s.p.; 1410 Zogorje, Selo 65 Tel.: (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosalon 68-359-fox Kvalitetne avtoličarske in avtokleparske usluge, RENT-A-CAR, mešalnica barv in vlečna služba DOBRODOŠLI I\1A SLOVENSKEM SEJMU V LJUBLJANI od 15. do 27. marca,s predstavitvijo popolnoma novih modelov. Izid žrebanja "Dnevi odprtih vrat" VIKEND PAKET Z MAZDO Franci GRIL, Trbovlje, Trg svobode 36 Brane POLJŠAK, Kisovec, Petelinkarjeva 3 Bojan SOVRE, Hrastnik, Brnca 16 Rvunom Vedno na dobri poti ATOS je neverjetno prostoren, visok, okreten in zanesljiv. Načrtovan je po najstrožjih merilih varnosti in kakovosti in vas bo presenetil predvsem z izjemno uporabnostjo. Se štirje odrasli potniki s prtljago lahko udobno vozijo v avtomobilu, krajšem od 3,5 m? Lahko prepeljete hladilnik, ali se odpravite po nakupih in veste, da boste povsod lahko parkirali in še vam ne bo zmanjkalo prostora? Seveda. ATOS - Mali veliki avto. l.OGLSi prostornina 999 ccm moč 55 KM / 40 kW najvišja hitrost 142 km / h povprečna poraba goriva 6,3 1 na 100 km cena od 1.323.300 SIT Sodobna tehnologija in robotizirana proizvodnja zagotavljata, da so avtomobili Hyundai izdelani po najvišjih kakovostnih standardih. ACCENT je eden od najbolje prodajanih modelov znamke Hyundai. Sodobna zasnova je dopolnjena s številnimi dodatki za udobno in varno vožnjo. Kupec ima možnost izbire med dvema zanesljivima motorjema, karoserijami s tremi ali petimi vrati in različnimi paketi opreme, tako da lahko vsak izbere različico, ki mu najbolj ustreza. Accent je idealen avtomobil za marsikatero družino, primeren za daljše poti in opravke po mestu. ACCENT - Komu mar moč brez značaja. 1.3.LSi prostornina 1341 ccm moč 86 KM / 63 kW naivišja hitrost 174km / h poraba goriva po normativih 4,5/6,1/7,2 1 na 100 km cena od 1.393.100 SIT 1.5 GSi prostornina 1495 ccm moč 91 KM / 66 kW najvišia hitrost 180 km /h poraba goriva po normativih 4,4 / 6,2 / 7,7 na 100 km cena od 1.665.800 SIT 1.5 GTi prostornina 1495 ccm moč 100 KM / 73kW najvišia hitrost 185 km /h poraba goriva po normativih 4,7 / 6,4 / 8,1 1 na 100 km cena od 2.098.600 SIT Veliko povpraševanje po rabljenih avtomobilih Hyundai pomeni, da bo vaš avto ohranil vrednost tudi po več letih. LANTRA SEDAN je med najbolj priljubljenimi avtomobili srednjega razreda. Odlikuje jo bogata oprema, atraktivna oblika in zmogljiva motorja. To je izbira, ki bo potrdila preudarnost in poznavalstvo lastnika. LANTRA - Ko sosedovi obmolknejo. LANTRA VVAGON sodi med najlepše avtomobile s kombi-jevskim zadkom. S svojo sodobnostjo, prostornostjo in zanesljivostjo bo izpolnila pričakovanja še tako zahtevnega podjetnika ali očeta družine. To je avto, s katerim boste obvladovali vse situacije in se ob tem dobro počutili. LANTRA VVAGON - Za družine, ki od avtomobila zahtevajo največ. 1.6 GLSi prostornina 1599 ccm moč 116 KM / 85 kW najvišia hitrost 188 km / h poraba goriva po normativih 7 / 7,9 / 10,1 1 na 100 km cena (Sedanj od 2.115.800 SIT cena (VVagon) od 2.199.600 SIT 1.8 GLSi prostornina 1795 ccm moč 128 KM / 94 kW najvišja hitrost 202 km /h poraba goriva po normativih 7,2 / 8,2 / 10,5 na 100 km cena (Sedanj od 2.364.600 SIT cena (VVagon) od 2.461.300 SIT .HVUNDAI COUPE je najbolje prodajani športni avtomobil v Sloveniji. Užitek pri vožnji, ki ga nudita zmogljiva motorja, in odlične vozne lastnosti, dopolnjujejo izjemna oblika, atraktivna notranjost in bogata oprema. HVUNDAI COUPE - Za dinamične ljudi, mlade po srcu in tiste, ki jim avtomobil pomeni več, kot samo prevozno sredstvo 1.6 BASE prostornina 1599 ccm moč 116 KM / 85 kW najvišja hitrost 188 km /h poraba goriva po normativih 11131 10,1 na 100 km cena od 2.439.500 SIT 2.0 FX prostornina 1975 ccm moč 139 KM / 102 kW najvišja hitrost 209 km / h poraba goriva po normativih 7,3 / 8,8 / 10,6 na 100 km cena od 2.983.500 SIT Ugodna cena in odlični kreditni pogoji so dodaten razlog za nakup avtomobila Hyundai. $ O N II T D SONATA je limuzina za vse, ki cenijo kakovost in prostornost. Izjemno bogata oprema nudi vozniku in sopotnikom udobje na daljših vožnjah in odlično počutje ne glede na vozne razmere. Zaradi naj-sodobneiše tehnologije in posebnega poudarka na varnosti občudujejo Sonato predvsem tisti, ki v avtomobilu preživijo dlje časa. Se posebej ugoden nakup predstavlja Sonata 2.5 z V 6 motorjem, ki ji po razmerju med opremo, zmogljivostjo in ceno ni para. SONATA - Vrhunska mojstrovina. n ;i 2.0 GLSi prostornina 1997 ccm moč 136 KM/ 100 kW najvišja hitrost 205 km /h poraba goriva po normativih 6,7 / 8,9 / 12,7 na 100 km cena od 3.421.600 SIT 2.5 V6 GLSi prostornina 2493 ccm moč 160 KM / 118 kW najvišja hitrost 212 km /h poraba goriva po normativih 7,4 / 9,7 / 13,5 1 na 100 km cena od 3.859.400 SIT XG je novi vrhunski luksuzni avtomobil za izbrance. Izjemnost in odličnost sta najpogostejši oceni tistih, ki od avtomobilov pričakujejo presežnike. Navdušuje z dizajnom, udobjem, zmogljivostjo in najnovejšimi tehnološkimi rešitvami, kot je pet stopenjski avtomatski menjalnik (H - matic). XG - Avto, ki ga je treba doživeti. 2.5 V6 prostornina 2493 ccm moč 163 KM/ 120 kW najvišja hitrost 225 km /h poraba goriva po normativih 7,5 / 9,7 / 13,4 na 100 km 3.0 V6 prostornina 2972 ccm moč 188 KM / 138 kW najvišja hitrost 225 km /h poraba goriva po normativih 8,0 / 10,7 / 15,3 1 na 100 km cena obeh modelov predstavitev na avtosalonu 99 v Ljubljani ABS zavorni dodatek, zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje in številna druga oprema, ki je na voljo v avtomobilih Hyundai, je zagotovilo za varno in udobno vožnjo. Avtomobili Hyundai so že skoraj deset let med najbolj priljubljenimi znamkami v Sloveniji. V tem času je generalni zastopnik Hyundai Avto Trade prodal več kot 27.500 različnih avtomobilov, in večina se jih, še vedno v brezhibnem stanju, vozi po slovenskih cestah. 500.000 km Hyundai Pony, po desetih letih in prevoženih 500.000 km še vedno kot nov. (simbolna slika) Izjemna zanesljivost in trpežnost Hyundaijevih vozil zagotavlja tudi ugodno vrednost in veliko povpraševanje pri prodaji rabljenih avtomobilov. Hyundaijeva vozila, ki kljub 500.000 in več prevoženim kilometrom še vedno zvesto služijo svojim lastnikom, niso nobena redkost. K temu prispeva tudi razvejana mreža 34 kakovostnih servisov, ki so odlično založeni z rezervnimi deli. Ni naključje, da je Hyundaijev center za izobraževanje serviserjev za srednjo in vzhodno Evropo ravno v Sloveniji. Garancija velja tri leta ali 100.000 prevoženih km, karoserija pa ima dodatno 6-letno jamstvo proti prerjavenju. Izjemno ugodni kreditni pogoji in leasing Do 3 let T + 2 % 4 leta T + 3 % 5 let T + 4 % PRODAJALEC: AVT0M0T0R d.d., - DE TRBOVLJE Savinjska cesta 36, 1420 TRBOVLJE tel.: 0601/27-664 PRODAJNA MESTA: OMREŽNA SKUPINA 061: HVUNDAI AVTO TRADE, Ljubljana, tel: 061/302-091, 1613-571; AVTOMERKUR PSO, Ljubljana, tel: 061/303-066, 303-070; HVUNDAI SERVIS ŠUBELJ, Domžale, tel: 061/716-221; AVTOHIŠA ČUBEJ, Grosuplje, tel: 061/764-040, 764-060; MEGA AVTO, Ljubljana, tel: 061/1233-059; OMREŽNA SKUPINA 0601: AVT0M0T0R - DE TRBOVLJE, Trbovlje, tel: 0601/27-664; OMREŽNA SKUPINA 062: AVTOFIŠER, Maribor, tel: 062/510-625, 513-808; AVTO LUNEŽNIK, Slovenska Bistrica, tel.: 062/835-249; AVTOMOTOR - DE MARIBOR, Maribor, tel: 062/101-036; AVTOSERVIS MLAKAR, Lenart, tel: 062/726-135; ANVI d.o.o., Ptuj, tel: 062/778-440; OMREŽNA SKUPINA 0602: AVTOMOTOR - DE RAVNE, Ravne na Koroškem, tel: 0602/23-151; OMREŽNA SKUPINA 063: PANADRIA, Celje, tel: 063/425-4361, 425-4360; MU-CAR, Grobelno, tel: 063/794-300, 794-310; UNIVERZUM TRADE, Velenje, tel: 063/853-996; AVTOCENTER KRAU ČAST, Polzela, tel: 063/720-283, 720-116; OMREŽNA SKUPINA 064: AVTO KADIVEC, Šenčur, tel: 064/418-000; DIA - G, Jesenice, tel: 064/863-430; HVUNDAI SERVIS LUŠINA, Škofja Loka, tel: 064/652-200; MONV, Lesce, tel: 064/718-401; OMREŽNA SKUPINA 065: ČARGO, Nova Gorica, tel: 065/22-933; AVTODOM GVS, Idrija, tel: 065/73-135; AVTOHIŠA RUTAR, Slap ob Idrijci, tel: 065/809-070,809-211; OMREŽNA SKUPINA 066: HVUNDAI SERVIS BOLČIČ, Ankaran, tel: 066/520-170; 520-175; OMREŽNA SKUPINA 067: AVTOSALON JADRAN, Sežana, tel: 067/31-635,73-558; AVTOSALON JADRAN, Ilirska Bistrica, tel: 067/41-355; OMREŽNA SKUPINA 068: EMINENT, Novo Mesto, tel: 068/373-902, 373-901; EMINENT, Črnomelj, tel: 068/51-379, 51-378; BARTOG, Trebnje, tel: 068/45-700; HVUNDAI SERVIS FALESKINI, Straža pri Novem Mestu, tel: 068/83-104; AVTOMOBIL, Igor Štukelj, Semič, tel: 068/67-651; OMREŽNA SKUPINA 0608: EMINENT, Krško, tel: 0608/22-950; AVTOMEHANIKA ŽARKO TINTOR, Brežice, tel: 0608/61-888; OMREŽNA SKUPINA 069: AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Murska Sobota, tel: 069/32-065; Internet: www.hyundai-at.si OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE JT ri V'F. J G n POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠltVILKE: POLICIJSKE POSTIUE ZAGORJE: 01-002 TRBOVUE: 21-102 INEmflliMl RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/81-63-48 0608/63-31-0Z ZDRAOSTVENI DOMOVI (DEZ0RNESL0ZBE): ZO RADEČE: 88-207 liilMTMIMl UVODNIK Lep čas nas že preletavajo Natova letala, ki so nam vzela pol neba (če smo celega sploh kdaj imeli), nad Zasavjem si dovolijo prebijati zvočni zid, da ne veš, ali nas je potres zadel, ali morda kaka zgubljena raketa. Naša vrla politika pa si celo upa ponižno spraševati na sedež, kaj se je zgodilo. Kot da ne vedo, da avianske pilote, ki so Italijanom žičnico na tla sklatili, domov na dopust pošljejo... V takih primerih, da ne omenjam tistih, ko začneš po državnih uradih dovoljenja iskati, se pokaže, kaka banana republika smo... Tolikšna, da nas utegnejo zaradi kolobocij na Balkanu skozi zadnja vrata v družbi Albanije, Makedonije, Bolgarije, Romunije... v NATO sprejeti. Pa problemovznajbližnjimi ne znamo rešiti. Izpad tujih gostov v letošnji sezoni bomo pokrili kar domači, pa se bojim, da ne v obliki turizma, temveč kar davkov. Tako je namreč dacarjem, ki ne znajo pobrati od tistih, ki imajo, najlažje naložiti vsem... Pri vsem tem pa se spomni zagorski svetnik, gotovo po nalogu svojih strankarskih šefov, da bi v upravi še koga zaposlili... To, žal, niso prvoaprilske, kot je bila zadnjič tista, da izidemo na 1. aprila... Mojmir Maček Nekaj iz vsebine ClJ Pranger Cii Litijske in zagorske svetniške Zasavska košarica živil ift) Kako v Bartec-Varnosti? Reportaža s Sejšelov 30 Šklatrovci se oglašajo <§> Šport NASLOVNICA: JUBILANT (oblikoval Jure Tori) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Direktor: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601)64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek.od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. •«*- j. i j j j. r* nuj. r# PODJETJA BODO UREJALA SVOJO OKOLICO Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje, tudi letos vabi k sodelovanju vsa podjetja, ki se želijo vključiti v akcijo "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Cilj tega projekta je urejeno okolje gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov in s tem prispevek k urejanju kraja. Kot uvod v ta projekt v zasavskih občinah poteka in bo potekalo pomladno urejanje in čiščenje. Samo tekmovanje poteka v dveh skupinah; mala podjetja ter srednja in velika podjetja. Območna gospodarska zbornica Zasavje za letos načrtuje, da trem najbolje ocenjenim podjetjem v vsaki skupini v okviru regijskega tekmovanja podeli plaketo "Urejeno podjetje". Najboljšega pri vsaki skupini pa bo še predlagala za republiško priznanje. Priznanja regijskega značaja bodo najboljšim podeljena v novembru letos, na letnem regionalnem posvetu "Kakovost v Zasavje". m. VESELA GLASBENA ŠOLA V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU Vesela glasbena šola ima že dolgo tradicijo izobraževanja, predvsem na zasavskem področju. Letošnje šolsko leto je v znamenju velikih sprememb. Z novimi prostori na Cesti zmage 3, last podjetja Elektroprom d.o.o. (velik pomočnik pri ustanovitvi šole) je šola pridobila možnost boljšega prilagajanja prostemu času otrok. Ker je zdaj učilnica namenjena le pouku električnih klaviatur, sojo učenci že spremenili v razstavišče svojih likovnih del povezanih z glasbo. Vesela glasbena šola je februarja doživela še eno korenito spremembo. Dobila je nov komplet instrumentov. Zdaj je opremljena z najsodobnejšimi električnimi klaviaturami Vamaha PSR-225. Stari instrumenti so namenjeni šolski izposoji. To omogoča pouk tudi učencem, ki se iz previdnosti še niso odločili za nakup svojega instrumenta. V sela glasbena šola razširja svoje delovanje tudi v ljubljanskem območju in bo izobraževala učence, ki se želijo v začetni stopnji ljubiteljsko ukvarjati z glasbo. Julija bodo v okviru Glasbenega centra Avtotehna - Vamaha otvor-jeni novi prostori Vesele glasbene šole. Ob aprilski ustanovitvi Glasbenega centra pa bodo igrali tudi učenci iz zagorskih oddelkov. Vesela glasbena šola bo vabila učence k pouku na področju: predšolske vzgoje (Pikica in Tonček), skupinskega pouka na električnih klaviaturah, skupinskega pouka kljunastih flavt (Flavtice in tipke), šola klavirja Clavinova, ustvarjalnost v glasbi in skupinskega muziciranja v okviru orkestra SINTON.SI. V Glasbenem centru bo poleg izobraževalne dejavnosti v okviru Vesele glasbene šole deloval tudi snemalni studio, ansamblska dejavnost pop rock zvrsti, za kar bo poskrbelo podjetje Muzikaviva d.o.o. Takoj po predaji prostorov šolski uporabi načrtujemo izvedbo poletnih šol. Šolsko leto pa bomo z naslednjim na enak način povezali tudi v Zagorju ob Savi. Naše delo jemljemo tako resno, da smo vedno dobre volje! I.B., foto IBrezovor KONCERT GREENTOWN JAZZ BANDA BO V ZAGORJU V sredo, 21. aprila ob 19.30 uri bo v KD DD Zagorje koncert odlične slovenske glasbene skupine Greentown Jazz Band. Pokrovitelj omenjenega koncerta bo zagorski rojak Tomaž Fele, ki živi in ustvarja v Švici, zato bo vstopnina za koncert le 500,00 tolarjev. Orkester, ki deluje sedemnajst let, je doma in v tujini dosegel lepe uspehe in imajo povsod svojo publiko ter letno prek sedemdeset koncertov povsod po svetu. Šestčlanska zasedba, katere repertoar obsega veči del klasični jazz, bo gotovo popestrila glasbeni večer, ki se obeta v Zagorju. ER. ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL -ENDOSKOPA Za nov endoskop je bilo od 20.3.1999 do 1.4.1999 zbrano 784.710,00 SIT, ki so jih darovali Krka, Tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Geli in Zvonko Leskovec,Trg revolucije 7b, Trbovlje, Kalmer, d.o.o., Trbovlje in Župnijska Karitas Zagorje - izkupiček dobrodelnega koncerta ob materinskem dnevu. Skupaj je bilo zbranih 5.516.587,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop". L Tl TL 3 hrv? n 8. MALI TRAVEN 1999 12. SLOVENSKA OHCET po starih šegah in navadah na Vidrgi Turistično društvo Mlinše in časopis Zasavc objavljata razpis za ZASAVSKI PAR 1999, ki se bo poročil na SLOVENSKI OHCETI po starih šegah in navadah 26.junija na Vidrgi. P® Nevesta Ime in priimek:_____ Datum rojstva:______ Ulica, kraj, pošta:_ Telefon (doma):_____ Ime in priimek: _ Datum rojstva:____ Ulica, kraj, pošta: Telefon (doma); Ženin Prijavijo se lahko pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - za oba bo prva poroka, - slovensko državljanstvo, - starost do 35 let, - par mora biti pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki so povezani s tem razpisom. Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje in sicer do 14.4.1999 ali osebno na uredništvo do 16.4.1999 do 12.ure. V primeru, da se prijavi več parov, bo sledilo glasovanje za posamezni par in sicer s kuponom, objavljenim v časopisu Zasavc. Poročni par na 12.SLOVENSKI OHCETI bo tisti, ki bo prejel največ kuponov. NE ZMOREJO NITI DOGOVORA O DNEVNEM REDU Svetniki litijskega občinskega sveta so se sestali zadnji ponedeljek v prejšnjem mesecu, da bi nadaljevali obravnavo po, na februarski seji sprejetem dnevnem redu ter spravili pod streho še 3.redno sejo. A jim ni uspelo v uri in pol, kolikor je seja trajala (v glavnem z odmori in delom za tesno zaprtimi vrati) nič narediti, niti v nadaljevanju 2.redne seje obravnavati točke po že sprejetem dnevnem redu na februarja začeti seji. Zataknilo seje že takoj na začetku, ker župan ni dnevni red 2.redne seje zapolnil s točko "Imenovanje nadzornega odbora". In kaj je novoizvoljeni občinski svet občine Litija v svojem štirimesečnem mandatu do sedaj sploh naredil? Z eno besedo povedano nič - proti ostalim občinskim svetom v Sloveniji! Vse, kar so naredili, so na konstitutivni seji opravili formalnosti (potrdili svoje in županov mandat ter imenovali komisijo za volitve in imenovanja) in enako tudi na prvem delu druge februarske seje (potrdili nekaj formalnih skpelov). Prekinjeno ponedeljkovo sejo občinskega sveta bodo litijski svetniki nadaljevali 12.aprila letos. Marjan Šušteršič VZAGORJU VEČ SREDSTEV ZA ŠTIPENDIJE Zagorski občinski svetniki so zadnji ponedeljek v marcu na svoji 3.seji potrdili dokaj obsežni dnevni red, skozi katerega so se »prebili« v treh urah. Že takoj na začetku je župan Matjaž Švagan za vodenje sej pooblastil podžupana Janeza Vovka, ki je to delo opravljal že v prejšnjem štiriletnem obdobju. Svetniki in svetnice so strokovnim službam občine v presojo podali kar nekaj pobud oz.vprašanj. Tako je Jože Smrkolj (SKD) predlagal, da naj se strokovne službe opredelijo kako se bo v bodoče financiralo vzdrževanje pokopališč, ki se nahajajo na zemljišču, katerih lastnica je cerkev. Antona Robana (SDS) je zanimalo, ali ima občina Zagorje sprejet odlok, ki bi urejal za mnoge pereč problem (odpadki) hišnih ljubljencev (psov, mačk). Po besedah tajnika občine Braneta Omahneta takšnega odloga občina (še) nima. Iztok Živko (LDS) je predlagal, da bi bilo ob nedeljah dobro na zagorski tržnici organizirati »boljši trg«. Največ polemik pa je med svetniki sprožil predsednik komisije za kmetijstvo Jože Kajbič (SLS), kije na svet in na ministrstvo za kmetijstvo naslovil pobudo oziroma pismo, v katerem pravi, da se v Zagorju izvaja antiagrarna politika. Predlagal je, da bi zaposlili za poln delovni čas poznavalca te dejavnosti, ki bi »obdeloval« kmetijsko politiko. Prepričanje, daje takšna kot je sedaj, neustrezna. Potrebnoje poudariti, daje Kajbič dal pobudo kot svetnik, hkrati pa tudi kot predsednik komisije za kmetijstvo. Ker je bilo iz pisne pobude razbrati (prebral jo je g.Vovk), da je pobudo na seji obravnavala tudi komisija za kmetijstvo, sta temu ugovarjala kar dva člana omenjene komisije. Vesna Cvetic (LDS) je tako kot Andrej Dolšina (SKD) povedala, da se ograjuje od te pobude, ki jo na komisiji niso obravnavali oziroma o njej niso razpravljali. Dolšina je še dodal, da gre za očitno zlorabo funkcije predsednika komisije za kmetijstvo, ter da bo od KVIAZ-a zahteval, da sestavo le te spremeni. V nadaljevanju je župan prisotne seznanil z nekaterimi tekočimi aktivnostmi v občini. Med drugim je povedal, da je nadzorni odbor Pošte Slovenije izglasoval odločitev, da bodo v roku dveh let zgrajene nove pošte na Izlakah, v Kisovcu in v Zagorju. Svetnike je še obvestil, da bodo Integralu namenili nekaj več sredstev kot v preteklem letu, predvsem zaradi ohranitve vseh avtobusnih linij, kakor tudi za brezplačne prevoze šolskih in predšolskih otrok ter po novem še za upokojence in invalide, ki niso zaposleni. Svetniki so izglasovali še nekaj sklepov, med njimi sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta industrijskega kompleksa ETI Izlake. Javna obravnava osnutka načrta bo tako od 6.aprila do T.maja v avli upravne zgradbe občine in na sedežu KS Izlake. Kot kaže prihajajo lepši časi tudi za študente in njihove družine; saj je bil soglasno izglasovan sklep o ustanovitvi ustanove Zagorje 2000. Ustanova naj bi na podlagi donacij (LDS je že prispevala 2 milijona SIT, ki jih je po zakonu o volitvah prejela glede na volilni rezultat), dotacij, daril, naklonil, subvencij zagotavljala sredstva za štipendiranje dijakov in študentov s področja občine Zagorje. S tem projektom bo občina spodbujala izobraževanje mlade generacije. Potrebnoje še povedati, da bo vsa administrativna in spremljajoča dela opravila občinska uprava, ter da ne bo prišlo do novih zaposlitev, predsednik in člani uprave pa bodo svoje delo opravljali nepoklicno in za svoje delo ne bodo prejemali nikakršnih plačil. Tako je bilo pojasnjeno Dragi Jazbec (SDS), ki je izpostavila vprašanje o stroških vodenja te ustanove. Kar nekaj časa so svetniki namenili tudi prvi obravnavi proračuna za leto 1999. Drago Butja (LDS) je v razpravi predlagal, da bi bilo potrebno več sredstev nameniti za razvoj turizma (namesto predlaganih milijon in pol vsaj 5 milijonov SIT). Greta Pregrad (LDS) je menila, da je v predlaganih proračunskih postavkah nekoliko premalo denarja za investicije v osnovne šole, saj je kar nekaj takih, ki so potrebne temeljite obnove. Dragi Jazbec je predlagala, da bi bilo potrebno nekaj več sredstev nameniti za delovanje KS oziroma za investicije v le teh. Emil Štern (ZLSD) bi del denarja namenjenega za razna praznovanja, publikacije in promocijo, namenil za socialo. Župan je ob tem predlogu dejal, da občina že nekaj let namenja 2% proračunskih sredstev za promocijo občine, publikacije, praznovanja, da pa velik delež nameni tudi za socialo (nezaposlenost, humanitarne zadeve, itd). Kar 75 milijonov SIT. Dolšina pa je imel pripombe predvsem zaradi zmanjševanja sredstev za kmetijstvo, medtem ko je Ivan Zore (LDS) predlagal, da bi vsaj to proračunsko leto namenili nekaj sredstev (30-40% celotne vrednosti) za sofinanciranje nakupa reševalnega avtomobila za potrebe ZD Zagorje. Kakorkoli že, predlagani proračun je bil potrjen in je dobil zeleno luč za drugo obravnavo (čez dober mesec, kolikor bo v javni obravnavi), kakor tudi predlagani statut občine ter poslovnik občinskega sveta. Igor Gošte JT? am*m J * ^■ J. I J . JI 4 . rT M C- J r# SALMIADA V PUSTOVEM MUND Povše Milan je že četrtič organiziral v gostilni Pustov mlin salamiado za območje Litije in širše okolice. Izdelovalci salam so prijavili 55 vzorcev. Strokovna komisija, v sestavi Slavko Križ, dr.veterine, Dušan Puš, vodja Pujs farme, Alojz Bric, Janez Brdajs, Franc Pirc kot predstavniki širšega krajevnega območja, Anton Hostnik-Hribovc in Tomaž Gradišek kot strokovna sodelavca in sponzorja, poudarja, da so vse prijavljene salame dobre. Seveda so jih morali rangirati, pri tem pa so upoštevali organoleptične lastnosti, postopke v predelavi, morebitne napake pri zorenju... Vzorci so bili oštevilčeni, tako da nihče ni vedel čigav vzorec ocenjuje, kar je zagotovilo objektivnost. Daje prireditev stekla, je pripomoglo Turistično društvo Litija, tretjo nagrado je prispeval Servis bele tehnike Izlakar Šmartno, drugo nagrado je sponzorirala Litijska mesarija z košaro mesnih izdelkov, prvo pa prašičja farma "Pujs" iz Stične, v obliki pripravljenega odojka. V finale so uvrstili 11 salam, priznanja o sodelovanju pa so dobili vsi, finalisti pa še spominske nagrade. Prvo nagrado je osvojil Miro Koprivnikar s Štangarskih Poljan, drugo mesto je zasedel Lenart Smrekar z Vevč, tretji pa je bil Nace Hribar iz Trebnjega. Sponzorji prireditve so bili: Občina Litija, Obrtna zbornica Litija, Turistično društvo Litija,Mesarija Litija, Farma in prašičjereja "Pujs" Stična, Kruhek Sevnica in generalni sponzor, Frtica doo Litija. Po besedah predsednika TD Litija, Joška Godca, se pripravljajo na veliko finale slovenskih salamiad, ki bo drugo leto v Litiji. Tekst in ioto MM "Simfonija za harfo in kitari" - publika na Zbir na|bol|šm salam salamijadi je imela možnost oceniti težo najdaljše salame in si jo tako prislužiti. Saiamarski prvak je poleg pladnja za Komisija je imela težko delo salamo, ki ga je prvim trem podarila Obrtna zbornica, odpeljal tudi odojka, pripravljenega za peko. NA KLEPETU V HRASTNIŠKEM DOMU STAREJŠIH Vodstvo Doma starejših v Hrastniku je tudi letos povabilo zasavske novinarje na razgovor, da postrežejo s podatki o poslovanju in življenju tega najmlajšega in najmanjšega doma v Sloveniji. V torek, SO.marca so jih sprejeli socialna delavka Jasna Kosm Rižner, vodja računovodstva Janja Presečki in direktor Drago Kopušar. "Leto 1998 je bilo za nas zelo uspešno," je z zadovoljstvom povedal direktor Drago Kopušar, "saj smo poslovno leto zaključili pozitivno. Ustvarili smo za dobrih 181 milijonov tolarjev prihodkov iz oskrbe in nege oskrbovancev, osem odstotkov pa smo dobili s pogodbenim partnerstvom, saj Steklarni dobavljamo malico, prav tako pripravljamo hrano za razne hrastniške prireditve. Kot neprofitni zavod bomo preseženih 916 tisočakov porabili za pokritje rdečih številk iz prejšnjih let." Čeprav so se trudili sredstva dobro obračati, jih je "tepla" visoka amortizacija, ki so jo uspeli s ceno osnovnih storitev pokrivati le polovično, a tudi zmogljivosti so premajhne. Ekonomsko utemeljene so takšne z zmogljivostjo 150 postelj. Kljub temu se bodo trudili še naprej... Na vsakem koraku pa se trudijo tudi za kvaliteto bivanja. Sodelujejo z drugimi domovi, z vrtcem, s kulturnimi društvi... Ti jih imajo že v svojem programu in jih redno obiskujejo. Vrtec je imel letos že dve lutkovni predstavi, obiskali so jih mladi člani RK z dolske šole... Ponašajo se z ločenim prostorom za kadilce oziroma nekadilce, izboljšali so pogoje za delovno terapijo. Poleg običajnih aktivnosti kot so jutranja telovadba, branje časopisa, ročna dela, izleti in sprehodi, športne igre... omenimo še skupine za samopomoč, ki se srečujejo že tri leta in jih vodijo zunanje sodelavke. Lani pa so zastavili projekt Družabništvo v domu za starejše in preko zavoda za zaposlovanje povabili dve sodelavki. Zaradi objektivnih razlogov sta z delom prenehali, pridobili p so dve novi, ki sta tudi v izredno pomoč: spremljata in spodbujata stanovalce, krajšajo jim čas s pregovori, sodelujeta pri razdeljevanju hrane in podobno. Poglejmo še nekaj statističnih podatkov. Dom je bil ustanovljen leta 1995. V decembru 1997 so imeli 111 stanovalcev, vletu 1998 so sprejeli 41 novih ljudi, v negovalnem oddelku pa so samo Hrastničani. Sicer pa je razmerje med bivalnim in negovalnim delom 50:50. Čakalna doba je bila lani v povrečju od 10 - 20 dni, dobili pa so 310 prošenj za bivanje, od katerih je bilo le 50 aktualnih. Trenutno je povprečna starost 79 let in devet mesecev. V domu pa je zaposlenih 48 ljudi. Konec februarja je izšla v domu četrta številka glasila Jesenski utrinki, ki ohranja njihovo življenje in dejavnost v sliki in pisani besedi. Tako glasilo po uvodnih besedah direktorja Draga Kopušarja predstavlja kroniko dogodkov za lansko leto, spominjajo se tistih, ki so odšli, predstavljajo jubilante, strokovne službe itd. Lahko zaključimo, da presežnikoma najmlajši in najmanjši pritiče še tretji - da spada dom med najaktivnejše v Sloveniji. Jasma Kosm Rižner nam predstavlja v glasilu tudi zgodbo Fanike Kožar iz Rečice ob Savinji, ki bo gotovo pritegnila tudi naše bralce: "Doma smo imeli kmetijo in gostilno, tako je bilo vedno zelo veliko dela. Dvanajst otrok nas je bilo pri hiši, naše delo in dolžnosti so bile skrbno razporejene. Oče so bili za posle, kmetija je bila na materinih plečih, pri vsem pa smo morali biti mi v pomoč za delo. Mati vsega niso zmogli, tako so jim veliko pomagali. Jaz sem bila aktivna v dramskem krožku, tam sem dobila tudi prenekatero knjigo v branje. Ni bilo lepšega, spokojnejšega, kot vzeti odejo in iti za kozolec v senco in se prepustiti branju knjige. Na žalost so bili ti trenutki ob obilici dela redki. Kaj kmalu so zaklicali in me potrebovali. Kakšen popoldan pa sem izginila v hlev in tam skrivaj brala, ker so mi mati branje branili. Včasih so me v hlevu našli oče, a zatožili me niso, ker so tudi sami radi brali. In še nekaj je bilo prelepo. Kasneje, ko sem odraščala: poletne nedelje. Tam je bila lipa, pod njo pa trava, za katero smo skrbeli, da je bila vedno pokošena. In zbrali smo se mladi, fantje in dekleta, bila je harmonika, kitara in seje zaigralo, pa smo bosi po travi plesali, da je bilo veselje. Kako sem bila pridna in sem delala, cel teden sem bila v pričakovanju naših prelepih nedelj. Oče in mati so posedali in nas opazovali. Bilo je prelepo." Fanči Moljk GRAFEXOVO PRVOAPRILSKO SREČANJE Podjetje Grafex je priredilo družabno srečanje v Mercuriusu v centru BTC v Ljubljani. Na "večeru dolgih nosov" je dr.Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije Grafexu podelil priznanje za urejeno okolje gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov v okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista. Gre za projekt TZS in Gospodarske zbornice Slovenije, kjer je Grafex v kategoriji manjših podjetij med 180 podjetji zasedel tretje mesto. U.K., foto PRAV STRATEŠKO PARTNERSTVO PCX-a IN ORIA COMPU TERS-a PCX sistemi, d.o.o., je v marcu postal večinski lastnik podjetja Oria Computers iz Zagorja. Podjetje PCX sodi v skupino podjetij, ki se razvijajo v smeri zaokroženega programa na področju prodaje računalniške opreme s poudarkom na specifiki programov ter ločenim spremljanjem uspešnosti vsakega od teh. Izkušnje in dobri rezultati poslovanja ter ekipa, ki uspešno koordinira, razvojno usmerja in organizacijsko vodi posle so zadostni poroki zato, da bosta obe podjetji tudi povezano poslovali uspešno. Namen sodelovanja obeh podjetij je znižanje stroškov poslovanja, boljša organizacija in izvajanje kompletnih storitev po meri kupcev. Poleg tega sodelovanje prinaša vsem partnerjem večjo varnost naložb v informacijsko opremo, saj z združeno ekipo strokovnjakov (skupno 90 zaposlenih) zagotavlja učinkovito uvajanje novih rešitev, sodelovanje z vodilnimi svetovnimi proizvajalci informacijske opreme pa omogoča hiter prenos najnovejše tehnologije domačim uporabnikom. EM. Cementarna bo vlagala v zniževanje stroškov in ekologijo Cementarna Trbovlje sodi med najbolj uspešna podjetja v Trbovljah in Zasavju.O delu podjetja in investicijah na tem področju pa nam je član uprave dipl.ing.Rudolf Potrpin povedal:" Cementarna Trbovlje v bistvu že vsa leta koristi tale zimski čas ,ker smo mi pač sezonska proizvodnja določena vzdrževalna dela, ker v bistvu je za nas idealno, če v tem terminu - nekje od božiča pa do konca februarja- saniramo okvare in pa določene izrabljene dele na liniji za proizvodnjo cementa.Idealno paje za nas, v bistvu ta dela končamo nekje do konca februarja, da potem obratujemo do decembra.Tudi v letošnjem letu smo v tem obdobju naredili nekaj večjih del na liniji za žganje klinkerja in sicer smo zamenjali del peči s stikalnim kolutom. Potem smo naredili nekaj posegov v mletju cementa in pa mletju surovine.Dejstvo paje , daje ta linija stara že več kot 20 le in da je v bistvu potrebno skrbno vzdrževati in invsetirati na te vitalne dele, če hočemo kakorkoli vzdržati preko celega leta.Pri tem ne opravljamo nekih investicij v povečanje kapacitete proizvodnje,ampak poskušamo vlagati v zniževanje stroškov. Mi v bistvu vsako leto investiramo v investicije in vzdrževalna dela okrog 3- 4 milijonov nemških markje pa to takšne vrste industrija, da z manjšim vlaganjem ne bi prišli skozi.Deležv tem,ki je potreben za čas remonta je 15 odstotkov proizvodnje.Časovno je za obdobje remonta potrebno računati na izpad 15 odstotkov proizvodnje v enoletnem - sezonskem času." Kar se tiče zamenjave zastarelega proizvodnega ciklusa in opreme so vse ocenili v času izdelave lastninskega preo-blikovanja. S tem so za ciklus petih let predvideli vlogo v višini med 15 in 20 milijoni nemških mark. Čeprav jim tega v Trbovljah še vedno ne priznajo, so v desetih letih v Cementarni večino vložkov namenili v ekologijo.Znano je namreč, da je tu govora o treh elektro filtrih in tridesetih vrečastih filtrih, ki so kot naprave zelo drage in zahtevajo zelo velik vložek.Pri načrtih za letošnje leto so se posvetili bolj k zniževanju stroškov pri proizvodnji, predvsem zaradi vse večje pojave uvoženega cementa na slovenskem trgu.Samo odpremo na domačem trgu pa glede na preteklo leto načrtujejo 5 odstotno povečanje. Pri izvozu na tuje trge, je ta omejen, ker se pojavljajo razni kontingenti med katerimi so omenili Hrvaško in njeno carino in predvsem ceno transporta glede na oddaljenost od kupca.Kar se hrvaškega trgaje sicer znano, da so na ta trg do sedaj prodali več kot doma.Pri vprašanju o možnosti izdelave drugih vrst cementa (črni ipd) pa se trboveljska Cementarna ne namerava ukvarjati z njihovim pridobivanjem. Razlogje v premajhni porabi na slovenskem trgu in predragem procesu izdelave. Cementarna bo tako ostala pri svojih treh tipih cementa in izdelavi kalcita - apnenčeve moke ter agregatov v svoji enoti v Zidanem Mostu. ui. Termoelektrarna Trbovlje kljub dotrajanosti dosegla načrtovano Preteklo leto se je Termo-eletrarno Trbovlje končalo pozitivno, vsaj kar se tiče proizvodnje električne energije. Oceno poslovanja je podal direktor TET Samo Pajer , ki je dejal, da je poslovanje TET v preteklem letu je bila z elektrobilanco Republike Slovenije in je bila predvidena proizvodnja za ta objekt 660 Gvvh.Dejansko so proizvedli 661 Gwh ,ter tako malenkost presegli plan. Glede na celotne potrebe porabnikov v elektroenergetskem sistemu 10.362 Gwh in tako smo jih torej z našimi proizvodnimi enotami zagotovili 6,35 odstotka celotne potrebe po električni energiji v naši republiki.V času od 5.6. do 30.6. so opravili letno revizijo naprav,ter obnovili kurilne naprave na kotlu bloka 125 MW. V letu 1998 so izvajali tudi vzdrževanje vseh ostalih pomožnih oz.skupinskih objektov in naprav v skladu z dolgoročnimi cilji podjetja, saj morajo tudi ti objekti in naprave razpoložljivi in morajo zagotavljati zanesljivo obratovanje vsaj do leta 2004.Takšen obseg proizvodnje narekuje potrebno oskrbo s surovinami ,zato so v lanskem letu dobavili 687.339 ton premoga iz RTH.Dobavljeni premog so pokurili v višini 681.861 ton ,tako da imajo konec leta na zalogi še okrog 88.400 ton premoga. Za takšno proizvodnjo so poleg premoga potrebovali še 2148 ton tekočega goriva, 76.000 m! tehnološke vode in 64 milijonov 314 tisoč kubikov hladilne vode.V zrak so emitirali 33.372 ton žveplovega dioksida ,1.478 ton dušikovih oksidov, 665.036 ton ogljikovega oksida ter 252 ton prašnih delcev. Količine so po besedah direktorja Sama Pajerja dejansko velike ,toda v bodoče upajo ,da bodo skupno z vlado RS v letu 99 našli ekološko sprejemljivo alternativo, ki bo omogočala proizvodnjo električne energije tudi po letu 2004.Dejstvo je ,da jim elektroenergetska bilanca letos pogojuje daljši remont, to je zaustavitev bloka 125 MW v času od 1.6. do 15.8. (2,5 meseca).To narekujejo tudi odločbe glavnega energetskega inšpektorja ,da v tem času morajo zamenjati grelnik vode in kolena parovoda, ob tem dejansko narediti tudi pregled in delni poseg v sami turbini .Ta čas pa se naj bi izkoristil tudi za druge preglede (na transportnih napravah in 0,5 Kv stikališče).Glede na izpad dohodka, dejansko je z bilanco letu 99 zahtevanih 608 Gwh, za katere misli, da bodo ta načrt zaradi 2,5 mesečnega remonta težko dosegli .Vendar bodo storili vse za njegovo dosego.Priprave za remont že potekajo ,saj je pogodba za izvedbo zamenjave grelnika že podpisana.V tem trenutku so v dogovarjanju z dvema ponudnikoma izmed katerih bodo izbrali najbolj ugodnega za posege na turbini. Razpisi so že zunaj, nekaj pogodb tudi podpisanih, vendar pa dejansko operativno izvajajo potrebne aktivnosti .Vse se izvajajo s ciljem ,da se z remontom prične 1.6. in tudi najkasneje konča 15.8. brez večjih težav. Kar pa se aktivnosti okrog možne izdelave nadomestnega objekta, pa se dejansko v smislu obdelave dodatnih alternativ nadaljujejo. Dejstvo je, da ob tej kratki analizi obstoječih variant, nekako počasi prihajajo do nekih novih spoznanj.Slednja zelo resno kažejo, da je v tem trenutku mogoče najbolj realna inačica -revitalizacija z ekološko sanacijo obstoječega 125 MW bloka.Seveda je to možno le v povezavi in po zakonu o postopnem zapiranju RTH do leta2015.Do takrat pa naj bi bila vsaj redna proizvodnja premoga v povprečju 600 tisoč ton na leto.Sedaj potekajo pogovori o obstoječem oz.predlaganem konceptu v smislu zagotavljanja drugih finančnih virov, vendar odločitve ali naj se predlagano opusti ali ne v tem trenutku še ni. Kot je še na koncu povedal direktor TET Samo PajerVsekakor pričakujemo to odločitev, oziroma materiale pri tem bomo pomagali pripravljati tudi sami, tja do lO.aprila.Takrat, upam, da bomo prišli do čimprejšnje rešitve, saj je naša želja da do tega pride še v roku tega leta." Rudi Špan 8. MALI TRAVEN 1999 jr J. tt.j7 f?-f; c rr> EDVARD EBERL ŽE 25 LET DIRIGENT PIHALNEMU ORKESTRU SVEA ZAGORIE V soboto, 10.4.1999, ob 19.30 uri bo v Delavskemu domu Zagorje koncert Pihalnega orkestra SVEA iz Zagorja. Koncert bo posvečen dirigentu EDVARDU EBERLU, za njegovo petindvajsetletno dirigiranje. Dirigent bo na koncertu prejel Gallusovo listino na področju glasbene dejavnosti za življenjsko delo in Križ za zasluge CISM (mednarodna zveza pihalnih orkestrov). Edvard Eberl se je rodil septembra 1935 na Nizozemskem, kjer je obiskoval šolo. V Slovenijo se je skupaj s starši preselil leta 1945 in prav to leto se beleži kot začetek njegovega glasbenega delovanja. Po končani mali maturi se je vpisal na Srednjo vojaško glasbeno šolo ter jo kot klarinetist in violončelist zaključil leta 1954. Po končani šoli je kot prvi klarinetist igral v orkestru in tudi v Simfoničnem orkestru v Zadru. Po dveh letih službovanja je pričel poučevati klarinet na Vojaški glasbeni šoli. Med učiteljevanjem pa je na svojo željo obiskoval tudi civilno glasbeno šolo, se dodatno učil igranja klarineta in glasbene predmete. Po končani civilni glasbeni šoli pa se je vpisal na Pedagoško akademijo - glasbena smer. In ker je o glasbi želel vedeti še več, je na lastne stroške obiskoval tudi Akademijo v Zagrebu, se izobraževal harmonijo in kontrapunkt ter se učil klarineta pri priznanih profesorjih glasbe. Z odliko je opravil tudi vse izpite višjega oficirja, vendar, zaradi takratne nepriljubljenosti Slovencev, niso našli razloga za njegovo napredovanje. Zato seje leta 1985 predčasno upokojil. Leta 1946 je postal član takrat še Rudarske godbe, sedaj Pihalnega orkestra SVEA Zagorje, s katerim sodeluje torej že 52 let. 4. januarja 1974 je imel kot dirigent prvo vajo z Delavskim pihalnim orkestrom Zagorje in ga od takrat tudi uspešno vodi. Orkester je pod njegovim vodstvom doživljal in še vedno doživlja svoje največje uspehe. Izjemen uspeh orkestru pomeni . zlata medalja s Svetovnega prvenstva v Kerkradeju na Nizozemskem leta 1981 in absolutno prvo mesto na tekmovanju v Nemčiji, v Bambergu, leta 1992. V začetku 90-ih let je Edvard Eberl v orkester vpeljal novo glasbeno kasneje pa je orkester predstavljal Slovenijo v Moški, ob 850-letnici ruske prestolnice. Orkester se pod vodstvom dirigenta Edvarda Eberla občinstvu predstavlja s številnimi samostojnimi koncerti, doma in v tujini. Na teh koncertih predstavljajo novosti in novo znanje, ki ga člani orkestra pridobijo s pridnim delom in odličnim vodenjem dirigenta. Edvard Eberl je za svoje delo prejel naj višja občinska priznanja, visoko priznanje za kulturo v Avstriji in številna druga Spomnim se, da meje prepričeval tudi Ladko Korošec... No, potem meje poklical Rok Tavčar (narodni heroj), takratni general za vso Slovenijo, in potem sem začel. Glede na raznoliko glasbo, ki jo igra vaš orkester, se zdi, da ste zelo odprt človek, kar se zvrsti glasbe tiče. Ob kakšni oz. čigavi glasbi najbolj uživate? Skoraj vsa glasba mi je všeč. Ne maram te novodobne eksperimentalne glasbe, brez melodije, ki je preveč abstraktna. Zelo rad imam improvizatorje npr. Bacha, občudujem virtuoznost jazzerjev, pa Čajkovskega, Webbra,... Trenutno poslušam Enia Moriconea, ki je izvrsten inštrumentalist. Bi npr. na koncertu v soboto raje sedli med orkester in igrali z njim, kot dirigirali? Raje bi igral; biti dirigent je zelo naporno, to je velika odgovornost in to postaja zame že kar moteče. Pa sicer, se v orkestru razumete? Ja. Odkar je iz orkestra odšla skupina ljudi, ki je želela uveljavljati svoje lastne interese, se v orkestru zelo dobro razumemo. Orkester želi nastopiti na tekmovanju v Kerkradeju leta 2001... Drži. V orkestru so se pojavile pobude za nastop na tekmovanju, toje odobril tudi predsednik Miro Štrajhar. Treba bo trdo delati, a če bo orkester za to, potem sploh ne bo problema. Če bomo tekmovali, se bomo prav zagotovo kar se da najbolje pripravili. Katja S. zvrst; Ulmsko glasbo, pop, rock in blues. Hkrati je bil orkester tudi prvi, ki je v ljubljanskem Cankarjevem domu igral ob spremljavi orgel. V času njegovega vodenja je Pihalni orkester SVEA Zagorje posnel in izdal 3 CD plošče in 5 kaset ter posnel tri videospote. Glasba, ki jo poustvarja s svojim orkestrom, ima posebno mesto na glasbenem področju, z njo je pokazal, da se da zabavno glasbo izraziti tudi na visoki umetniški ravni. V času praznovanja 135-letnice orkestra je bil s svojim orkestrom gost papeža Janeza Pavla II, v njegovi palači v Vatikanu. Leto odlikovanja. Skratka, njegovo delo na glasbenem področju je bogato in je zaznamovalo zagorsko kulturo in prav zato je upravičen dobitnik Gallusove plakete na področju glasbene dejavnosti. Po pričevanjih so vas leta 1974 komaj prepričali, da ste postali dirigent takrat še Delavskemu pihalnemu orkestru Zagorje... Res je. Takrat sem živel v Ljubljani, pri večih ansamblih sem igral klarinet in saksofon in nisem čutil posebne želje postati dirigent, čeprav sem imel opravljene vse potrebne izpite. Ko sem zavrnil ponudbo, so me začeli pregovarjati, da bi le dirigiral. p i 3 7n n 8. MALI TRAVEN 1999 Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. PISMO Sem rojena Zagorjanka in sem že dolgo v drugem kraju. Rada prihajam nazaj, kolikor mi dopušča čas in obiščem žive in mrtve sorodnike. Zelo rada prečitam Zasavca, ker so mi vse stvari iz domačega kraja vedno zanimive. Ob novem letu sem prebirala izdano kroniko, katero so dobila gospodinjstva. Pohvale vredno je, da na ta način seznanite občane, kaj vse se je naredilo in postorilo v minulem letu in res ni bilo malo. Vendar pa želim piscu te kronike izreči tudi kritiko, ker v kratkem prikazu zgodovinskega dela v času okupacije v letih 1941-45 ni našel prostora za objavo nekaj besed; da je bilo 7.maja 1944 v osrčju Zagorja ustreljenih 19 talcev. Otroški vrtec Ruške Regancin je postavljen na tem mestu okupatorskega zločina. Na stavbi je spominska plošča z imeni vseh žrtev. Ta zločin je v svojih spominih opisala samo ga.Skrinjarjeva (hvala ji), sicer bi bilo hote ali nehote vse zamolčano. Med žrtvami sta bila tudi dva Zagorjana, med njima moj mož. Ostali so štirje otroci brez očetov, eden rojen nekaj dni pozneje, trije v starosti od 3 do 20 mesecev staroti. Žrtev in osirotih otrokov je bilo v Zagorju še veliko, zato ni prav, da se to prezre ali celo namreno pozablja. Zagorje je v času okupacije utrpelo krvav davek, za vse žrtve je v muzejski sobi NOB v Zagorju dokumentacija. Posebej so pa vojni invalidi in vračajoči se iz koncentracijskih taborišč izmučeni, vsi ostali razseljeni in pregnani, ki jim je bilo odvzeto vsako človeško dostojanstvo. Še in še bi se lahko naštevalo in to ne sme v pozabo. Zagorje si zasluži širšo obdelavo s to medvojno temo in še daleč nazaj o delavskem gibanju. Spodbudite mlade gimnazijce, kateremu leži obdelava take teme, hvalevredno bo in zanimivo. Zahvaljujem se g.Švaganu, županu, da ob obletnici 7.maja in za dan mrtvih poskrbi, da grob talcev ni brez lepega cvetja. Krajevna skupnost Jože Marnje nekako pozabila na ta tragični dan v Zagorju. Prav bi bilo, da se šole pogovarjajo s svojimi učenci o vseh teh težkih časih v času okupacije, ker je to zgodovina vseh nas Slovencev. Sedaj, ko je rudnik v zapiranju, bi bila tema za pišočo mladino še kako zanimiva in aktualna. Pridnih šiolarjev, gimnazijce je, samo zainteresirati jih je potrebno. Lucija Barlič, Trg Bratstva 9, Piran IZJAVAZAJAVNOSI BREZPOSELNIM Zopet se kreščejo mnenja in iskre glede pokojninske reforme, v kateri ni zaslediti besede brezposeln. Zato, kot sem že navedel, bi se morali brezposelni najti in organizirati. Zato obveščamo vse, kateri želijo, da se sliši njihov glas tudi v pogajanjih v državnih organih, naj svojo željo izrazijo na telefonski številki 0601/71-200, zato, da nas bo več. Društvo (sindikat) nezaposlenih Zasavja v ustanavljanju V DRUŽBI Z INGRID PEINKICHER Uro pravljic v zagorski knjižnici je v četrtek, 25. marca ob 17. uri pripravila pravljičarka in pesnica Ingrid Peinkicher iz Radovljice. Malčkom od 4 do 9 let je predstavila najnovejšo pravljico Janček in njegove dogodivščine. Ingrid Peinkicher je povedala, da so njene pravljice poučne in namenjene najmlajšim in odraslim. Včasih ji takoj 'porata', da vzpostavi prijetno komunikacijo z malčki, saj pravi, da so otroci najbolj kritična publika. "Sproščujoče deluje, če se o pravljicah z otroki še pogovarjamo," je dejala, "da skupaj z mano pokomentirajo svoje vtise." In pravljično uro je v uvodnem delu zapolnila s prebiranjem pravljice Janček in njegove dogodivščine, za katero je dodala, da bodo v zbirki kmalu izšla nadaljevanja in sicer, kako se Janček srečuje z drugimi živalicami in kako gre Janček prvič v šolo. Po prebrani pravljici pa so z malčki kramljali, kakšen naj bi bil pravi prijatelj in ugotovili, daje prijetno, če zna človek človeku biti prijatelj. "Za otroke ne smeš biti preveč strog," pravi Ingrid Peinkicher, "zato imajo otroci tako radi, če jim starši prebirajo pravljice in se z njimi igrajo." Ko pa je otroke vprašala, če bi radi risali, so v en glas dejali, da bi rajši barvali kot risali, ter tako pobarvali vsak Ingrid Peinkicher malčkom prebira pravljico. vsaj eno ali dve risbici, ki jih je pravljičarka pripravila na temo pravljice: Janček in njegove dogodivščine. Tekst in foto: ER. MEDNARODNA RAZSTAVA MAČK Felinološko društvo Zasavje je 27. in 28.marca v zagorskem delavskem domu organiziralo 49. mednarodno razstavo mačk. Častna pokroviteljica razstave je bila Štefka Kučan. Razstavljalcev je bilo 51, s 120 mačkami. Poleg ocenjevanja so prireditelji poskrbeli tudi za nastope različnih pasem. Tekst in foto MM ZASAVČEVA KOŠARICA Inflacija gor, inflacija dol... Politiki (predvsem vlada) nas vseskozi "flancajo", da inflacija vseskozi raste v skladu s pričakovanji. In marsikdo tem številkam ne verjame. Zato pa boste lahko verjeli nam. Odslej se bomo vsake toliko časa odpravili v zasavske trgovine in izračunavali, koliko pravzaprav zapravimo za živila na mesec oziroma, v kateri zasavski občini se najceneje "pride" skozi. Tokrat smo v našo košarico zajeli naslednje artikle in količine, ki so navedene v oklepajih: Olje Cekin (3 1), sladkor (3 kg), sol (1 kg), kis (1 1), moka tip 500 (3 kg), testenine (2 kg), riž (1 kg), kava (1 kg), marmelada (700 g), pivo (10 1), mineralna voda (121), rdeče vino (31), sirup (21), maslo (0,5 kg), margarina (0,5 kg), mleko (301), koruzna moka (1 kg), posebna salama (2 kg), pasja radost (3 kg), polbel kruh (30 kg), sir (1 kg), govedina - stegno (4 kg), perutnina - kosi (3 kg), svinina - kotleti (2 kg), krompir (15 kg), solata (15 kg), korenje (2 kg), fižol (1 kg), jajca (30 kom), jabolka (5 kg), pomaranče (5 kg), banane (5 kg), kislo zelje (3 kg). 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 34.887,40 SIT 42.548,00 SIT 39.987,26 SIT 45.323,00 SIT 10.000 Litija Zagorje Trbovlje Hrastnik povprečno /Cratie domače,., ./Cratie, domače,. ../Ctotde domače,,., /Cr-at/le, domače,.,. /Cmatde, domače,... /Cratde, domače,... OBČNI ZBOR HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA ZAGORJE 27.marca so se zbrali člani Hortikulturnega društva Zagorje na letnem občnem zboru v gostišču Vidrgar-Žibert. Predsednica, Vesna Cvetič, je predstavila dejavnost preteklega in načrte za naslednje leto. V lanskem letu je društvo organiziralo različna predavanja na področju hortikulture, kjer je predaval Jože Klinc iz Moravč pri Gabrovki. Ta predavanja so načrtovana tudi za letošnje leto in sicer z dopolnitvijo praktičnega dela - aranžiranja. Vključili so se v eko šolo v sodelovanju z OŠ Tone Okrogar, katerim pomagajo pri raznih dejavnostih. Sodelovali so na sejmu Flora v Celju, organizirali razne krajše in daljše strokovne izlete. V letošnjem letuje v načrtu izlet na Ažurno obalo, za leto 2000 pa obisk Amerike. Dolgoročni plan društva pa je pridobiti večje društvene prostore in travnato površino za cvetlično ureditev. Ob koncu leta se nameravajo vključiti v organizacijo okrasitve mesta Zagorje ob prihodu novega tisočletja, katerega bodo člani društva pričakali skupaj v Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje pod sponzorstvom župana Občine Zagoije Matjaža Š vagana, kije pokazal veliko razumevanja in podpore za omenjeno društvo. Tekst: ŽANA, foto PRAV NOVVODOVOD NA IZLAKAH Na Izlakah gradijo novo vodovodno omrežje od Izlak proti naselju Loke. Z novim vodovodom bodo zagotovili kvalitetno oskrbo z vodo okrog 30 stanovanjskim hišam. Poleg vodovoda gradijo tudi kabelsko omrežje in telefonsko povezavo (polagajo dvojček za optično povezavo Izlake -Čemšenik). Izvajalca del sta izlaška firma Elektroprom in Aqva. Dela nameravajo zaključiti do konca aprila. (Vir: ZAGORSKI BILTEN) EMIL ŠKRBEC RAZSTAVUA V KNJIŽNICI Znani trboveljski slikar Emil Škrbec, član Relika, je konec marca postavil v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, na ogled svoja najnovejša dela. Tokrat se predstavlja z 10 slikami v pastelu in z motivi iz našega gorskega sveta ter slovenske krajine. Razstavljena dela so na ogled do srede aprila v času, ko je knjižnica odprta. IL V LIKOVNI GALERIJI RAZSTAVUA ALENKA LESAR Zveza kulturnih društev Trbovlje je pripravila v času od 2. do 11 .aprila v likovni galeriji Delavskega doma Trbovlje samostojno razstavo del akademske slikarke Alenke Lesar iz Ljubljane. To je njena prva samostojna razstava z vrsto abstraktnih slik. U. KLUBSKI CENTER SVETA KNJIGE PRENEHAL DELOVATI Uprava Sveta knjige je seznanila svoje člane v Zasavju, da je konec marca prenehal delovati njihov klubski center na Ulici l.junija 15 v Trbovljah. Odslej bodo člani tega knjižnega kluba naročali knjige bodisi na centru v Ljubljani ali drugih klubskih centrih, dokler jim ne bo uspelo najti nov primeren prostor. IL. IZMENJAVA DIJAKOV GESŠ TRBOVUE IN GIMNAZIJE SCHEINFIELD Od 8. do 17.aprila 1999 bodo trboveljski gimnazijci imeli v gosteh že šestič vrstnike s partnerske gimnazije iz nemškega mesteca Scheinfeld. Pod izkušenim mentorstvom prof. Marije Holešek in prof. Marjetke Kafel so jim dijaki pripravili zelo zanimiv in pester delovni program, ki vključuje delo, rekreacijo, zabavo, spoznavanje geografskih in zgodovinskih znamenitosti Slovenije, seznanjanje s kulinaričnimi dobrotami, gostoljubljem naših ljudi in z lepoto posameznih delov naše državice. Goste iz Scheinfelda bo sprejel tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar. Trboveljski gimnazijci bodo svojim partnerjem vrnili obisk po prvomajskih praznikih. DVAJSET LET: Mnogo? -Malo? - Kakor za koga! Jedilnica, dvorana, večnamenski prostor, kakorkoli se že imenuje, je bila v sredo 31.3.1999 odločno premajhna za vse stanovalce Doma Franc Salamon, njihove svojce in goste, ki so bili povabljeni na praznovanje dvajsetega rojstnega dne Doma starejših občanov v Trbovljah. Polno je bilo ljudi, ki mislijo in delajo dobro za ljudi, ki to s hvaležnostjo sprejemajo, polno je bilo prelepih želja, toplih besed in velikih načrtov. Že okolica doma, odeta v spomladansko cvetje, je obljubljala prijeten dogodek. V preddverju je obiskovalce očarala dokumentarna razstava o delavskem in predvsem rudarskem življenju v "bojevitih revirjih", prav posebej privlačne pa so "varjene slike" umetnika Marjana Černigoja, ki ne izražajo samo toplino pač pa dajejo prvine umetnosti, ki se zrcali tudi v barvah naravne hladne kovine pri prehajanju v toplejšo pri prisotnem segrevanju. Številni obiskovalci in gostje so se pridružili stanovalcem doma in zaposlenim na praznični dan. Zaposlenim v domu - nekateri že dvajset let, oskrbovancem doma - trije od njih že od vsega začetka in sedanji direktorici Danici Hren in njenim predhodnikom Ivu Vozlu in Zofiji Češnovar in seveda vsem, ki so kakorkoli povezani z delovanjem doma, so bile namenjene čestitke trboveljskega župana Ladislava Žgajnarja, kije obljubil pomoč pri uresničevanju novih načrtov. Mnogo lepih želja in čestitk so posredovali predstavnica Sveta zavoda, delavcev doma, socialnega zavoda Slovenije, društva upokojencev Trbovlje, doma ostarelih z Izlak, Hrastnika, Kamnika, društva invalidov, Rdečega križa, krožka ročnih del, osnovne šole T.Čeč in Vrtca Trbovlje... Uradni del proslave je popestrila skupina Orlek, v "neuradnem" delu pa so se povabljenci zabavali s skupino Evergreen. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce... Tudi župan se je moral strinjati, da je minilo 20 uspešnih letin obljubil tudi pomoč. Klara Močnik Pungeršič: 'To pa je moj dom, tukaj sem jaz doma!" (20 let) Več o ustanovitvi doma, njegovem razvoju in delovanju ter o načrtih pa v naslednji številki. Marta Hrušovaijfoto A. Podbevšek METULJI IN PIRHI V HRASTNIŠKI KNJIŽNICI V hrastniški knjižnici Antona Sovreta so v drugi polovici marca otvorili razstavo akvarelov arhitektke in grafične oblikovalke Joče Jamšek iz Renk. Na vseh njenih delih se pojavlja motiv metulja - na akvarelu, na steklu in glini. Metulja imamo za simbol lahkotnosti in nestanovitnosti, a tudi preporoda. Po drugi strani pa ponazarja željo po iskanju skritega, po iskanju resnice o sebi in svetu. Joca Jamšek se ukvarja z grafičnim oblikovanjem in fotografijo ob souporabi računalniških programov. Razstava bo odprta do srede aprila. Zadnji četrtek pred prazniki pa so v knjižnici Antona S voreta pripravili ustvarjalno delavnico, kjer so barvali pirhe, oblikovali piščančke, slikali... Material so otrokom priskrbeli v knjižnici. Četrtkova srečanja so se otrokom priljubila, kar kaže visoka udeležba - prišlo jih je trideset, tako da so bili že kar na tesnem. Fanči Moljk NAJVECJA ZAGORSKA BUTARA Na cvetno nedeljo je že običaj, da se k maši prinesejo butare različnih oblik in velikosti. Tako je bila v Zagorju največja tista, ki sojo naredili Jernej Sotenšek, Danijel Juvan, Miha Drnovšek, Miha Suša, Marko Bokal in Boštjan Sluga. Butara na sliki je dolga 10 metrov in sojo fantje delali 7 dni. Tekst in foto: EM. f: rr jr.^uf: Oklepajo se jih brez obiranja "Najprej najbolj pomembno," je odvrnil znanec, ko je odložil telefonsko slušalko. Kolegico je namreč povabil v kino in hkrati ugotovil, da si še ni nabavil novih kavbojk. Prilika je bila kot nalašč zato, ampak rabil je tudi osvežujoč parfum, ker mu vedno zvabi nasmešek. In...? No, za vsak slučaj še dežnik s seboj, če bo deževalo. Tildi slovenski pregovor pravi, da je vsakemu človeku treba dveh stvari in sicer: dobrega slovesa in dobre vesti. Naključni anketiranci pa so pripovedovali, kateri dve stvari jim nasplošno v življenju največ pomenita. Tekst in foto: Petro Radovič Vahid Ibrič, učenec iz Trbovelj: "Nasplošno mi v življenju največ pomenijo starši in zdravje." Gregor Troha, dijak iz Zagorja: "Najpomembnejše zame je dobro razumevanje v družini, kot drugo pa doseči zadani cilj. Seveda pa se v obdobjih tudi spreminja, kaj ti največ pomeni." Tanja Borštnar, farmacevtski tehnik iz Trbovelj: "Brez ljubezni staršev in ljubezni fanta, bi težko shajala v življenju. Pa tudi brez denarja, čeprav nisem materialistka." Darja Drnovšek, dijakinja iz Zagorja: "Šola in ljubezen sta najbolj pomembni, četudi seje za oboje treba tudi truditi." Sevala Tatarovac, upokojenka iz Zagorja: "Brez vode in brez elektrike je v življenju najtežje." David Pavlič, elektrotehnik iz Zagorja: "Brez cigaretov in brez prijateljev ne morem, potem so pa še druge pomembne stvari." Milka Šink, upokojenka iz Zagorja: "Brez denarja in brez frizerja bi se težko znašla v življenju." S Viktor Čebela, upokojenec iz Litije: "Zrak in voda sta dve stvari, ki sta najbolj pomembni v življenju." i Andreja Mihelič, komercialni zastopnik iz Ljubljane: "Brez družine in brez službe - to sta dve stvari, brez katerih ne morem." Branka Jan l^sij lii vzeli usi ssunotiii ofolf? Zavila sem v eno od velikih športnih trgovin v Ljubljani. Žogo sem našla, potem pa sem se še malo razgledala naokoli. Kakšna trenirka -takšno bi pa res imela. Ampak, kakšna cena! Kako naj si privoščim tenirko, ki me stane skoraj toliko kot državo moja štipendija? Pa ta anorak - prav dobro bi se lahko počutila v njem. Ampak škoda, da je na njem listek s ceno. In ta nahrbtnik. Ampak očitno mi bo moj stari še kar nekaj časa všeč. In kakšni športni copati! Ampak kako... ?! Pa pulover... Ne, saj ne morem več. Samo v slabo voljo se spravljam. Sicer pa tega tako ne potrebujem tako nujno. Ampak v tem bi se tudi jaz dobro in sproščeno počutila. Pa je to sploh pomembno? Je to tisto, kar lahko moje življenje naredi lepo, tisto, po čemer je vredno hrepeneti, kar me lahko osreči? So lahko neke materialne stvari pogoj za mojo srečo ? Lahko pridobitev določenih materialnih stvari pomeni izpolnitev mojega življenja? Če povem po pravici, tudi mene včasih obhajajo misli, da bi bilo z več finančnih sredstev moje življenje lepše, bolj prijetno. Imam pa občutek, da nekateri to mislijo še bolj resno in vse svoje življenjske moči usmerjajo v dosego tega cilja. Je pač precej resnice v tem, da družba spodbuja takšen način razmišljanja. Če tvoj pulover, ali hlače, ali bunda, ali nahrbtnik ni izdelek kakšnega priznanega proizvajalca, se moraš kar precej potruditi, da si enakovreden "ta glavnim". Če to seveda hočeš. (Tudi tu bi se lahko ustavili in razpravljali, ali je to življenjskega pomena.) In to se začne že kar kmalu. Odvisno sicer od okolja, v katerem se gibamo, vendar pa so vsaj odnosi v osnovni šoli že precej pogojeni s tem. Takšen je pač vzorec, ki ga odrasli prenašajo na svoje posnemovalce. To niso nujno starši, sploh ne, vendar pa lahko v svojem kmgu znancev hitro najdemo primer kakšnega dobrega "prevodnika" takšnega razmišljanja. Zakaj pri Aniti doma stara škoda ni več zadoščala? Zakaj so morali kupiti novo cordobo? Pa ko bi bila vsaj kaj boljša, kot je bila škoda! Tako pa, pravi Anita, prav tako nima centralnega zaklepanja, klime ali zračnih blazin. Je sicer nova, lepše izgleda, ampak... ali se zato kaj bolje peljem z njo? Niti ne, ampak vsi (ja, gotovo) očijevi sodelavci so si že nabavili kaj novega. Pa smo si morali še mi. Kljub vsem kreditom za hišo. Pa so zato kaj bolj srečni? Niti ne. Pri Aniti to sicer ni uničilo njihovega družinskega Življenja, vendar pa lahko dolgovi, krediti in minusi na tekočem računu v družino prinesejo tudi razdor in prepire. Se nismo potem s tem nekoliko oddaljili od tistega, kar bi lahko imenovali lepo in srečno življenje ? Grkom, starim, antičnim pogosto dodajamo pridevnik modri. Eden takšnih je bil gotovo tudi Aristotel, ki se je v svojih filozofskih razmišljanjih ukvarjal predvsem z vprašanjem smisla oziroma cilja človekovega življenja. Pri tem je ugotovil, da je to srečnost. Kako pa to dosežemo? Vsekakor ne le z materialnimi dobrinami - s kar največ sužnji, z dobrimi govorniškimi sposobnostmi, z največ ljubicami. Ampak s pravilnim življenjem. To pa je Že pred skoraj dvema tisočletjema in pol vključevalo tudi osebne odnose. S tem, ko se odprem drugemu, ko si prizadevam za prijateljske odnose, ko se žrhmjem za drugega, ko svoje udejstvovanje podredim odnosom, ki osrečujejo mene in partnerje, se v polnosti uresničujem in izpolnjujem svoje življenje. Materialne stvari pa so mi pri tem lahko v dobro pomoč. Peter Motnikar Prijateljstvu ali sovraštvo? Nič se ustrašiti, ne bom vam nakladal o mehiških limonadah, ki trenutno polnijo skrbi povprečne slovenske gledalke in (kar je še posebej tragično) gledalca televizije in pri katerih mi gre čedalje bolj na... Ravno prejšnji dan sem razmišljal, kako nerealistično znajo igralci in scenaristi prikazati določen prizor, ki se skorajda vsakič konča srečno. A vendarle nimajo omenjene limonade praktično nobene zveze z resničnim življenjem. Je že tako, da se človek, hote ali nehote, v življenju večkrat sreča Z lažmi in prevarami, pa čeprav sam za to neposredno niti ni kriv. A vendarle je tako, da se človeku, ki je najmanj kriv, skuša naprtiti vsa krivda za vse laži in prevare, ki se dogajajo na tem našem ljubem svetu. Ko spoznaš prijatelja, si med seboj lahko zaupata vse ali skoraj vse in prav besedica "ali" je lahko že razlog, da se med dvema prijateljema zgodijo laži in prevare. Mnogi se potem sprašujemo, kako prijatelju ali prijateljici, za katero si bil prepričan, da ti zaupa vse, sploh še lahko pogledaš v oči? Samo po sebi se poraja vprašanje - ali vse skupaj čimprej pozabiti ali pa so bile laži le prehude in jih je treba posledično obešati na veliki zvon, da se ne bi med prijateljema nikoli več zgodile? Ja, dilema je velika, a pri pravih prijateljih se že najde neka srednja pot in mnogokrat se prizori iz omenjenih mehiških nadaljevank ponovijo tudi v resničnem svetu. A ne vsakokrat. Prijateljstvo je namreč zelo kompleksna zveza, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Brez teh dveh stvari pa pravega prijateljstva ni. Nisem bil velikokrat v življenju postavljen pred dejstvo, da bi moral izbirati med prijateljstvom in sovraštvom... Toda usoda je kruta stvar in včasih čisto nenapovedano doleti tistega, ki to najmanj pričakuje. Sicer pa, kakorkoli se bomo odločili, bomo posledice nosili sami in morebiti celo skozi vse življenje. Toda pred to odločitvijo se moramo iskreno vprašati, kdo sploh je oseba, ki si zasluži naziv "najboljši prijatelj ". Takšnih ali drugačnih prijateljev sem v življenju imel precej. Nekateri so v meni videli le tarčo posmeha, drugi so v meni videli nekoga, ki ga lahko brez posledic izkoriščajo do onemoglosti, spet tretji so v meni videli iskrenega prijatelja, kateremu res lahko zaupajo. Teh tretjih je bilo najmanj in že zaradi tega sem se skušal truditi, da jih obdržim in da jih ne bi s kakršnimkoli dejanjem ali besedami prizadel. To se mi ni zgodilo nikoli v življenju in to je ena redkih stvari, na katero sem ponosen. Toda, kot sem enkrat že omenil, usoda je kruta in ravno zato je še toliko bolj žalosten trenutek, ko moraš zapustiti prijatelja, pa čeprav za to nisi sam čisto nič kriv. Toda kako reagirati, ko veš, da se boš s tem prijateljem še večkrat srečal in da pravzaprav ni vreden sovraštva in prezira, ki ga morebiti čutiš do njega? Morebiti pa le najdemo v sebi trohico usmiljenja, ki bi morda rešilo prijateljstvo pa čeprav bo to na trhlih tleh. Kajti trhlo prijateljstvo je vendarle boljše kot sovraštvo. Sovraštvo pa je v večini primčrov pripeljalo do toliko nesrečnih trenutkov v našem Življenju, da eno dejanje, pa čeprav še tako hudo, ni vredno sovraštva na tem svetu... *£ »*-*»- J» r-r- *“T* j jj. u ri j. \rrj u. Ratko Borozan: "Nisem prišel sem, da bi zapiral iovarno, ampak, da bi jo prosperiral, da bi šel razvoj naprej!" O Slovencih (pa ne le o Slovencih) poznamo marsikakšne trditve. Češ, da smo vase zaprti, hladni ljudje, ki uživamo v nesreči drugih, s tem prikrivajoč in pozabljajoč na svojo. Včasih se sicer vprašam ali so te trditve le kot šale o blondinkah, ampak vse bolj se mi zdi, daje vse to in še marsikaj drugega res. Zakaj, ne vem. Mogoče bom ugotovila, ko bom starejša in modrejša. Ali pa tudi takrat ne. Mnoge zalotim, da pravijo, da je bilo v rajnki Jugoslaviji boljše. Če je bilo boljše, ne vem, vem pa, da so tudi zavoljo starih napak tovarne propadle in so ljudje brez dela. Kaže, da sami ne bomo zmogli, pomoči tujih investitorjev pa nočemo. Socializem je še pregloboko v slovenskih glavah in še vedno tujega nočemo in svojega ne damo. Nekateri, po moje z rahlo begavico, mislijo, da bo tuji lastnik slovenskih podjetij vse zaprl, odpustil. Niti ne pomislijo, da so stroji morda zastareli, proizvodi pa svetovnemu trgu nekonkurenčni. No, nekaj takšnega se govori tudi o Bartec Varnosti. Najbrž zaradi vsega zgoraj naštetega. Jaz sem si po pogovoru z novim direktorjem Bartec Varnosti, Ratkom Borozanom ustvarila svojo sliko. Pogovor z mirnim, uglajenim, podjetnim poslovnežem in toplim človekim mi je odprl nov pogled, ne le na zadeve okoli omenjenega podjetja, ampak nov pogled na zahodni svet podjetništva. Ne silim vas, da sprejmete mojo sliko, na prazno platno si po prebranem narišite svojo. To je vaša pravica in naj bo moja, da vam predstavim najin pogovor. Predstavite nam, gospod Borozan, podjetje Bartec. To je podjetje, kije nastalo pred devetnajstimi leti, naslednje leto bo imelo dvajset let. Začela je s proizvodnjo naprav in komponent v protieksplozivni zaščiti. Danes je to podjetje, ki ima okoli 1200 zaposlenih, vključujoč Bartec Varnost. Podjetje Bartec ima 20 podjetji po Evropi in tudi izven Evrope v ZDA, Singapurju, Japonski, razširjeni smo vsepovsod. Devet podjetji se ukvarja s proizvodnjo, ostalo pa so marketinške organizacije. Glavni cilj podjetja Bartec je torej proizvodnja komponent in naprav, ki so vezane na varnost človeka in človekove okolice. Ne samo protieksplozivna zaščita, ampak tudi drugo, kar se tiče varnosti človeka. In zakaj je bila Varnost iz Zagorja, iz Slovenije zanimiva za Bartec? Varnost je bila zanimiva za Bartec zato, ker je proizvajala nekaj, kar se vklaplja v naš program, to so motorji v protieksplozivni zaščiti. To pomeni iz iste skupine proizvodov, nekaj, kar koristi dopolnjevanju proizvodnega programa. Tu v Varnosti je znanje, obstaja nek know - how. Kontakti Varnosti in Barteca so stari več kot dvajset let, še iz tiste generacije, ko vi sploh še niste bili rojeni. Tudi sam sem imel z Varnostjo stike nekje v osemdesetih letih, ko so se gradile nuklearne elektrarne v Rusiji, v okviru Energoinvesta in je Varnost izdelovala motorje za te elektrarne, Bartec pa komponente za te motorje. Je Varnost v celoti last Barteca? Varnost je nekje okoli 96 odstotkov v lasti Barteca. Ste zadovoljni z načinom dela, ki so ga bili do sedaj vajeni delavci v Varnosti, sedaj Bartec Varnosti? Na začetku gotovo nismo bili zadovoljni, saj je to bil tudi razlog, da sem bil jaz postavljen sem s strani Barteca, kjer sem zaposlen že petnajst let. Sem sem prišel, da bi Varnost začela delati na nek način tako, kot dela Bartec. V bistvu, da bi slovensko podjetje, ki je v lasti nemškega, delalo tako, kot delajo ostala nemška podjetja. Kar pomeni, doseči nek poslovanja, ki odpira vrata v Evropo. Ker vemo, daje tržišče Slovenije zelo majhno, tržišče JVZ Evrope, ali če rečem bivše Jugoslavije je tudi zelo majhno in v zelo kritični situaciji, kar pomeni, da se moramo odpirati proti Evropi. Če ne delamo po principih, po katerih dela Evropa nimamo možnosti, da bi prodajali svoje blago Evropi. Alije to vprašanje kvalitete, certifikatov ali cen, vse se mora uskladiti. Tudi način poslovanja, planiranja, vse to moramo uskladiti tako, da bomo lahko na istem nivoju kot Bartec Nemčija. V bistvu, da bomo kot ostala podjetja v Evropi. Ob prevzemu firme je bilo veliko govora o odpustih. Zdaj bi rada iz prve roke izvedela, koga ste odpuščali in zakaj so bili ti odpustki potrebni? Takole. Prvi viški so bili v samem vodstvu podjetja, saj je bilo podjetje zadnjih devet let, lahko rečem, zapuščeno. Ni se vlagalo v prihodnost podjetja, ampak se je tisto, kar je ostalo, počasi zapravljalo, se uživalo na tistem, kar je bilo. Ni bilo pametnih investicij, ostali smo na nivoju iz začetka devetdesetih let. Seveda se najprej pogleda vodstvo. Bartec ni niti pomislil, da to vodstvo dobro vodi podjetje. In tu so bila prva odpuščanja, oziroma sporazumi. Tu gre za nekaj deset ljudi viška. Ti viški pa so nastali z združevanjem stare in nove tovarne. Imeli smo namreč-dva direktorja proizvodnje, dva direktorja tega in onega, bilo je torej preveč mest, ki so bila dvojno pokrita. To so bili viški. Vem, da so v Zagorju govorili o viških trideset, šestdeset, sto ljudeh. Mi imamo zdaj 126 zaposlenih. Nismo kar odpuščali ljudi, vendar so neki viški dejansko bili. Mesta torej, ki so bila dvojno pokrita, mesta za katera nekdo v proizvodnji ne more zaslužiti. Lahko torej rečeva, da zaposleni v Bartec Varnost ostajajo? Da, absolutno. Zaposleni, ki so tu ostajajo. To, kar se govori o spiskih, ki naj bi se sestavljali, pošiljajo se tudi anonimna pisma, to je vse netočno. Nihče ne dela nikakršnih spiskov, nihče ne bo odpuščal ljudi, saj nobeno podjetje ne bi delalo programov za viške in ga čez tri ali šest mesecev delalo še enkrat. Iz čisto enostavnega razloga, saj bi potemtakem bili ti trije ali šest mesecev izgubljeni in bi stali denar. Potem bi bili viški za 30 ali 50 ljudi napravljeni takoj na začetku. Še v pogovorih Barteca s Skladom je bilo nekaj govora o tem (to ne morem potrditi s papirjem), da ni treba, da se podjetje skrči na manj kot devetdeset ljudi. Mi smo daleč nad to številko, saj želimo proizvodnjo podvojiti, želimo v roku dveh, treh let dvigniti promet z zdajšnjih 7,3 milijonov DEM na 20 milijonov DEM, za to pa seveda potrebujemo ljudi. Ti ljudje pa znajo delati, viški desetih ljudi pa so bili iz režije in ne iz proizvodnje. Pa boste mogoče zaposlovali na novo? Za zdaj ne, vendar lahko na zaposlovanje mladih ljudi računamo v nekem doglednem času. i TL M^T17,in 8. MALI TRAVEN 1999 Ljudi, mladih strokovnjakov, ki bodo najprej delali na trženju, saj imamo v proizvodnji dovolj kadra. Uvedli ste neke spremembe, novosti. Kakšne so bile te novosti? Prve spremembe so bile v vodstvu, saj je vrh podjetja le-tega stalo okoli 25 odstotkov stroškov za osebne dohodke. Prišlo je do nove organizacije, ki je veliko bolj neposredna. Kar pomeni, da nimamo organizacije, pri kateri prvi prenese nek nalog na drugega, tretjega, itd., ampak imamo zelo jasno organizacijo in samo enega direktoija, namesto osmih, devetih, kolikor jih je pač bilo. Imamo vodjo proizvodnje in tehnike, to je eno poročje, drugo področje je ekonomija, tu imamo vodjo in področje marketinga. Vse skupaj torej le tri področja. Direktive, ki se dajejo, nalogi, so mnogo bolj direktni. In kako so zaposleni sprejeli te vaše spremembe? Dejstvo je, da ljudje težko sprejemamo karkoli novega. Lahko rečem, da različno. Nekateri ljudje so videli, da se nekaj dogaja. Velikokrat sem slišal, da ljudje pravijo, končno nekdo, ki ve, kaj dela in vidi neki cilj. Mislim, da se to najbolje vidi v proizvodnji. Ljudje delajo, ne sprehajajo se po tovarni. Mislim pa tudi, da so se ljudje v marketingu in razvoju bolj angažirali, kot so bili angažirani zadnja leta. Trenutno na primer delamo na tem, da bi dobili evropske certifikate za novo družino elektromotorjev. Skupina, kije to delala je bila izredno angažirana. Merjenja, dokončanje materiala so se delala tudi v popoldanskem času in nihče ni vprašal ali bo to tudi plačano ali ne. Šlo je za doseganje nekega cilja, ki za nas v prihodnosti nekaj pomeni. Lahko rečeva, da je bil ključen problem Varnosti organizacija? Ja, organizacija ni bila zadostna. Ni se vlagalo v modernizacijo, ni se vlagalo v sredstva proizvodnje. Skoraj cel strojni park je star več kot 20 let in s tem se ne morejo dosegati neki veliki rezultati. Pa boste to obnovili? Neke investicije gotovo bodo. To je nek dolgoročni proces, saj če bi zamenjali vse naenkrat bi prišlo do situacije, ko bi morali proizvesti pet ali desetkrat več z novimi stroji in istim številom ljudi. Če pa se vrnem k temu, da ne bomo odpuščali, stari stroji ostajajo, dokler ne dosežemo nekega večjega prometa, potem bomo kupili nove stroje. Kam bomo takoj vlagali? V merjenja, v opremo za merjenje, nekaj, kar nam lahko samo izboljša kvaliteto proizvoda. Kaj vse danes proizvaja Bartec Varnost? Program proizvodnje je ostal, lahko rečem, osemdeset odstotkov isti. Na prvem mestu so motorji, motorji eksplozivne zaščite, motorji za rudarstvo, rudarska oprema ostaja v isti liniji, kakor je bila, proizvajajo se svetilke, uvedeni so le neki deli iz proizvodnega programa Barteca, ki zamenjujejo tiste stare proizvode, stikala ali nekaj podobnega, ki se niso prodajali več niti na slovenskem trgu, saj so tipi izdelkov tako zastareli, da so absolutno nekonkurenčni. To se pravi, da se bo, oziroma da boste podjetje postavili nazaj na noge? Gotovo. Ne bi tu sedel, če ne bi bilo takšno razmišljanje v Bartecu, oziroma, če ne bi bile Bartecove želje takšne. Gospod Barlian osebno je zaineteresiran, da gre temu podjetju tako kot vsem drugim v skupini Bartec. Saj to je cilj nekega prevzemnika, da podjetje posluje tako kot treba in da prinaša dobiček. In ko že govorimo o dobičku. Podjetje je pred dvema letoma imelo izgube okoli dveh milijonov DEM, lani milijon in še nekaj, v začetku leta 1998 je bilo to 700.000 DEM. V tem poslovnem letu, to pomeni od prvega maja lanskega leta, do 30. aprila letos bomo najverjetneje, po vseh dosedanjih pokazateljih brez izgube. To pa je že velik korak k uspehu. Vam Zagorjani nagajajo, vam mečejo polena pod noge? Ne bi mogel reči, da mi ravno mečejo polena pod noge, mislim pa, da so nekateri, ki niso korektni v odnosu do podjetja, med drugim tudi neka anonimna pisma. Lahko vam pokažem pismo, ki sem ga dobil pred kakšnim letom in kjer ni nič res. Če se obrneva k nekaterim postavkam v omenjenem anonimnem pismu. Češ, da zapirate tovarno, da nič ne delate, da so narejeni spiski za viške in drugo. Lahko rečem, da kdorkoli je zaskrbljen za poslovanje Bartec Varnosti se lahko obrne direktno k meni, moja vrata so vedno odprta, ve se, da vsak zaposlen lahko pride k meni, kadarkoli hoče, da se pogovarjamo karli. Pri meni ni bilo nikoli nobenega vrstnega reda in nikogar nisem odbil. Če so zaskrbljeni, in to je moj apel na vse, naj pridejo k meni na pogovor. Tisti pa, ki mislijo slabo, naj se osredotočijo na svoje probleme, ne na naše. To pa, da so napravljeni spiski, je čista izmišljotina, saj ni napravljen spisek niti za eno samo osebo in nihče nima namere, da bi delal kakšne spiske za viške. Podjetje posluje tako kot treba, smo na dobri poti, v tem mesecu smo naredili prometa preko pol milijona mark. Trenutno smo na 6 in pol milijona mark prometa, ob koncu leta pa bomo, kot sem rekel, končali brez izgube. Skoraj čisto po planu, nekje okoli 3, 4 odstotke pod planom za to leto. Za konec pa še malce bolj sproščeno vprašanje. Kako ste se navadili življenja v Sloveniji? Meni se ni bil problem navaditi na Slovenijo, saj sem kot otrok preživljal po dva tedna letno v Sloveniji. Slovenija je za mene lepa dežala, prijetno je tu in Slovenci so mi celo bliže kot Nemci. V Sloveniji se počutim skoraj tako, kot bi bil doma. Petra Lipec CORSA že za 2.673.000 SIT FRONTERA avtotehna VIS in Avtoservis Mahkovic Sp. log 27, 1281 SAVA Tel.: 061/874-112 OPEL e tl a ntvialvTi Kako dehti Afrika Boštjan Miha Jambrek, ki je za TVS delal dokumentarec o Afriki pravi, da v Zambiji doživiš pravo Afriko. Tisti del črnega kontinenta, v katerem je na obeh straneh še dokaj daleč do morske obale in sicer na vzhodu do Indijskega in na zahodu do Atlantskega oceana. In študenta Urška Merzelj s Save pri Litiji in Boštjan Miha Jambrek iz Ljubljane sta nazadnje prepotovala še puščavo Saharo, segla čez Ekvator in mesec dni preživela v Zambiji, kjer sta raziskovala način življenja v zdajšnji Afriki. Kaj vaju je zvabilo v Afriko? V Evropi velja mnenje, kako zelo veliko vemo o Afriki in da o tem črnem kontinentu ni več kaj odkriti. Želel pa sem si narediti TV-dokumentarec o Afriki, kakršna je, in ne o Afriki, kakršno ponujajo turistične agencije, ki že vnaprej "servirajo" turistom neko vnaprejšno predstavo o Afriki. Zanimalo meje življenje v Afriki, razvoj otrok v takšnem primitivnem okolju in naravne znamenitosti, saj povečini govorijo o divjini v Afriki, o kateri pa ni sledu. Živali oziroma zveri so namreč kar udomačene in če hočeš, ti tudi antilope jedo hrano iz rok. Tipična zambijska hiša. Se niti slonov nista ustrašila? Imela sva srečo, da sva bila v Afriki v deževnem obdobju, ko je hrane zadosti in živali niso bile lačne. Sicer pa so sloni največji problem v Afriki, ker delajo ogromno škodo. Za primer naj povem, da slon podre celo drevo, da se lahko naje listov in s tem povzročajo pravcato opustošenje. Zaradi tega izginjajo drevesne vrste in s tem tudi živali, ki živijo na teh drevesnih vrstah. Leopardov pa recimo podnevi niti ne vidiš, ker so to bolj "nočne" živali in se podnevi skri-vajo, ponoči pa gibljejo naokrog. Začuda seje večina živali zelo privadila na turiste in se jih ne bojijo. Nosorogi pa so napadalni in nevarni, zato do njih nisva šla. Sta si ogledala narodni park v Livingstonu? Ja, to je prekrasna reč, tudi pragozd je, ampak v narodnem parku je recimo zelo malo živali. Toda ker živali v divjini rabijo ogromno prostora, jih radovedni turisti zelo ogrožajo. Zato mi je nek voznik povedal, daje bolje, če živali opazujemo kar iz avtomobila. Očitno živali zelo moti, če so stalno turisti okrog njih. Zanimivi pa so tudi levi, ki jih povsod srečuješ. V obdobju suše bi videla precej več živali, ker je hrane manj in so več zunaj, da si poiščejo hrano. In kako sta se prilagodila na afriški način življenja? Ne gre toliko za to, koliko je kdo prilagodljiv, ampak če greš v Afriko, moraš biti vsaj malce avanturista, pustolovca. Predvsem pa te mora Afrika zanimati. Opravil sem precej razgovorov s Slovenci, ki že dlje časa živijo v Afriki in so si tam ustvarili družine, pogovarjal pa sem se tudi z misijonarji ter o njihovem doživljanju Afrike. Sprva sem se spraševal, zakaj so lahko toliko časa v Afriki, saj je njihov način življenja precej krut. Tamkajšnji domačini oziroma črnci so namreč precej flegmatični in jim je takorekoč za vsako stvar čisto vseeno. In zanimivosti? V Zambiji je recimo precej ljudi obolelo za AIDS-em, za kar bodo v naslednjih letih umrli, ampak se prav nič ne sekirajo. Prav tako je zanimivo, da sploh niso nestrpni ali neučakani, če koga čakajo, sploh se ne obremenjujejo z medsebojnimi stiki. Zelo prijateljski so drug do drugega in zaradi tega so tudi do turistov izredno gostoljubni, družabni in prijazni. V okolju pa imajo izredno onesnaženje. Poleg tega, da se Viktorijini slapovi (95 m strmca) so eni od sedmih čudes sveta. njihov način življenja zelo razlikuje od našega, pa črnci prav obožujejo zahodno civilizacijo in so marsikaj "prevzeli" od Zahodnjakov. Kakšna je tipična družina? Tipična družina ima pet do deset otrok. Otroci so zelo domiselni, veliko se igrajo. Odrasli fantje pa se posvečajo nogometu, pri čemer se tudi zelo dobro odrežejo. Le zaradi pomanjkljive higiene seje razpaslo več razsajajočih bolezni. Pa običaji in narodni plesi, recimo? To, kar velja za tradicijo, tega danes ne spoštujejo več. V Zambiji pa je recimo v navadi, da se mož štiri leta ne sme poročiti, če mu umre žena. Skratka, mož ne sameva zato, ker bi tako strašno žaloval, ampak se v tem času po tamkajšnjih običajih pač ne sme poročiti. Za vse bolezni recimo pa gredo najprej k vraču, toda dejstvo je, da je v Zambiji večina ljudi podhranjenih. Vendar, kot so dejali, imajo medicino zelo razvito. Menda je Fakulteta za medicino v Zambiji priznana tudi po svetu. Kar zadeva plesne rituale pa tega niti ni toliko, kolikor turisti pričakujejo, da bodo videli. Se potemtakem znajo zabavati? Vsi so zelo talentirani pevci in glasbeniki. Nisva srečala Zambijca brez posluha. Smisel za ritem imajo, vsak večer se dobijo in zabavajo z igranjem na tolkala in s petjem. Ne rabijo zabave zato, da bi se sprostili. Njihova glasba ni kreativna, ne razvija se, kajti pri njih kreativnost ni vrednota. Glasba jim ni pomembna v smislu tekmovalnosti ali zaslužka, temveč jim je važnejše doživljanje ob igranju. Kako poteka življenje v skupnosti? Za posamezna naselja v Zambiji velja, da so zelo razprostranjena. Približno 30 km naokrog je le eno naselje in utrip skupnosti je pester. Zelo komunikativni so med seboj v vseh ozirih in če turista sprejmejo medse, ga pogostijo, so z njim prijazni, o zasebnosti pa ne govorijo. In hrana? Hrana niti ni pikantna, kar všeč nama je bila. Ker sprejemajo od narave, kar jim ponuja, imaš na krožniku lahko piščanca ali goveje meso ali pa samo nšimo. Sta v mesecu dni veliko zvedela o Afriki? Ja, zelo zanimiveje bilo. Najbolj všeč nama je bil njihov pristop. Kajti dejstvo, da so komunikativni in prijazni, ni stvar tradicije, ampak je dejansko tak tamkajšnji način življenja. V teh tropskih predelih pa je dosti odvisno od podnebja, zemlja je zelo rodovitna in če je deževno obdobje v izobilju, to pomeni, da bo letina dobra in jim zato ni treba pretirano delati. Tudi z zdravim prehranjevanjem se ne obremenjujejo kot se recimo Zahodnjaki, marveč jedo nšimo - to je belo polento in zraven zelenjavne omake. Sicer pa avokado raste avgusta, mango januarja, pomaranče in limone marca, banane so skozi vse leto, toda ne naredijo si plantaž, zemlje ne obdelujejo načrtno. Sadijo le koruzo, kikiriki, sicer pa jim vse raste na dosegu rok, če je le letina dobra. Petra Radovič 8. MALI TRAVEN 1999 jr.77 J j. J J. ri J G SOJA Soja je stročnica iz Kitajske, kjer sojo gojili že 2800 let pred našim štetjem in je bila mnogim generacijam skoraj edini vir beljakovin. Soja je tradicionalna tudi v japonski in indijski kuhinji. Na Balkanu sojo začeli gojiti že leta 1921. Američani jo zelo cenijo, na Zahodu pa zanimanje za sojine jedi v zadnjih letih narašča. Soja je najpopolnejša rastlinska beljakovinska hrana, vsebuje do 50 odstotkov beljakovin (več kot meso), ki so lahko prebavljive, in vse esencialne aminokisline, vitamin A, B in E, minerale fosfor, kalij, kalcij, železo in nenasičene maščobe v obliki lecitina, ki pomaga pri raztapljanju holesterola. Ogljikovi hidrati so v obliki dekstrina in ne škroba, kar je pomembno za prehrano diabetikov. Uporabljajo jo ljudje, ki so alergični na kravje mleko, priporočljiva pa je tudi za ženske v menopavzi, saj naj bi pomagala pri boleznih, kot je osteoporoza. Iz soje se lahko pripravi nadvse veliko jedi: soja z žiti se fermentira v sojino omako tamari, v sojino pasto miso, v sojin sir tempeh, pripravi se lahko sojino mleko, moko in olje, sojin sirček tofu, posušeno sojino smetano in sojine kalčke, zdrob, kosmiče. Dve pomanjkljivosti soje sta krivi, da je premalo uporabljamo: prva je, da je sojina zrna, po predhodnem namakanju, potrebno kuhati dve do tri ure. Vendar pa lahko kuhano sojo zamrznemo. Druga pomanjkljivost je v tem, da sama po sebi nima izrazitega okusa. Sojina solata s korenjem in zeleno sestavine: 200 g soje, sol, lovorov list, črna redkev, 2 korenčka, 100 g zelene, 3 žlice olja, sok pol limone, sladka paprika in peteršilj Sojo namočimo čez noč, skuhamo jo v osoljeni vodi z lovorovim listom. Kuhano sojo odcedimo. Črno redkev, korenje, zeleno nastrgamo in zmešamo s sojo, zabelimo in začinimo. Uporabim lahko tudi drugo sezonsko zelenjavo. Sojin namaz sestavine: skodelica soje, sol, koriander, lovorov list, žlica sojinega olja, malo vode, strok česna, kumina, bazilika, peteršilj, sladka paprika, sol, olive, kapre Sojo namočimo in skuhamo v osoljeni vodi s koriandrom in lovorovim listom. Sojo zmešamo v mešalniku z malo vode. Primešamo žlico olja, začimbe in peteršilj. Gosta sojina juha z gobami sestavine: 100 do 125 g soje, sol, 20 g suhih gob, 1 1 vode, 1-2 dl mleka, 3 žlice sojinega olja, pol čebule, 2 žlici paradižnikovega ketchupa ali sojine omake, 3 zelenina stebelca, peteršilj ZDRAVILNE RASTLINE Maurice Messegue je v svoji knjigi Zelišča za zdravje zapisal, da bi bilo bršljanovo geslo, če bi rastline imele življenjsko vodilo: »Oprimem se ali pa umrem.« Ko se bršljan požene po drevesu navzgor, poskuša priti predvsem do svetlobe. Ker nima močnega debla, si pomaga s stebli drugih rastlin. Nekateri so mu nadeli ime bršljan pesnikov (ker je simbol zveste ljubezni), drugi krvnik dreves, čeprav bršljan ne živi kot zajedalec. Torej ne sesa življenjskih sokov iz debla gostiteljev. Pri Starih Grkih je bil bršljan simbol Dionizija, boga vina, veselja do življenja in življenjske moči. In bilje simbol nesmrtnosti. Takratni zdravniki (Dioskorid) so ga uporabljali proti vsem mogočim boleznim, proti griži, vraničnim prisadom, ušesnemu vnetju in hudemu zobobolu. V srednjem veku se je spisek zdravljenja z njim še povečal: zlatenica, nespečnost, naglušenost, motnje vida, glavobol, neredno mesečno perilo. Sam Maurice pravi, da je bršljan nekaj najboljšega, a hkrati tudi nekaj najhujšega. Kuhano sojo zmeljemo v mešalniku in jo stresemo v lonec ter zalijemo s pol litra vode, v kateri se je kuhala. Suhe gobe pol ure namakamo v pol litra voda, nato jih 10-15 minut počasi kuhamo na šibkem ognju in z vodo vred zlijemo v sojino juho. Obenem prilijemo še malo mleka. Čebulo drobno nasekljamo, zelenina stebelca narežemo ter oboje popražimo na olju in stresemo v juho. Juho začinimo s ketchupom ali sojino omako. Preden jo ponudimo juho potresemo s peteršiljem. Sojina pogača sestavine: 50 g sojine moke, 450 g bele moke, sol, 20 g kvasa, 1 1 dl mlačne vode, 2 žlici olja Kvas zalijemo z malo mlačne vode in pustimo, da vzhaja. Obe moki presejemo s soljo v skledo, napravimo na sredini jamico, zlijemo vanjo vzhajani kvas in z malo olja zamesimo testo. Olje primešamo le, če imamo nemastno sojino moko, iz katere je olje že iztisnjeno. Dobro pregneteno testo razvaljamo in položimo v naoljen pekač, ga prebodemo z vilicami in nekajkrat zarežemo, nato ga pokrijemo s prtičem in pustimo na toplem 20 minut, da vzhaja. Vzhajano testo premažemo z oljem in pečemo najprej 15 minut pri 200 stopinjah, nato pa še 35 minut pri 170 stopinjah. Pogačo ponudimo še toplo z različnimi namazi. Sojin čili sestavine: 2 skodelici kuhane soje, 3 žlice sojinega olja, paprika, 2 paradižnika, 100 g bučk, peteršiljeva korenina, mleta kumina, origano, čili, kajenska ali sladka paprika, sol, malo sojine vode Na olju popražimo na trakove narezano papriko, na drobno narezana paradižnika, na kocke narezano bučko in na rezine narezano peteršiljevo korenino. Primešamo začimbe, prilijemo malo sojine vode in dušimo kakih 10-15 minut. Gosto kuhano sojo prelijemo z začinjeno dušeno zelenjavo in ponudimo. Jedi s tofujem Tofu lahko pripravimo sami, lahko pa kupimo že narejenega. Lahko ga pripravimo na naslednje načine: -narežemo ga na rezine, pokapamo s tamarijem, povaljamo v integralni moki in opečemo z obeh strani z zelo malo olivnega olja na ne prevročem ognju -paniramo ga in ocvremo -zdrobljenega dodajamo različnim jedem in omakam, npr. paradižnikovi -narežemo ga na rezance in mešamo v solati -z zdrobljenim tofujem delamo različne mase in majoneze, opečenega na žaru ponudimo na zelenjavnih ploščah ali v sendvičih -uporabljamo ga tako kot belo meso Urša Kmetec Najhujšega zato, ker je strupen, če ga uživamo v prevelikih količinah. Zastrupitev z bršljanovimi listi in plodovi povzroča najprej bruhanje, drisko, razdražljivost želodca in črevesja in pa zelo hude živčne motnje. Lahko pa postane eno izmed najboljših zdravil, če ga uporabljamo zunanje. Zbija vročino in pospešuje znojenje. Ženskam pomaga, če imajo neredno mesečno perilo. Z njim se uspešno zdravijo hude opekline, je tudi dobro sredstvo proti prehladu in najboljše blažilo za bolečine. Seveda v obliki obkladkov, kopeli itd. Poleg našteti lastnosti je prijatelj želodca, podobno kot vse grenke rastline, je diuretik in predvsem lepotilna rastlina. Kašasti obkladki topijo odvečno maščobo in odstranjujejo celulitis. Pri bršljanu uporabljamo samo liste, v skrajnem primeru še cvetje. Jagode so prenevarne, posebno za otroke. Pater Simon Ašič je zapisal, da če v liter belega vina damo en list bršljana, pomaga pri bronhitisu, kašlju, katarju in astmi. Nasvet »naših mam« Bršljan, dobro strt, pomaga pri kurjih očesih. Obkladek navežemo na obolelo mesto. To ponavljamo tako dolgo, dokler se oko ne iztrga iz kože. Če si z bršljanovo vodo umivaš lase, odstraniš uši in gnide. Če se kopaš v tej vodi, zginejo garje - srbečica. Za masažo obolelih mest, v liter vode vrzite prgišče listov in tekočino uporabite za masažo. Za odpravo celulitisa skuhajte prevretek iz zelenih bršljanovih listov, v njem namočite krpo in jo položite na mesto »pomarančne« kože. Grgralo, ki pa ga ne smete požreti, iz 4-5 ščepcev svežih poparjenih listov obilno posolite. Koristi pri zobobolu in pri zobni gnilobi. Pripravil Igor Goste ipEJMIIUff MALGAJ^ i Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser NOVI MEGANE! tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT PASSAT Limuzino r 1.9 TDII -115 KM a 1 1.8 syncro Kupci in obiskovalci salonov VW Malgaj, pa si lahko z malo sreče priigrate bogate nagrade (jjgodna ponudba jetnik 98J Volksvvagen POLO POLO Limuzina POLO Varianti __ Ne zamudite enkratne priložnosti Malgaj © TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 www.malgaj.si Tiskarna Fotokopiranje Barvno' fotokopiranje Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27-250, 0601/66-229 n ^ A-fi DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale. Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, tax: 061/716-183 M TOURING GL 1500 SE Gold VVing ST 1100 Pan European cena brez RD. 2.626.250 1.821.660 MPC 3.151.500 NOVO 2.185.992 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Hornet 1.670.450 1.590.870 1.137.240 1.033.780 2.004.540 1.909.044 1.364.688 1.240.536 NOVO ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR125R 1.511.200 1.431.700 1.312.300 683.600 1.813.440 1.718.040 1.574.760 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadow VT 125 C Shadovv 1.981.600 1.511.280 1.272.500 1.145.200 1.113.300 954.200 708.200 2:377.920 NOVO 1.813.536 NOVO 1.527.000 1.374.240 1.335.960 1.145.040 849.84C NOVO ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R 1.495.300 1.272.500 1.001.900 834.800 787.800 635.800 1.794.360 NOVO 1.527.000 1.202.280 1.001.760 945.360 NOVO 762.960 NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 370.000 366.000 444.000 439.200 GROSS CR 250 R* CR 125 R* CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98) 853.395 834.285 555.885 525.000 896.064 876.000 583.680 551.250 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene. 7,G"P.~ G 77. JI ulob^Igo 7 TANJA 3IVIC Sredi marca je dopolnila enaindvajset let. In o sebi pač vedno pove, da jo zanima vse v zvezi z barvami. Zaradi barv riše, se posveča ličenju in maskira gledališčnike pred nastopom. Za leto 1998 ji je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovl je podelilo Štilček za naj-maskerko. Šest let se namreč že amatersko ukvarja z igranjem in v gledališču rajši igra kot pa recitira. Od vseh iger in recitalov, v katerih je nastopala, pa obožuje pravljice, ker jo pač pravljičnost zelo privlači. Tudi s tremo se srečuje na nastopih. Zato stremi za tem, da so sodelujoči v gledališki predstavi med seboj prijatelji. Kar je v trboveljskem mladinskem gledališču, ki ga vodi Nanda Guček, že ustaljena navada. Pravi, da ni težko biti prijatelj, le med seboj sije treba svetovati, se pogovarjati in si dajati podporo pri nastopanjih. Za gledališke predstave pa je mnenja, daje publika tista, ki igralcu kaže, kako prepričljiv in učinkovit je. In za gledališko masko se je začela zanimati prav naključno. Vseskozi že rada riše in ker jo barve zelo pritegnejo, je pričela ugotavljati, da z nekaj barvami lahko tudi pri gledališčnikih pričaraš marsikaj. Menda ima z maskiranjem klovnov še najmanj težav, sicer pa se loteva tudi zahtevnejših gledaliških likov. Zlasti pozorna je na vlogo, ki jo ima dotični igralec, saj seji zdi pomembno, da z ličenjem poudari tudi na prijaznost ali neprijaznost. Za ideje pri maskiranju pa so nasplošno zelo dovzetni, tako da včasih kakšno masko tudi skupno ustvarijo. Kot je dejala, se pri ličenju izogiba kričečih barv, zato izrazitost teh barv zmeraj nekako prekrije. Kadar pa seji kaj" vsede" na dušo, rada tudi riše. Včasih plesalke charlestona, kot slučajen navdih iz kakšnega filma, včasih pa vsakdanje stvari, ki bi jih s sliko rada ohranila. V trboveljski Svobodi je lani pripravila razstavo risb in pravi, da ji risanje pomeni sprostitev. Zavoljo študijskih obveznosti na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, ima prostega časa bolj malo, ko pa ga kaj ostane, gre z veseljem v kino ali si kako drugače popestri čas, saj dosti da na dinamičnost. Navdušijo jo markantni ljudje in sploh pri moških ji je všeč, če znajo človeka prevzeti bodisi z obleko bodisi z govorjenjem; vpadljivostjo pritegne. O zunanjosti je mnenja, da bi se ljudje lahko bolj potrudili glede oblačenja, saj je potrebno le malce idej in smelosti. Tudi z obleko lahko presenetiš. Stil oblačenja je neke vrste izraznost človeka," je dejala. Poleg videza pa soji važne tudi moralne vrednote in opaža, da je komuniciranje povečini dokaj okrnjeno, ker večina rajši govori kot posluša in si zato ne znajo dovolj dobro prisluhniti in iskati skupnih tem pogovorov. Pri prijateljih ji veliko pomeni iskrenost in poštenje. Za vsak letni čas goji tudi najljubši šport in sicer: rolanje, košarko, plavanje in smučanje. V Trbovljah si želi več koncertov in barvitosti medsebojnih kontaktov, ki popestrijo še tako suhoparen dan. Petra Radovič STANISLAV, ŠKOF IN MUČENEC (11. april) Stanislav seje rodil okoli leta 1030 v vasi Ščepanovo v škofiji Krakov na Poljskem. Njegovi starši so spadali v nižje vojaško plemstvo. Krščanstvo je bilo v tem času na Poljskem še mlado, saj so Poljaki sprejeli krščansko vero šele leta 1000. To je bil čas oblikovanja cerkvene hierarhije, še vedno je bilo prisotno misijonsko delo na nekaterih področjih. Starši so Stanislava, kije kazal zanimanje za duhovniški poklic, poslali na šolanje v Gnezno. Svoje bogoslovno znanje je nato še izpopolnil v belgijskem mestu LiOge. Stanislav seje v rodne kraje vrnil ves prežet z ideali. Želel je vstopiti v benediktinski red, a gaje tedanji krakovski škof Lambert Zula pregovoril, daje prevzel župnijo Čemboč. Tu je Stanislav spoznal stisko revnih slojev in jim nudil duhovno in gmotno pomoč. Škof Lambert je opazil izredne darove duha in srca mladega duhovnika Stanislava. Povabil gaje k sebi in ga imenoval za kanonika v Krakovu. Tudi tuje z neutrudljivo delavnostjo, pravičnostjo in usmiljenostjo oznanjal evangelij in poglabljal versko življenje. Prizadeval seje tudi, da bi državno glavno mesto pridobilo tudi v cerkvenem pomenu enak status, kot so ga imele tedanje prestolnice v Evropi. Po smrti že ostarelega škofa Lamberta leta 1070, so Stanislava soglasno izvolili za naslednika v škofovski službi. Za to so se zavzeli tako preprosti ljudje kot plemstvo. Vendar pa je Stanislav službo sprejel šele na zahtevo papeža Aleksandra II. V škofa je bil tako posvečen šele leta 1072. Stanislav si je prizadeval za poglobitev znanja in duhovnosti pri duhovnikih ter ljudstvu, vse v duhu tedanje gregorijanske reforme. Reforme, ki jih je uspešno vodil in izvajal med poljskim klerom je podpiral tudi kralj Boleslav II., kije bil sicer v dobrih odnosih s papežem Gregorjem VIL Škof Stanislav je zato v začetku z naklonjenostjo sprejemal kraljevo podporo. Vendar pa je kralj razumel svojo vlogo v Cerkvi nekoliko drugače kot Stanislav. Kralj sije predstavljal, da naj bo Cerkev državni moči zanesljiva opora ter njemu (osebno) na voljo. Stanislav pa sije prizadeval predvsem za nravne temelje države, pri čemer bi moral kralj biti zgled svojim podanikom. Te Stanislavove želje pa niso bile uresničljive, saj je Boleslav II. bil poln strasti, pohlepa in zelo samovoljen. Ni prenašal upornosti tudi, če je bila upravičena (kritika). Stanislav je zato kralja večkrat opozoril, naj ne prestopa meja božjih zapovedi, saj je s svojimi dejanji večkrat povzročal pohujšanje in oteževal moralno prenovo družbe. Kralj se za opozorila ni kaj dosti oziral. Po vrnitvi s pohoda proti Kijevu seje Boleslav spravil na uporne plemiče, svoje kritike, in jih kruto kaznoval. Pri tem se ni oziral na njihove pravice, katere jim je priznal ob kronanju. Škof Stanislav seje za nedolžne zavzel in kralj je za kratek čas prenehal z nasiljem. Ko pa je ponovno postal nasilen, gaje Stanislav izobčil ter prepovedal bogoslužje v Krakovu, dokler se nasilje ne preneha. Stanislav je zato odšel iz Krakova in maševal zunaj mesta v cerkvi sv. Mihaela. Kralj Boleslav je bil besen in je šel za njim. Ker ni našel nikogar, ki bi obračunal s Stanislavom, mu je sam osebno z mečem preklal glavo. To seje zgodilo 11. aprila 1079. Boleslav je sicer očital škofu izdajstvo, vendar pa so vsi vedeli, daje tako označil vse, ki se niso uklonili njegovi samopašnosti. Zaradi vsesplošnega upora je nato izgubil oblast in moral v izgnanstvo na Ogrsko, oblast pa je prevzel njegov mlajši brat Ladislav. Škofa Stanislava so imeli že od vsega začetka za mučenca. Njegove ostanke so že leta 1088 iz cerkve sv. Mihaela prenesli v krakovsko stolnico, kjer ga še danes časte. Papež Inocenc IV. ga je leta 1253 razglasil za svetnika. Takrat seje zbralo poljsko ljudstvo v velikem številu v Krakovu, dinastija Piastovičev je prosila za odpuščanje, s papeževim dovoljenjem pa so Stanislava razglasili za zavetnika Poljske. Branko Nimac .uTL.TLŽ h c5’«?n 8. MALI TRAVEN 1999 RADOST V GIBANJU Hrastniški vrtci so letos že drugič priredili CICIOLIMPIADO, na kateri so sodelovali otroci, ki se pripravljajo za šolo. V sredo, 24.marca dopoldne, seje tako zbralo na tribunah športne dvorane veliko obiskovalcev, ki so prišli spodbujat mlade tekmovalce. Mlajši vrtečani so imeli s seboj za "štimunge" tudi bobne, ropotuljice, raglje in podobne glasne inštrumente. Pa še napise DAJMO LUČKE, DAJMO DOLINCA, SONČEK IN ČENČA. "Idejo so nam dali otroci sami, ko so v lanskem letu gledali na TV olimpijsko tekmovanje...," je v uvodnem govoru med drugim dejala ravnateljica Slavi Paulič. Po uvodni predstavitvi vseh oddelkov in njihovih vzgojiteljic - pozornost so zbudile oznake iz blaga, ki so posamezne oddelke med seboj ločevale po barvah, ne po številkah - so se začele igre. Najprej so se pomenili v skakanju z veliko žogo, potem v teku z raznimi ovirami, tretja igraje imela elemente vodenja žoge in vodenja na koš, v četrti igri pa so se pomerili v teku z nizkimi hoduljami. Tekmovali sta po dve skupini in povezovalka je imenovala zmagovalno vrsto, medtem ko na koncu niso razglasili zmagovalcev. Lično medaljo iz papirja je dobil okrog vratu prav vsak malošolar. Ne smemo pozabiti še na zaključno hokejsko igro z lesenimi palicami, kije potekala sicer zagreto, vendar brez vsakih agresivnih napadov na sotekmovalca. V zvezi s tem smo kasneje slišali za zabavno zgodbico zagnanih "hokejistov": "Najbolj smešno je bilo, ko smo trenirali s škatlo za kremo. Mislili smo, da je prazna, pa ni bila. Ko se je odprla, smo imeli hokejsko palico malo mastno..." "Takšna prireditev je zelo pozitivna," je dejala Nives Zore, svetovalka za predšolsko vzgojo z Zavoda RS za šolstvo, ki sojo tudi povabili v Hrastnik, "saj se začnejo temelji za potrebo po gibanju v družini in vrtcu. Nekateri so že pozabili, da se razvijamo v gibanju, daje gibanje radost. Poleg tega se oblikujejo ob taki prireditvi tudi druge vrednote: pripadnost skupini v vrtcu, morajo se znajti, upoštevati druge, pokažejo, kaj zmorejo... in vse to ob igri. In čeprav je vse igrivo, sproščeno, so se vzgojiteljice lotile zadeve resno in sistematično. Od začetnih priprav, ki so potekale po oddelkih, do izvedbe v športni dvorani..." Veljavnost prireditve je potrdila tudi prisotnost župana Leopolda Grošlja, ki je pohvalil navajanje na zdrav način življenja. Obiskovalci pa so si zapomnili tudi njegovo obljubo, da bodo ob novi športni dvorani na Dolu zagotovili telovadnico tudi za vrtec. V hrastniškem športnem parku, ki so ga lani še obogatili, pa bodo poskrbeli, da bo v smislu varnosti zaprt. Za uspešno sodelovanje na Cici olimpiadi 99 je župan vsaki enoti poklonil knjižico Jožeta Ovnika PERKMANDELJC. Kar so si poleg vsesplošnih pohval hrastniške vzgojiteljice tudi zaslužile. Fanči Moljk DOBRODELNI KONCERT USPEL Na materinski dan, 25. marca seje ob 19.30 uri v DD Zagorje pričel dobrodelni koncert: Za lepše življenje, ki so ga omogočila kulturna društva in osnovne šole v občini Zagorje ob Savi in župnijska Karitas Zagorje ob Savi in katerega organizacijski odbor so sestavljale Mojca Zupan, Majda Razpotnik, Tadeja Nimac; za scenografijo je poskrbela Metka Podpečan, moderator koncerta je bil Tine Kralj, izkupiček dobrodelnega koncerta pa je bil namenjen nabavi endoskopa Splošne bolnišnice Trbovlje. Dobrodelni koncert ob materinskem dnevu je letos potekal že šestič po vrsti in katerega namembnost je, po besedah Mojce Zupan iz organizacijskega odbora, tako v razveseljevanju mater kot v pripravljenosti nastopajočih za humano gesto. Zanimiv kulturni program pa je sestavljalo MPZ Vesna z zborovodjem Rihardom Majcnom. osem točk; začeli so ga z gledališko igrico Kje je tisto mehko, toplo, prijazno v izvedbi OŠ Ivana Kavčiča Izlake, katerega mentorici sta Mojca Kovačič in Pavli Kordiš, nadaljeval pa OPZ CICIDO in Orffova skupina GŠ Zagorje ob Savi z zborovodkinjo in mentorico Orffove skupine Mojco Zupan. Prisrčen in pisan zborček je pri klavirju spremljala Slavi Gregl, z violinama: Eva Koprivšek in Nika Rakovič, z zvončki pa Tjaša Polc. Sledili so nastopi: skupine učencev iz zagorske OŠ dr. Slavka Gruma s predstavo Mama je ena sama pod mentorstvom Marje Sušnik in Mojce Brvar, MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje ob Savi, katerega zborovodja je Franci Steban in katerega izvedbo skladbe E. Robertsona: Sanjam sen, so instrumentalno popestrili: Danica Kavrakova z violončelom, Nataša Burger s flavto in pri klavirju Urška Vidic. Recital Večnost se preliva skoz vsakega izmed nas z izborom pesmi Toneta Pavčka so izvedli učenci: Alisa Alič, Monika Gretič, Boštjan Doležalek iz OŠ Tone Okrogar Zagorje ob Savi pod mentorstvom Marije Beer in Ane Knez. Tudi MPZ VESNA Zagorje ob Savi z zborovodjem Rihardom Majcnom in klavirsko spremljavo Katarine Škrinjar pri skladbi V. Felixa: Co je to mir, je s prijetnimi napevi razbohotil koncert, predan lepim, spodbudnim besedam o prijaznosti do sočloveka in hvaležnosti materam. Z dramatizacijo Cankarjeve Skodelice kave pa so nastopili: Jakob Režun, Špela Savšek, Ines Ule in pri klavirju Ana Hrastelj iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi pod mentorstvom Aljoše Barlič. Nastopil je še MePZ Župnije Zagorje ob Savi z zborovodjem Antonom Feletom in z orgelsko spremljavo s. Romane Vrtačič. Predsednik župnijske Karitas Zagorje ob Savi Anton Dobrovoljc seje zahvalil vsem sodelujočim na dobrodelnem koncertu, katerega sredstva so namenili nabavi endoskopa SB Trbovlje. Tudi direktor SB Trbovlje, dr. Rudi Zupan se je zahvalil za nabranih 240.000,00 tolarjev. "Akcija za nabavo endoskopa poteka že štiri mesece," je dejal dr. Rudi Zupan, "zelo zadovoljni smo z odzivom in upam, da bomo z endoskopom lahko preprečili marsikatero prezgodnjo smrt." Nastopajoči so se seveda odpovedali honorarju in povračilu stroškov ter kljub temu izvedli kvaliteten koncert. Tekst In foto: P.R. TRBOVLcJE 8. MALI TRAVEN 1999 zn~F.-r n.u.Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS NAGRADIMO Prepričani smo, da vam 15.uganka ne bo delala preglavic. Sprašujemo vas po imenu pisateljice, ki seje rodila 24.maja 1914 v Koprivi na Krasu, umrla pa je pred kratkim (leto 1999). Svojo mladost je preživela v Mariboru, kamor seje njena družina preselila kmalu po njenem rojstvu. Leta 1934 je končala učiteljišče, vendarje bila zatem 4 leta brez službe. Med 2.svetovno vojno je preživela huda leta v taboriščih Nemčije in v Italiji. Po vojni je poučevala na OŠ v Ljubljani, bila paje tudi urednica Cicibana (1960-1971) in revije Otrok in družina. Že pred vojno je napisala prvo novelo Kristina. Knjiga z naslovom Pod bičem je izšla 1945, zbirka črtic in novel Stekleni grad je izšla 1958. To sta njeni edini knjigi za odrasle. Napisala paje veliko knjig za otroke. V pasti, Bratec in sestrica, Poredni zajček, Okoli in okoli, Uhač in njegova druščina, Gregec Kobilica, Rdeči škorenjčki, Ko zorijo jagode (po tej zgodbi je bil posnet tudi film),... Vsekakor sodi med najbolj plodovite mladinske pisateljice, saj je napisala kar 35 mladinskih povesti, romanov, zbirk, zgodb. V pomoč vam navajamo nekaj povedi prepisanih iz poglavja z naslovom Krvno sorodstvo (iz knjige Uhač in njegova druščina). Segel je v žep. Na mahovnata tla je dal obe kovinski avtomobilski znački. Ti dve znački bosta za pričo pri našem obredu. Izza zaviha jopiča je vzel buciko. Zapičil jo je v svoj kazalec. Držal seje mrtvaško resno - niti zajokal, niti zastokal ni. Svetlo naju je z Acijem pogledal in dal buciko z okrvavljeno konico meni.. »Ti Uhač, si zdaj na vrsti.« Tudi tokrat bomo vaše pravilne odgovore nagradili. Torej veselo na delo. Uganko sestavil Igor Goste * Avtor: Moje ime: Naslov: Joža Ocepek RDEČA JABOLKA Ne sprašujte me, kaj imam najraje? Že davno bi morali vedeti, da so rdeča jabolka! Mar me niste videli, ko sem s stegnjeno roko hodila po tržnici in se dotikala rdečihjabolk? Mar ne vidite, da se v trgovini moje oko vedno ustavi na rdečih jabolkih? Niste nikoli bili pri meni? V stanovanju ob vratih stoji zaboj rdečihjabolk, zato me nikar ne sprašujte, kaj imam najraje?! Marinka Žulič PREPIH Prepih! Do kosti se čuti hlad. Veter v noč turobno tuli! Stiska, grize, premraženo golo kožo na mokrih tleh. Prepih odnaša ledene sanje! Tiho brez besed. Veter zašepeče! Sova vpije na ušesa oglušela! Prepih. Nesrečni nevedni. Zaman tuli, zaan tudi nedolžno dušo!? Nemočno telo je obležalo, končalo pod telesom hudobnega človeka! v Andrej Šušteršič - Sar: NENAVADNE OPCIJE S sopotnico Bredo sva na enem od grebenov Kriške gore prespala svežo noč pod smreko v spalni vreči, zjutraj pa sva se narahlo vzpenjala proti vrhu višje. Približno dvajset metrov sva bila še oddaljena od Tolstega vrha (1700 m) in sonce je za njim žarno vzhajalo, ko naenkrat prav na samem vrhu presenečeno ugledava nekaj, kar vsekakor nisva pričakovala. Čisto na vrhu so bile dve dokaj ogromni, pticam podobni živali, ki so se nama zaradi velikosti zazdele tu v tem okolju povsem neobičajne. Bile so trupa, velikega, kot pri največjih nojih, le da iz najine perspektive ni bilo videti nobenih nog. Priznavava, da sva se tako velikih ptic ustrašila in za hip zastala. Po pustolovskih nagnjenjih in že zaradi enega od ciljev najine poti pa sva se vseeno odločila stopiti na vrh. In glej, z vsakim korakom približevanja so se živali o očeh obeh manjšale in krčile. Kar nisva mogla razumeti, bolj sva se bližala, manjše so postajale in ko sva prišla na vrh, so pred nami stopicali le še dve mali piškici velikosti običajnega golobčka. Drug pripetljaj te vrste pa se nama je primeril mesec kasneje v dolini Blatnice, ki je žvrgoleč gorski potok, ob katerem poteka planinska pot. Na neki točki nižje spodaj je Breda, da bi se osvežila, stopila iz poti k potoku (vsega skupaj tri metre razdalje) in se mi je v hipu, ko je pred njim pokleknila videla zelo zmanjšano. V mojih očeh je bila velikosti majhnega otročka, kar sem ji tudi povedal, ona pa mi je odvrnila, daje tistih nekaj korakov do potoka v sebi čutila manjšanje, nerazložljivo pomanjševanje (kot da prehaja v drug svet), kar se je torej vznemirljivo prilegalo mojemu videnju. Nato sem k potoku stopil še sam, a nisem ničesar začutil, pa tudi Breda ne videla. BI ŽELELI IMETI PRENOS SLIKE IZ VAŠEGA VAROVANEGA OBJEKTA V DEŽURNI CENTER SINET? BI RADI VE DELI, KAJ SE DOGAfA V PODJETJU _____ V ČASU, KO STE DOMA? BI SE RADI VKLJUČILI V "NEPOSREDEN PRENOS SLIKE IN ZVOKA MED PODJETJEM IN DOMOM ?" N Sw 5> °o 35 ČE JE VAŠ ODGOVOR "DA," pokličite 0601/54*021 ČISTILNA IN LIKALNA TEHNIKA Zakaj kupiti sistem Eurowerk »ECOLOGIC« Eurowerk »FRIZER« - klasično sesanje^ Namenjen je za čiščenje lokalov in bivalnih - pometanje in poliranje prostorov - možnost uporabe v ležečem položaju ' 5 kratJa JltraciJa zraka „ s pomočjo "KIT TRANSFORMERJA" " up°ral^a ,papirnatlh Vl!ečk , - možna regulacija moči ' moc 1300^ (možna regulacija) - izpihovanje (kompresor) ' VSI nastavkl 50 namescen. na aparatu - učinkovit boj proti hišni pršici - 4 kratna filtracija in aromatizacija zraka - ohranja zdravje Vaš in Vaših otrok (astma, bronhitis, alergije) - ohranja Vaše preproge in Vaše pohištvo Ugodnosti za kupca * Vrhunska kakovost, garancija 2 leti, certifikat SIQ - likalnik 800 W, pritisk pare 3,5 Bara * Možnost nakupa na 10 obrokov * Davčna olajšava pri odmeri dohodnine Eurowerk »LIKALNI Namenjen za gospodinjstvo in profesionalno rabo - vertikalno in horizontalno likanje - velikost kotlička je 0,9 I (1,5 ure likanja) - kotliček moči 1200 W, ZASTOPA IN PRODAJA o« VTC, d.0.0. 1430 HRASTNIK, tel/fax:0601 41 176 ludi za brezplačno,neobvezujočo demonstracijo : PE Celje Razlagova ulica 13, tel/faks: 063 484 801 NA ZALOGI TUDI PARNI ČISTILCI IN VODNI SESALNIKI TER P0TR0ŠNI MATERIAL ZA DRUGE GLOBINSKE SESALNIKE Navidezno pozabljeni Sejšeli Raj na zemlji Idealno za mladoporočence, pa tudi za tiste, ki so željni odkrivanja in raziskovanja popolnoma drugačnega sveta. Sredi Indijskega oceana, tisoč milj od Afrike, štiri stopinje pod Ekvatorjem, se na stotinah milj razteza več kot sto otokov. Toplo morje, visok standard in prijazni ljudje leto za letom privlačijo vedno več turistov. Imena otokov kot so Mahe, Praslin, La Digue, Aldabra in Admirantes so očarali še vsakega, ki jih je kdajkoli obiskal. dobri dve urici, a je zaradi vlage in vzpona potrebna vzdržljivost. Ko si enkrat na vrhu, se ti odpre veličasten razgled in ne moreš si pomagati, da ne bi zavriskal od sreče. Najprej si pomaneš oči, da ugotoviš, da je to resničnost in ne samo sanje, v katerih se ti ustnice raztegnejo v nasmešek. Pogled je res nepozaben in presneto žal ti je lahko, če se ti ni ljubilo nositi fotoaparata s seboj. Pod teboj je Victoria v vsem svojem sijaju, v daljavi vidiš bližnje otoke, sonce se blešči v morju. Ko iztopiš iz letala najprej udari vate vročina in že si ves moker od potu. Relativna vlaga se giblje okoli 75%, kar ni nič nenavadnega. Nam, Evropejcem se sprva zdi to neznosno. Meni seje zdelo, kot da ne morem vdihniti toliko zraka, kot bi želela. Globok vdih preprosto ni mogoč, a se privadiš. Drugi šok doživiš, ko se malo ozreš okoli sebe. Vse povsod bujno, zeleno rastje. Glavni otok Mahe meri po diagonali dobrih 25 km, je popolnoma poraščen in precej gorat. Najvišja gora (hrib) Morne Seychellois meri 905 m in je bolj težko dostopna. Še najbolj obiskana je gora Trois freres, ki dominira nam glavnim . mestom Victorio, 700 m nad morjem. Za domačine to predstavlja izziv. Večina ni bila še nikoli gori, čeprav je hoje le za Dan se začne zjutraj Sonce vzide ob šesti uri in termometer takoj pokaže 25 stopinj. Letna kot tudi dnevna temperaturna amplituda je zelo majhna. Temperature nikoli ne padejo pod 20 stopinj in redko presežejo 30. Ko vstaneš v tak sončen dan, si takoj vesel, srečen in poln optimizma. Najprej greš pod tuš, poješ zajtrk in se odpraviš v nov dan. Vse je tako svetlo. Sončnih očal ni pametno pustiti doma. Zato pa lahko pustiš doma vse dolge rokave in hlače, na Sejšelih jih ne potrebuješ. Sonce pripeka, morje valovi, pihlja lahen vetrič, le kaj še hočeš. Idealen dan je za obisk plaže. Plaža, to je nekaj! Če si želiš miru, počitka in samote, to zlahka najdeš. Plaž je ogromno, obljudenih in neobljudenih. Ko tako stopicaš po pesku, se ti na trenutke zazdi. da si prvi, kije kdaj stopil na tisto plažo. Skale so razmetane sem ter tja, velike in majhne. Zdi se, kot da bi priletele iz vesolja in ostale na tistem mestu, tako kot so padle. Vse je še tako prvotno, neoskrunjeno. Uležeš se pod palmo in uživaš v brezdelju. Če pa se ti zahoče družbe, seje najbolje odpraviti na znano Beau Vallon plažo. Ob njej se raztezajo hoteli, restavracije, lahko se preiskusiš v smučanju na vodi, srfanju, letenju s padalom ali pa samo spregovoriš par besed z domačini ali turisti. Plavanje je tudi odlično, ni nevarnih tokov. Če imaš v koži dovolj pigmenta, boš v nekaj dneh že krepko podoben domačinom. Kreolom se ne mudi Pravi Sejšelci = Kreoli so mešanica Francozov in Indijcev. Legenda pravi, da je prvi poseljeni otok Ste Anne imel deset belih prebivalcev in enega črnega. Danes je skoraj vseh 70000 Kreolov, kolikor jih živi na Maheju, črncev. So pa čisto svetlo ijavi do resnično čmi. Ponosni so na svojo temno barvo, vendar tu ni rasizma. Sprva sem se počutila čudno, ko sem se sprehajala po mestu med samimi črnci, potem pa se preprosto navadiš in vidiš tudi kakšnega belca. Zelo zanimiveje čakati na avtobusni postaji. Voznega reda seveda ni. Lahko imaš srečo in avtobus pripelje že čez minuto ali pa čakaš celo uro. Kreolov to ne moti. S časom niso obremenjeni. Sedijo in čakajo, nihče ne kaže znakov nervoze. Ko avtobus prispe še vedno sedijo. Nihče se ne drenja. Najprej potniki izstopijo iz avtobusa in šele potem se dvigne prvi med čakajočimi. Počasi vstanejo še ostali. Če je ljudi preveč, bodo zadnji preprosto počakali na naslednji avtobus. Enako se zgodi ob izstopu. Malo pred krajem, kjer je postaja, opozorijo šofeija, da naj ustavi. Šele ko se avtobus popolnoma ustavi, se dvignejo s sedežev in počasi odidejo dol. Šofer mirno čaka. La Digue Tretji otok po velikosti, znan po svojem nemotoriziranem prometu. Kot turist imaš na izbiro voz na volovsko vprego ali kolo. Domačini se vozijo s kolesom, vozovi so atraktivni za obiskovalce. Za avanturiste je vsekakor primernejše kolo. Najbolje ga je najeti za vse dni, kolikor si tam in nobena plaža ti ni več nedostopna. Voziš se gor in dol med palmami, na plažo, čez hrib na drugo stran, pa v trgovino itn. Problem so le ceste, ki niso asfaltirane. Delček je tlakovan ob glavni poti, druge so bolj podobne našim kolovozom. Treba seje še skoncentrirati na levo stran, saj promet poteka po levi. To je ostanek angleške vladavine, sicer so pa od 1976 samostojni. Resnično samosvoj in edinstven otok. Na njem živijo tudi želve velikanke, ki so dovolj močne,da te ponesejo malo okoli. Želve res pritegnejo vsakogar, kot tudi črne in samo črne, gladke, granitne skale. Zgodi se, da se kar naenkrat pred tabo, nekje med palmami, pojavi 50 m visoka skala in nimaš pojma, od kje seje vzela. Praslin Tusenahajaena izmed desetih najlepših plaž na svetu Anse Lazio. Vse kar je najboljše, je težko dostopno in ravno tako tudi ta plaža. Nikjer ne najdete posebnih oznak, da vas pot vodi do najlepše plaže, treba seje sam znajti. S svojim najetim avtomobilom ni varno poiskušati, raje vzameš avtobus. Ta te odloži na vrhu hriba in potem se moraš le še spustiti do obale. Čisto morje, modro-zelene barve, kokosove palme, peščena plaža, velike in majhne skale in sonce, je vse,kar potrebuješ. Temu res lahko rečeš raj na zemlji. Ni še množično obiskana, kot tudi ne Sejšeli. Praslin je tudi otok, kjer je domovina znamenitega Coco de Meer-ja, dvojnega kokosa. Plod(kokos) zraste tudi dol 40 cm premera in ima obliko ženskega telesa. Na isti rastlini zraste tudi moški del -tako da Coco de Meer pooseblja Adama in Evo. Ta vrsta kokosa raste samo na Sejšelih in ponosni so nanj. Pojavlja se skoraj na vseh spominkih od rut do uhanov in zapestnic. Enostavno nepozabni Žal vam ne bo niti tolarja, ki ste ga porabili. Vse je poplačano, vse težave se na Sejšelih zdijo preprosto rešljive. Vreme zelo ugodno vpliva na psiho. Izredno prijazni domačini te takoj spravijo v dobro voljo. Ne moreš si zaželeti lepših sanj, tu je vse, kar ti srce poželi. Jasna Taradi SmSoiPomfflcsag® (b4\°n(b(b PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZVOKiHSLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesto okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Rudarsko cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 15h-18h sob- 9h-12h tel, 0601 71 675 1. naslov za zlate zadeve ^6* »V ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje GSM 041-681-879 - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo ■ upravljanje s finančnim premoženjem strank NIŽJE PROVIZIJE! delovni čas: 9.00-12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115 TRBOVLJE ; Trgovsko podjetji otrošnja CVeč' bot’ samo/ t/vgoA/ina/... d.d. V pomladanskih mesecih bomo več časa preživeli zunaj, zato vam v saiLMu MHiširm nudijo veliko izbiro vrtnih stolov, miz, senčnikov, ležalnikov, gugalnic,... Pričakujejo vas v Salon Pohištva, vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^ INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si ®Cfi][p0G®ttEa (Ssiss ©dl (bo®® dQ® G&b©® nnrfft) ©©CbcsiGgJ ®cfl ©o®® d]® 2ž3o®® LOT® POLETJE 99 - SLOVENIJA - HRVAŠKA TUJINA ZASTOPAMO: ATLAS, KOMPAS, BURIN, VIA SLOVENKA, TEN TOURS, ODISEJ, DOBER DAN, POTEPUH.. -^INTEGRAL ^IMTECHAI. INTEGRAL ^ INTEGRAL 8. MALI TRAVEN 1999 J*---— J. U JJ AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’99 Že peti mesec teče akcija za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99 in predlagali ste poštarje, ki so vam kakorkoli najbolj priljubljeni in ki so tudi v tako zasneženi zimi, kot je bila letošnja, točno dostavljali pošto. Morebiti ste napisali tudi kakšno razglednico ali pisemce več, ker je morda poleg pošte prijetno videti tudi poštarja, khm, khm. Skratka, Zasavčev nabiralnik je bil kar prijetno pisan, saj ste mimogrede pripisali še kakšen pozdravček in poljubček, česar smo bili sploh veseli. Naslov, kamor nam še naprej pošiljajte kupončke pa še veste, kajne? KUPON ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA »99 c?) Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto: Ime, priimek in naslov glasovalca: Rado Novak, pošta Radeče POD KOŽO SMO VSI... MIRAN GROHAR: « 1. APRILA IMAMO MANJ DELA, KOT BI Sl ŽELELI!« Hrastniški Sinet d.d., se ukvarja z varovanjem premoženja s sodobno tehniko in izurjenim osebjem. Vsekakor je to uspešno podjetje in čas je, da zaradi tega pod kožo pokukamo (če ni varovana?) direktorju, gospodu Miranu Groharju. 1. Glede na to, da bank, menjalnic, stanovanj, ....ne varujete zaradi tega, ker bi bili vsi ljudje pošteni, ali imate 1.aprila, ko smo lahko malce norčavi, več ali manj dela z varovanjem premoženja? Prvega aprila imamo manj dela, čeprav bi si želeli, da bi ga bilo več. 2. Vaše podjetje kontrolira tudi ali zaposleni odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža izkoriščajo npr.za: pohaj- 1. Ivan Vodenik, pošta Podkum, 199 2. Ivo Kolar, pošta Zagorje, 137 3. Marko Fele, pošta Zagorje, 125 4. Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 84 5. Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 55 B. Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 52 7. Sandi Kuder, pošta Kisovec, 50 8. Miran Gorišek, pošta Izlake, 49 9. Matej Golčftk, pošta Čemšenik, 42 10. Primož Vastič, pošta Trbovlje, 30 11. Johan Mates, pošta Zagorje, 2G 12. Jože Rozina, pošta Trbovlje, 21 Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 21 14. Miha Trošt, pošta TrbčSVIje, 17 15. Robert Slabina, pošta Trbovlje, 15 Franci Karlin, pošta Sava, 15 17. Dani Amon, pošta Šetlambert, 13 18. Slavko Kuder, pošta Trbovlje, 11 19. Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 9 20. Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4 23. Lojze Plevel, pošta Radeče, 3 24. Zijad Parič, pošta Trbovlje, 1 Marko Goršek, pdšta Trbovlje, 1 Rado Novak, pošta Radeče, 1 Boštjan Jahn, pošta Radeče, 1 kovanje izven dovoljenega območja, za delo na kmetiji ali v priložnostni delavnici. So vaši kontrolorji zaradi nenapovedanih obiskov na domu bolnih kdaj izpostavljeni pestem? Naši varnostniki so izpostavljeni pestem, vendar je treba vedeti, da želijo konfliktne situacije rešiti mirno. Drugače pa obvladajo tudi borilne veščine. 3. Kriminal v Sloveniji narašča. Kakorkoli to ni dobro za nas, pa za vaše podjetje pomeni naraščanje kriminala več dela in seveda denarja? Vsaka stvar je za kaj tudi dobra. 4. Ne bom vas vprašal, kateri pregovor je vam najljubši, ampak kateri je po vašem mnenju tatovom najbolj priljubljen oziroma jim je pisan na kožo? Kar je tvoje, je lahko tudi moje. Ali - vzamem tam, kjer je in dam tam, kjer ni. 5. AH vas je že najela kakšna zelo pomembna oseba iz gospodarskega ali političnega življenja, da bi malo »povohunili«, kaj dela njegova žena oz. njen mož? Ne, saj smo sami včasih dobri vohuni. 6. Kot glavnega sponzorja hrastniških kegljačev vas sprašujem, ali se jim bo uspelo uvrstiti v prvo B ligo ali ne? Iz prve lige so pred dvema letoma izpadli zaradi enega samega premalo podrtega klina. Letos lahko zaradi enega podrtega klina več, pridejo v 1 .B ligo. 7. Ko imate prosti čas, greste z družino na: a. ) ogled kegljaške tekme, b. ) ogled razstave nadzornih sistemov, c. ) drugo. Najprej grem malo v naravo, od tam pa naravnost v kegljišče, kjer se lahko nadiham veliko cigaretnega dima. 8. Vaš najljubši pesnik, pisatelj, glasbenik, politik in svetovni vlomilec je.... Marsikdo od znanih osebnosti <■ me je razočaral, zato posebnih ljubljenčkov nimam. 9. Ker veste, kako dobro so zavarovane pomembne denarne ustanove, bi se upali preživljati z vlomilstvom? Ne. Še posebno ne Zavarovalnice Triglav, kjer sem tudi sam zavarovan, poleg tega pa imajo vgrajen naš proti - alarmni sistem. 10. Kaj bi na kratko svetovali vsem morebitnim vlomilcem? Izogibajte se objektov, ki jih varuje Sinet d.d. iz Hrastnika. Fots: Miran Grohar Igor Goste ExTRudiRANjE, biMZCfANjE. IzdelovANjE pohišivENih pRofilov iN okovjA. SeIo48, MIOZacprje, teL: 0601/65^550, fA\: 0601/64-550 OgRAjA za gojENjE BojMARiiIn] Nizkih STROČNic PREdiNOSii: * kilRA iN ENOSTAVNA MONTAŽA * pOENOSTAvljENA VZqojA * možnost qlobiNskEqA namaI^nJa * TRAJNOST Ostala ponudba: količki za pARAdiŽNike, fižol, SAdiNO dREvjE, PVC CEvi. Povprašajte pRi vašem pRodAjAlcu za izdslkE KUMPLASTA. DodATNE iivifoRMAcijE dobiTE po teIeFonu 0601 65 550. p Vas zanIma uporaBnost ograje za rojenje Iojmar iN Nizkiln stročmIc. IzpohiTE kupONČEk iN QA do 1 8.04. 1999 pOŠljiTE NA UREdNiŠTVO čAsopisA Zasavc, Cesta 20. julijA 2c, 1410 Zacjorje. Msd pRispEliMi kupoNčki boivio izžREbAli 10 naqrajencev, ki bodo pREJEli OqRAJO OZiORMA pAkET plASTiČNib OpORNikoV. IME IN PRIIMEK .......................... NASLOV .................................. POŠTA/KRAJ .............................. euho rrTma Obrezija 19, 1411 Izlake, tel.: 0601/73 631 • kuhinje v 300 barvnih odtenkih - 20% popust v mesecu aprilu • sedežne garniture že od 64.515,00 SIT dalje • usnjene sedežne garniture že od 156.000,00 SIT dalje • francoske postelje z MULTILASTIK vzmetenjem že od 53.800,00 SIT NOVOST! HOBI program rabite police raznih dimenzij? bi radi sami izdelali omarico? Nudimo vam razrezane iverne plošče po vaših dimenzijah ŽELITE OBNOVITI KUHINJO? Prodaja kuhinjskih vrat poljubih dimenzij! RABITE OMARO PO VAŠIH MERAH? Oglasite se pri nas in skupaj bomo poskušali najti najboljšo rešitev! delovni čas od 9. do 17., ob sobotah od 9. do 12. ure VRTNARSTVO HODAK Prodaja sadik za balkonska korita in grede, lončnice, trajnice za skalnjak... Hodak Zvonko tel.: 0601-71-852 velika izbira visečih in pokončnih pelargonij in ostalega okrasnega cvetja Na Lokah 45 pri Kisovcu, vsak dan od 9.00 do 17.00 ure (tel.: 71-852) f V Orehovici (nasproti spomenika), vsak dan od 15.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 ure. (GSM 041-525-656 popoldne) 8. MALI TRAVEN 1999 Tj. ju, tS^uCiT G USPEŠNI TROBILCI GŠ ZAGORJE V petek, 26. in v soboto, 27. marca je v Ljubljani potekalo 28. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, ki so se ga udeležili tudi trije učenci GŠ Zagorje in sicer: Rok Zmajšek, Matic Bovhan in Andrej Kovač, katerih glasbeni pedagog je Drago Peterlin. Ker trobila sodelujejo na omenjenem tekmovanju le vsaka tri leta, je zavidljivo, da so se vsi trije nastopajoči vrnili s plaketami: zlato, srebrno in bronasto. Rok Zmajšek, ki je v trobenti tekmoval v kategoriji IB, to je v starostni skupini 12 in 13 let, je osvojil 97,33 točk in s tem absolutno prvo mesto v celotni kategoriji in je bil zato izbran za zaključni nastop v Slovenski filharmoniji v Ljubljani v sredo, 31. marca; Nagrado - notno stojalo - pa mu je podelilo podjetje 3M iz Trbovelj. Na trobenti se je dobro izkazal tudi Matic Bovhan, ki je nastopil v 1A kategoriji, to je v starostni skupini 10 in 11 let. Zbral je 88,33 točk in dosegel 4. mesto in s tem bronasto plaketo. Vsega 91,67 točk in s tem srebrno plaketo pa je dosegel Andrej Kovač, ki igra tubo in je tekmoval v 1C kategoriji, to je v starostni skupini 14 in 15 let. Za nastop so morali pripraviti tudi eno obvezno skladbo, celoten program pa so nastopajoči izvajali napamet. Ker so šolsko leto pričeli v pričakovanju vrste nastopov za 28. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, so vseskozi pridno vadili, februatja pa so skladbe za nastop izvajali skupno s korepetitorko Slavi Gregl, ki jih je pri klavirju spremljala na nastopih. Četudi so vztrajno vadili in 'pilili' napake, ki so jih kljub učenju še delali, pa se tako lepih rezultatov le niso nadejali. Tudi glasbeni pedagog Drago Peterlin je dejal, da je presenečen nad doseženimi rezultati. "Ker smo bili seznanjeni, da so merila za nastop zelo stroga," je dejal Drago Peterlin, "smo bili skromni v pričakovanju rezultatov. Četudi smo dva meseca vsak dan intenzivno vadili, sem bil vendarle presenečen, da so se vsi tako dobro uvrstili." Nastopajoči pa so še povedali, da so hvaležni tudi staršem, ki sojih vseskozi bodrili in spodbujali pri vadbi inštrumenta. Rok Zmajšekje pripomnil, da mu zlata plaketa veliko pomeni, daje rad vadil in da si tudi njihov "tovariš" zasluži nagrado. Malo treme jih je sicer spremljalo na nastopu, za kar pa je Andrej Kovač dejal, daje pred vsakim nastopom težko karkoli reči, zato gaje srebrna plaketa presenetila. Matic Bovhan pa je pripomnil, da je bil vesel bronaste plakete in daje vsak prosti čas raje izkoristil za vadbo trobente. "Na tekmovanju se zaradi treme lahko tudi zmotiš," je dodala Slavi Gregl, kije potrpežljivo spremljala njihove uspehe, "zato se mora tekmovalec znajti in več kot vadiš. Z leve proti desni: glasbeni pedagog Drago Peterlin,“bronasti" Matic Bovhan, "srebrni" Andrej Kovač in "zlati" Rok Zmajšek! MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS O naravoslovnem dnevu iz Zagorja smo dobili več prijetnih sestavkov, vendar so si med seboj podobni, zato smo jih malo priredili. Zaradi prostorske stiske jih bomo objavili v naslednji številki. O razočaranju pa je samo en prispevek. Če bi jih bilo deset, pa bi se med seboj kljub temu razlikovali. Poldi se sprašuje, kako je mogoče, da se najdejo taki ljudje... In na koncu pametno razmišlja, daje bilo razočaranje obenem bogata izkušnja. Naučil gaje previdnosti. In gotovo tudi tega, da pri slabih dogodkih nima smisla obupati. Saj nas za vogalom spet čaka kaj lepega.. fr ZGODBE IZ GLASBENE ŠOLE HRASTNIK Za glasbo me je navdušil moj profesor saksfona Vanjo Tomc. Zgodilo seje, ko sem bil v S.razredu sonovne šole. V šolo je prišel profesor iz glasbene šole in prinesel s seboj razne inštrumente, na katere smo lahko tudi poskusili zaigrati. Zaz sem prizkusil saksofon. In takoj mi je postal všeč. Doma sem prosil starša, naj me vpišeta v glasbeno šolo. Po dolgem pregovarjanju sta mi ustregla in tako sem leta 1996 začel obiskovati glasbeno šolo. Prvo leto je bilo zanimivo. Pri nauku o glasbi sem spoznaval nove sošolce, s katerimi smo e skupaj seznanjali z osnovami glasbe. Na začetku sem igral na sposojen saksofon, last glasbene šole, kateri pa je že bolj kot ne odslužil svojemu namenu. Po polletju sta mi starša po nasvetu pedagoga kupila nov inštrument, s katerim sem dobil še večjo voljo do igranja. Že na začetku drugega razreda sem se začel pripravljati na regijsko tekmovanje, ki je bilo pogoj za uvrstitev na državno tekmovanje mladih glasbenikov. Na regijskem tekmovanju sem dobil zlato priznanje in se uvrstil najprej na državno, na katerem sem si priigral bornasto plaketo. Tega uspeha sem bil zelo vesel, saj je bil rezultat mnogih vaj. Oskar Laznik Še kot fantek sem si želel, da bi znal igrati na sintesizer, zato sem se pred petimi leti vpisal v glasbeno šolo. Ravnateljica, ki je poznala mojo željo po igranju, me je zato napotila na oddelek za klarinet. Kljub temu, da me igranje tega inštramenta ni preveč veselilo, sem poskusil in pouk obiskoval mesec dni. Ugotovil sem, da mi igranje klarineta ne gre dobro od rok, da to ni tisto, česar sem si želel, zato sem se izpisal. Čez nekaj dni pa je mami izvedela, da imajo pri harmoniki še eno prosto mesto. Želja, izvabljati glasbo iz črno belih tipk je bila tako velika, da sem sklenil poskusiti. Kmalu sem spoznal, da me igranje harmonike zelo veseli. Sedaj me poučuje učitelj Slobodan Filipovič in zelo rad obiskujem glasbeno šolo. Poleg pouka harmonike obiskujem tudi nauk o glasbi, kjer pridno in zbrano poslušam učiteljico. Ker sem kot vsi najstniki včasih nemiren in kakšno tudi ušpičim, sem seveda kregan. V veliko zadovoljstvo pa so mi različni nastopi, kjer lahko pokažem, česa sem se že naučil. Zaradi svojih sposobnosti in uspešnega igranja že od tretjega razreda igram v harmonikarskem orkestru in duetu. Tretji in četrti razred glasbene šole sem opravil v enem šolskem letu. Bilo je naporno, vendar je bil moj trud poplačan, dobil sem nove vzpodbude in še večjo željo po uspešnem igranju. V letošnjem letu bom končal šesti razred in upam, da bom šolanje uspešno zaključil in tudi nadaljeval. Matej Železnik 8. MALI TRAVEN 1999 . uTVTLcVh c5T H bolj si lahko siguren vase. Vsi nastopajoči dajo ogromno od sebe, vendarle kljub vsemu ne smejo biti razočarani, če se ne uvrstijo med najboljše." Pohvalno pa je tudi to, da se mladi z veseljem posvečajo inštrumentu in s trudom vztrajajo tudi pri zahtevnejših skladbah Tekst in foto: ER. "NEKOGA MORAŠ IMETI RAD..." In to je prav gotovo poezija Lojzke Špacapan in Ivana Minattija, njenega življenjskega sopotnika. V okviru praznovanja dvajsete obletnice doma starejših občanov Franc Salamon Trbovlje, je bila v petek na literarnem večeru gostja Janeza Krajnca pesnica Lojzka Špacapan, Primorka, ki v rudarskih naseljih odkriva svojevrstno lepoto. Stanovalcem doma je sama predstavila svoje pesmi in jih navdušila s svojim nastopom. Njene pesmi so pisane iz srca in duše za srce in dušo. Pesmi so zbrane v zbirki Vračanje ptic, ki je izšla leta 1990 in v kratkem izdani zbirki Svetlobni prah. Svojo življensko pot Lojzka Špacapan ubira skupaj s pesnikom Ivanom Minattijem in gotovo ju poleg vsega druži tudi poezija. Ivan Minatti se zaradi bolezni ni mogel udeležiti literarnega večera, bila pa je prisotna njegova poezija in njegov duh v njej. S svojimi pesmimi, zbranimi v zbirkah, kot so Nekoga moraš imeti rad, Živi pesnik in v najnovejši Pod zaprtimi vekami, je odtisnil neizbrisen pečat v slovenski poeziji, poleg tega, da je tudi literarni urednik, prevajalec, urednik listov ipd. Ob koncu večera se je Lojzka Špacapan zadržala v prijetnem klepetu z gostiteljem in povabljenimi. Marta Hrušovar RADI NASTOPAJO Šolsko leto se bliža h kraju, kar kažejo številna tekmovanja in nastopi. S tem v zvezi so tudi glasbeniki, pevci in drugi na napeti struni, saj tovrstne zadeve terjajo veliko truda in entuziazma. In Otroški pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje, katerega zborovodkinja je Mojca Zupan, in ki bo 8. aprila sodeloval na občinski reviji OPZ in MPZ v Zagorju, že 22. aprila pa na regijski reviji OPZ in MPZ v Litiji, je sicer skozi vse šolsko leto razveseljeval publiko na svojih nastopih, pred kratkim pa so posneli že prvi del repertoarja za zgoščenko in kaseto, ki nastaja po zbirki skladb Blaža Rojka: Male pesmice; pri klavirju pa jih je spremljala Slavi Gregl. V drugem delu bodo snemali skupno z Orffovo skupino GŠ Zagorje, prav tako v Studiu Zlati zvoki v Kisovcu. In ker letos poteka že II. državno srečanje Orffovih skupin v Velenju, ki so se ga udeležili tudi lani, bosta 10. aprila tamkaj nastopili Orffova skupina GŠ Zagorje in Vokalna skupina Cicido GŠ Zagorje, kateri vodi Mojca Zupan, ki o nastopih pravi: "Če se hočeš dobro predstaviti, se moraš dobro pripraviti." Svoje nastope popestrijo z vedno novimi skladbami, letos pa je skladbo Dvorišče posebej za Otroški zborček Cicido priredil Blaž Rojko. Tekst in foto: ER. MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIŠ MAŽ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Že kot majhen deček sem se vedno sukal okrog inštrumentov. Pri štirih letih so mi kupili harmoniko igračko. S tem nisem bil zadovoljen, zato mi je oče priskrbel pravo, 12 basno harmoniko. Nanjo sem tudi igral na prireditvi dedka Mraza v mali šoli. To je bil moj prvi nastop. Dobro se ga spominjam, kako z veseljem sem zaigral pesmico Na planincah. Ko se je pri šestih letih zame začela šola, so me starši vpisali tudi v glasbeno. V drugem razredu sem tekmoval na reviji Zasavskih glasbenih šol v Radečah in osvojil tretjo nagrado. To mi je dalo še več veselja. Rad nastopam za ostarele ali za mlajše na koncertih. Z veseljem tudi zaigram z očetom, ki je vesel vsakega mojega napredka. Gregor Klepej RAZOČARANJE Če pomislim, kdaj sem bil najbolj razočaran, se najprej spomnim trenutka, ko sem zvedel, da so mi ukradli motor. Strašansko sem si želel petdesetkubični motor. Varčeval sem že celo večnost in čakal, kdaj ga bom dobil. Ponoči sem sanjal, kako se vozim po Knezdolu, kjer imamo vikend. S pomočjo staršev in babice sem zbral dovolj denarja, da sem si ga lahko kupil. Zdel se mi je super. Ker še nisem imel izpita, sem ga imel na vikendu. Med tednom sem komaj čakal, da se bom konec tedna vozil z njim. Svet se mi je zdel popoln. Ker takšnega motorja nima vsakdo, sem ga želel pokazati svojim prijateljem. Med počitnicami sem ga pripeljal za en dan v dolino. Ponoči sem ga parkiral v garažo, poleg avtomobila. Zaklenil sem ga in popolnoma novo čelado spravil v potovalni kovček na motorju. Garažna vrata na daljinsko upravljanje se niso dala zapreti, ker' seje pokvaril motor. Vendar me to ni preveč skrbelo, saj sem bil prepričan, da mi zaklenjenega motoija iz garaže, kije vsem na očeh, nihče ne more ukrasti. Zjutraj sem komaj čakal, da se odpravimo v hribe. Tudi jesti nisem imel časa. Prvi sem odšel v garažo. Nejeverno sem buljil v prazen pristor, kjer sem prejšnji večer parkiral motor. Sam sebi nisem verejl, da ga res ni. Ko sem si malo opomogel od šoka, sem stekel povedat staršem. Poklicali smo policijo. S težavo sem požiral solze. Nikoli si ne bi mislil, da bi mi nekdo iz garaže ukradel motor. Razočaran sem bil nad ljudmi, kajti spoznal sem, da niso vsi dobri in pošteni, ampak da so med nami tudi zelo pokvarjeni in brezobzirni. Zelo kmalu v življenju sem moral na lastni koži občutiti pokvarjenost in dvoličnost. Do sedaj sem namreč ljudi sodil po sebi in zmotno mislil, da nihče ne želi drugemu nič slabega, tako kot jim sam nisem. Sedaj mineva drugo leto od kraje. Motorja nisem vedel nikdar več. Zelo težko sem se sprijaznil z izgubo, ostal paje tudi grenak okus mojega prvega velikega razočaranja nad ljudmi. Spremljal me bo vse življenje. Je pa tudi bogata izkušnja, kajti nikdar več ne bom slepo zaupal v ljudi. Poldi Herman, 8.a., OŠ Ivana Cankarja Trbovlje MOJA PRIJATELJICA Moja najboljša prijateljica je stara 13 let in hodi v T.razred. Prepričana je, daje debela, čeprav je suha kot prekl a. Je povprečna najstnica; rada se oblači v kavbojke in kratke majčke, pozimi pa v puloverje, katere ji spleta teta. Obuva se v črne bulerje, čevlje, včasih tudi v športne copate. Izbira čevljev je pač odvisna od vrste oblačil. Ima svetleče se rjave oči, kot da bi bili biseri. Najbolj so mi všeč skodrani, rjavi lasje, kiji segajo do ramen. Delavnost je njena šibka točka, če pa jo stvar zanima, je pri njej dosledna, zbrana in točna. Zelo težko se prilagodi rečem, ki jo ne zanimajo. Nadarjena je za likovno tehniko oziroma umetnost. Najraje slika akvarele. V družbi prijateljev je brezskrbna, odločna in sproščena. So tudi dnevi, ki ji ne ugajajo. Velikokrat ji ponagaja spomin in to je tudi razlog, da nekatere stvari hitro pozabi. A bujna domišljijaji nikakor ne da miru, zato si pogosto postavlja prevelike cilje. Domov pride največkrat kasneje, kot se je dogovorila s starši, vendar vedno najde dovolj tehten razlog za opravičilo. Moja najboljšo prijateljica je zato, ker se lahko pogovorim o težavah, ki me mučijo in ker mi je podobna. Tjaša Klukej, 7.a., OŠ Tone Okroga: 8. MALI TRAVEN 1999 čm.rjr.GJ.j.n.čjr.s 2lVjl4l5t?\/ PELLčVNl VlklL^P) Od 26. do 28. marca 1999, je v smučarski koči na Mareli potekalo ŠKLABOVO ŠTUDENTSKO SREČANJE oz. ŠKISov DELAVNI VIKEND, katerega namen je bila razprava o študentski problematiki in problematiki delovanja študentskih klubov Slovenije. ŠKIS, kratica za Zvezo študenstkih klubov Slovenije, zajema 44 klubov po vsej SLO, katerega član je tudi Šklab. Za članstvo je v ŠKISu potrebno zbrati 15% oz. minimalno 70 študentov iz območja, na katerem klub deluje. Poglavitni namen ŠKISa je vzbuditi tudi lokalno študenstko organiziranje (v domačem kraju) ali drugače, zavzema se za decentralizacijo študentskega delovanja. V okviru ŠKISa vsako četrtletje potekajo študentska srečanja na katera so vabljena vodstva stud. klubov in se izvajajo po po različnih krajih Slovenije. Tokrat je takšno srečanje potekalo v zagorski občini, oragnizator in gostitelj pa je bil Šklab - klib zasavskih študentov. Na Mareli se je zbralo 35 predstavnikov iz vse Slovenije, ki so preko delavnic poskušali najti odgovore na predhodno zastavljena tematska vprašanja. Tokrat so bile aktualne naslednje teme; 1. pokojninska reforma ~ VE-čNa t^ma - lju&lzlN ali PRJJATLLJ^TVtf Kdo še ni bil v takšni zagati? Po moje smo bili že vsi. Kaj sploh je najbolje? Prijateljstvo je kljub vsemu bolj iskreno in bolj čisto kot ljubezen. Ne trdim, da je ljubezen nasprotje. Ljubezni pač ni moč primerjati s prijateljstvom, ker je nekaj tako čudovitega, nekaj tako doživetega in tako lepega. Nje se ne da opisati, ni je moč primerjati z bolečino v srcu, kljub temu, da vse prevečkrat zaboli. Prijateljstvo lahko opredelimo. Imamo veliko vrst prijateljev do katerih čutimo tudi neko ljubezen, vendar spet drugo. Torej, prijateljstvo je ponavadi večno in iskreno, kar pa za ljubezen ne moremo reči. Prijatelju te ni sram povedati, kaj čutiš. Svoji ljubezni - kdo ve, ali zlagani ali resnični, -je to težje. Če boste kdaj v takšni stiski, premislite. Nikoli ni vredno toliko riskirati, niti za nekaj lepih dni. Zavedajte se tega, da bo ljubezen nekoč odšla, prijatelj pa bo kot vaša senca vedno ob vas, četudi ga ne boste potrebovali. Pa še sami veste, kako se ponavadi končajo razmerja. Ta prijatelj redko ostane. No, če ste že velike sreče... Pripravila sem nekaj lepih misli za težke in samotne dni. Kdo ve, kdaj pridejo prav. Aristotel je zapisal: KAJ JE PRIJATELJ? DUŠA, KI PREBIVA V DVEH TELESIH. Koliko duš je še del vas, pa spoznajte sami. * Prijatelj je nekdo, ki ve vse o tebi, pa te ima vseeno rad. * Lahko se zgodi, da izgubiš prijatelja, ne morejo pa ti vzeti zavesti, da si ga imel. (Seneka) * Prijatelj je odgovor na tvoje potrebe. Je polje, ki ga seješ z ljubeznijo in žanješ s hvaležnostjo. Je tvoja miza in tvoje ognjišče. Kajti k njemu prihajaš z lakoto in ga iščeš, da bi našel mir. (Kahlil Gibran) * Trenutki tišine so pravi pogovor med prijatelji. Ni pomembno, kaj rečeš, temveč to, da ti ni treba nič reči. (Margaret Lee Runbeck) (aktivna vloga ŠKISa), 2. tekoča stud. problematika, 3. vizija ŠKISa in štud. klibov, 4. seminarij, 5. promocija Zasavja. Ob koncu uspešnega vikenda je bila za sprostitev organizirana kratka ekskurzija s končnim postankom na Sveti gori. Tako nam je, s pomočjo predanosti vodje projekta in ostalih šklabovskih, še enkrat uspelo, da smo ljudje drugih krajev pokazali drugo - pravo - plat Zasavja in študentskega delovanja v njem. Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,7 MHz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ 5Ld?VLN5k:i OVWfyJ Z\L ^E-TE-TI^ POZDRAVIL R.APE.ČANIE. V nedeljo, 21.3.1999, je v polni dvorani v Radečah potekala že četrta zabavna prireditev pod nazivom pozdrav Radečanom s podnaslovom NA LISCO. Slednji je bil poimenovan po naslovu druge kasete organizatorja, ansambla Slovenski odmev. Prireditev, povezoval jo je Jože Galič, v vlogi vaškega posebneža Podhumskega Jožeta, se je pričela s predstavitvijo skladbe Na Lisco, ansambla Slovenski odmev. Nastopili pa so tudi Zasavski fantje, ansambel Cvet, pevci in pevke cerkvenega zbora sv. Petra iz Radeč, pod vodstvom Jacinte Doberšek - Mlakar in pa skupina Veter, ki je nastopila v novi zasedbi. Slednji so s tem napovedali "nov Veter" z novimi člani in starim pevcem Vanjo Tomcem. Z ansamblom Slovenski odmev sta zaigrala tudi njihov mentor, harmonikar Jože Burnik in njegova hči, flavtistka, Anja. Radečani so tudi prvič slišali in videli z ansamblom igrati mlado citrarko Jasmino Levičar. Zadnja skladba, kije zaključila dobro obiskano prireditev, je bila Pozdrav Radečanom; dosedanjo instrumentalno izvedbo je popestril tekst Jacinte Doberšek-Mlakar. V dvorani sta bila navzoča lastnik studia Melopoja iz Pameč, Oto Vrhovnik, z ženo Darjo. Slovenski odmev je v njegovem studiu posnel to drugo kaseto. Kot je ob tem povedala Darja, je to sodelovanje že pokazalo dobre sadove in odlične rezulatate. Znano je, da naj bi se te dni v njihov studio odpravil ansambel Zasavski fantje. Zanimiva pa je tudi ocena mentorja ansambla Slovenski odmev, Jožeta Burnika, ki pravi, da so kot ansambel zelo učljivi in da jim po vseh nasvetih danih do sedaj preostane le še trdo delo in še enkrat - delo. To, kar znajo, pa so pokazali - poleg na vseh festivalih do sedaj tudi na svoji četrti prireditvi, ki jo je publika toplo in z navdušenjem sprejela. Rudi Špan ALIN/p ^LA5&ZNlll4l Zadnje čase zelo aktivna skupina ORLEK, katere pesem "Predvolilni boj na vasi" je izšla na kompilaciji "Folk und tanz Rudolstadt '98" v Nemčiji, bo sodelovala še pri enem zanimivem projektu. Društvo Onej s Prekmurja, je k sodelovanju Pritegnilo literata Ferija Lainščka, ki je opravil izbor novejše prekmurske poezije in glasbenika Tomaža Raucha, kot glasbenega urednika projekta. V glasbenem delu projekta bodo po lastni presoji in volji sodelovali glasbeniki, ki so z delovanjem ali kako drugače vezani na to regijo, in sicer kot izvajalci ali pa tudi kot avtoiji glasbe. Poleg skupine Orlek, kije sicer "naša", aje pevec Vlado Poredoš, "uvožen" s Prekmurja, bodo sodelovali še: Vlado Kreslin, Marko banda & Bogdana Herman, Kontrabant, Regina, Dorina, Posodi mi jurja. Glinasti golobi, Odpisani, Hobby brass band,... Snemanje plošče bo 20.4 v Svetinjah pri Jeruzalemu, izšla pa bo predvidoma konec junija 1999. Pevec skupine Orlek, Vlado Poredoš, bo posodil glas skupini Lačni Franz, za katero bo odpel pesem, ki bo na plošči skupaj z ostalimi novimi skladbami te, že nekoliko pozabljene, nekoč uspešne slovenske skupine. Katja S. rZ^JlVAL i^AVltl MZLč?m JaNZ 99 U5PELL V Sloveniji se skozi celo leto odvija šest do sedem narodno- zabavnih festivalov in nič koliko srečanj.Časovno so prireditve porazdeljene od meseca marca oz.maja pa do konca leta, geografsko pa so do sedaj potekali po vseh krajih Slovenije razen Koroške. Sedaj pa seje pričelo to dogajati tudi tam, kjer nam je o samem nastanku festivala povedala ena od ustanoviteljev - Darja Vrhovnik.Darja pravi,da na Koroškem radiu že šesto leto pripravlja in vodi narodno -zabavno oddajo "Polka-valček-polka". Ob tem je opazila to praznino na Koroškem in pričela razmišljati ,kaj storiti, da bi tudi Korošci imeli tradicionalno narodno-zabavno prireditev. Rezultat tega sta bila prvi in drugi festival polk in valčkov na Koroškem pod naslovom Šentjanž 97 in 98.Na prvem festivalu je nastopilo 12 ansamblov izmed katerih je nagrado občinstva in drugo nagrado strokovne žirije dobil ansambel Bratov Poljanšek, tretjo nagrado strokovne komisije pa sta si delila ansambel Gorenjski muzikantje in Frajkinclarji.Na lanskem festivalu je ansambel Show Band Klobuk dobil nagrado občinstva in tretjo nagrado strokovne komisije,prvo nagrado strokovne komisije je dobil ansambel Darka Atelška in drugo nagrado ansambel Rosa.Zanimanje ansamblov in ljubiteljev narodno zabavne-glasbe za takšen festival je iz leta v leto večje. Prav zato so se v Šentjanžu tudi letos pripravili in na njihov razpis seje prijavilo preko 20 ansamblov.Tako je v nedeljo 7.marca v prepolni dvorani Doma Zveze Borcev v Šentjanžu potekal že III. Festival polk in valčkov na Koroškem.V organizaciji KS Šentjanž, Koroškega Radia Slovenj Gradec in v sodelovanju ter vodenju studia Melopoja iz Pameč je nastopilo 15 izbranih narodno- zabavnih ansamblov iz cele Slovenije. Tako smo lahko slišali ansambel Fantje treh dolin (s pevko Sanjo Mlinar), ansambel Blegoš,ansambel Lipovšek, Slovenski odmev, Show Band Klobuk, ansambel Fantje z vasi,Štajerske potepuhe, Vagabunde, kvintete PIK, AS, Dinamika, ansambel Ptujskih 5,Savinja, Veseljaki, in 7.raj.Tema festivala je bila šegavost, saj so ansambli ki so se prijavili morali poslati dve svoji do sedaj še neobjavljeni skladbi in ena od njih je morala imeti šegavo vsebino. Od zasavskih skupin je odlično nastopil ansambel Slovenski odmev s šaljivo skladbo Pekovska in valčkom Ti in jaz. Vsi, vključno s Slovenskim odmevom so z dobro glasbo in odlično izbranim scenskim nastopom ogreli srca in dlani publike.Po oceni strokovne komisije v sestavi,ki je bila primerna dnevu žena, so bili novinarka Kaja Asja Matjaž, sopranistka mariborske opere Dragica Kovačič, tekstopistka Metka Ravnjak Jauk,citrarka Cita Galič in predsednik Franc Šegovc vodja ansambla Štirje kovači - je bilo njihovo delo izredno težko.Prvo nagrado z 98 točkami so prisodili skupini Vagabundi za skladbi Kunigunda se umiva in Za prijatelje,drugo s 96 točkami skupini Ptujskih 5 s skladbama Lovski podvig in Naš stari ata in tretjo 90 točkami skupini 7.raj za skladbi Kmečka gospa in Gobar Franc. Občinstvo je imelo precej podobno izbiro, saj so prvo mesto prisodili Vagabundom, drugi so bili Show Band Klobuk za skladbi Gasilska in Mama ter tretji Ptujskih J.Festival je odlično povezovala voditeljica in glasbena urednica Koroškega Radia Darja Vrhovnik, prireditev pa je snemala nacionalna televizija s pomočjo regionalnega studia iz Maribora.Za tiste, ki si festivala niso mogli ogledati pa naj povemo, da si je v zmagovalni pesmi, ansambel Vagabundi privoščil in na oder pripeljal kar kopalno kad, v kateri seje njihova "Kunigunda umivala". Ptujskih petje z zabavno burko pokazalo, kako se obnašajo lovci na delu, 7.raj pa so pripeljali na oder "gospo" ,ki naj bi postala kmečka.Zanimiv nastop pa so imeli tudi Show band Klobuk, ki pa so žal izbrali že toliko krat uporabljeno temo, to so gasilci.Pecivo pa je v peka oblečeni basist skupine Slovenski odmev v skladbi Pekovska delil obiskovalcem v dvorani. Rudi Špan 5-P\Č\CA Sreča se je tokrat nasmehnila KATARINI ZORKO, Prešernova 26, Zagorje, ki bo prejela nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja. Š-PIČKO POSLUŠAJTE NA FREKVENCI RADIA GEOSS, OB NEDELJAH OB 14.URI!!! 1 .LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN 2. NIKA - RO^N’ BAND 3. POJDI Z NJO - MARTA ZORE 4. NE BUDI ME - NATALIJA VERBOTEN 5. PORNO POLKA - ORLEK 6. KOMPAS SRCA-HIŠA 7. KO JE NI-FLIRT 8. KJE SI ZDAJ? - SOUND ATTACK 9. MEHKE CURE - ANA PUPEDAN 10. (predlog) DRAVSKI MOST - NECA FALK ŠoPIČHA RADIA Gt088 IN ZASAVCA Glasujem za: Glasoval sem: m 8. MALI TRAVEN 1999 ttj^g Jr.cjGnrJr.^ Zakonca Pustotniksta praznovala zlato poroko: "GRE SAMO ZA PREŽIVETJE" Zakonca Sonja in Oto Pustotnik iz Zagorja, ki ju skupno življenje veže že petdeset let, sta skupaj preživela veliko stvari, bodisi dobrih ali slabih. Za takšno dolgo dobo skupnega življenja pravita, daje potrebno preživetje. Kljub boleznim in ostalim slabostim, ki nas doletijo v življenju, nista obupala. Minilo je že kar nekaj let, odkar sta se vzela. Se kljub temu še spominjata, kako sta se spoznala? "Ja, nekam sem bila povabljena. Nekdo je praznoval god, takrat še rojstni dnevi niso bili pomembni. Ko sem prišla tja, so bili že vsi, bil je "povštertanc" in mi je bilo nerodno. Hotela sem se skriti, potem pa je od stopnic vrata odprl in sem stopila k vratom, kjer je stal on. Ko so "poštartanc" plesali, meje pospremil domov. Prej se nisva poznala, češrav sva bila soseda, mogoče kakšnih sto, dvesto metrov oddaljena drug od drugega. Sicer pa je bila poroka bolj skromna. Takrat ni bilo takšnega razkošja, bili smo bolj revni." Veliko je zakoncev, ki ne dočakajo takšne visoke in častitljive obletnice. Kakšen je recept za takšno dobo skupnega življenja? "Preživetje. Gre samo za to. Človek veliko pretrpi. Pravzaprav moraš biti do samega sebe strog. Sicer pa imava dva otroka. Hčer, ki stanuje v Zagorju in sina, kije že od mladih let v Nemčiji. Tja je šel za svojimi sanjami. Oboževal je avtomobile in tam je bil moj brat, pri katerem se je nastanil. Zdaj ima tudi podjetje in je uspešen. Samo, da dela to, kar ga veseli. To je najpomembnejše. Pa še štiri vnuke imava." Pa še na mnoga leta, zakonca Pustotnik! GORENJSKI NAGELJ NA GORI! Organizatorja Društva krajanov Limbarska gora - Hrastnik in Smučarski klub Termit Moravče že enajst let vabita na Pohod in po nagelj na 773 metrov visoko Limbarsko goro. Vsako leto ob 8. in 25.marcu, prazniku mater, žena in deklet, se na gori zbere večje število pohodnikov. Iz rok mladih fantov, oblečenih v narodno nošo, dobijo nagelj in aperitivček. Zadovoljne potem prisluhnejo kulturnemu p programu, se sprehodijo po tej čudoviti naravi in se z nageljčkom v roki srečajo s prijatelji in znanci. Letošnjo nedeljo, 14.marca, se je na tradicionalnem planinskem pohodu že enajstič zbralo preko 11.000 obiskovalcev iz cele države in nekaj tudi iz tujine. Vreme je bilo lepo, sončno in pogled je segal daleč. Ob 10. uri je ansambel Gamsi z Moravško godbo zvabljal udeležence na prireditev, ki se je pričela z zanimivim kulturnim programom, katerega je povezoval Milan Bitenc. V programu so sodelovali; Godba na pihala, MPZ Tine Kos Moravče, Tamburaški orkester Vrhpolje, recitatorji OŠ Jurij Vega iz 1 i t ;. Povezovalec programa Milan Bitenc z Anko Kolenc vrtca Moravče, družina Kolenc iz Vač z igricami in harmonikar - svetovni prvak - Klemen Leben s pevko. Nastopajoči so bili deležni burnega aplavza, posebno pa malčki iz vrtca pod vodstvom Marije Gotar. Za razvedrilo je ves dan skrbel ansambel Gamsi, za hrano, pijačo in bogat srečelov pa organizatorji. Prireditev so podprli; Občine Zagorje ob Savi, Moravče, Domžale, Mengeš, Lukovica, Kamnik in Trzin, generalni sponzor prireditve Nissan servis Krulc Moravče in 29 sponzorjev iz raznih krajev. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve tega največjega srečanja ob mednarodnem prazniku. Nasvidenje prihodnje leto! Tekst in loto: Jože Novak ZAGORSKI UPOKOJENCI ZBOROVALI DU Zagorje je imelo 26.3.'99 svoj redni letni občni zbor na katerem so spregovorili o svojem delu, uspehih in kritično ocenili tudi neuspehe. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno dosedanje delo in naloge za v bodoče. Društvo je po številčnosti upokojencev eno izmed najmočnejših društev, ki so včlanjena v krovno organizacijo ZDUS in šteje preko 3780 članov, prevladujejo (kar je presenetljivo) žene-upokojenke, saj jih je včlanjenih preko 2.300. Občni zbor so med drugim pozdravili tudi gosti zbora: župan občine Zagorje Matjaž Švagan, direktorica Doma starejših občanov Polde Eberl iz Izlak Irena Drenik, predstavnik ZB NOB Občine Zagorje Ivan Roglič in predsednica Društva invalidov Zagorje Marta Leben ter predsednik DU Dol pri Hrastniku. Člani so z aplavzom pozdravili odločitev občine Zagorje, predvsem župana Matjaža Švagana in Avtobusno podjetje Integral Zagorje, da bosta s 1.majem 1999 kot svoj prispevek k "letu starejših" omogočila vsem upokojencem in invalidom brezplačne vozovnice na vseh Integralovih progah v okviru občine Zagorje. Pozdravili so tudi gradnjo tako imenovanega dnevnega centra za starejše na Izlakah, kar tudi sovpada v praznovanje leta starejših ljudi, ki ga je za letošnje leto proglasila OZN. Pogovorili so se tudi o bodočem delu društva, izvolili delegata za občni zbor ZDUS-a, sprejeli finančni načrt za leto 1999, predvsem pa pohvalili aktivnost in dosežene uspehe članov športnikov. Na koncu pa so še enkrat izrekli vso zahvalo Občini Zagorje, predvsem županu Matjažu Švaganu za vso pomoč in pozornost do upokojencev. Alma Mujič Ivan Kolenc ŠT>n?M 8. MALI TRAVEN 1999 ŠPORTNI RADAR Nogomet - 2.SNL (18.in 19.kolo): Rudar (T) - Tabor Sežana 0:1 Jadran Šepič - Zagorje 2:4 Nafta - Rudar (T) 3:0 Zagorje - Factor 0:1 Nogometaši v 2.SNL nadaljujejo s prvenstvom. Zagorjani so v dveh krogih zabeležili polovičen uspeh, saj so najprej zmagali v gosteh pri Jadran ŠepiČu, kasneje pa doma nepričakovano izgubili s Factorjem in zato na lestvici zdrsnili za eno mesto in so trenutno sedmi. Rudarji so tudi v 18. in 19.kolu ostali brez prvenstvenih točk in so še vedno na zadnjem mestu. Košarka-1.B.SKL-KVALIFIKACIJE ZA LIGO KOLINSKA: Zagorje - RoglaAtras 83:79 Zagorski košarkarji so se po petnajstih letih spet vrnili v prvo ligo. Pravzaprav je bila odločilna že zmaga v gosteh proti Kemoplastu, na zadnji tekmi proti Rogli pa so le še potrdili prvo mesto in jih bomo v naslednji sezoni gledali v prvi ligi skupaj z Unionom Olimpijo, Pivovarno Laško,... Tvorec uspehov zagorske košarke - trener Martin Gorenec V tej dvorani bomo v prihodnji sezoni gledali prvoligaško košarko... IZ TABORA NK SVOBODE KISOVEC Nogometaši kisovške Svobode so v zadnji pripravljalni tekmi pred nadaljevanjem prvenstva v Moravčah ugnali domačo ekipo trenerja Ahlina z rezultatom 3:0. Gole za Kisovčane so dosegli Judež, Kos in Hribar. Žal podobnega rezultata niso dosegli na prvi tekmi spomladanskega dela državnega prvenstva v 1. Ljubljanski ligi. Na gostovanju v Kamniku, so morali priznati rahlo premoč domačih nogometašev, ki so edini gol dosegli v začetku drugega polčasa. Kisovčani so si po prejetem golu uspeli Priigrati nekaj pol priložnosti, vendar je bilo to za izenačenje premalo. Kljub porazu, je razveseljivo dejstvo, daje na tekmo odšlo kar 18 dobro Pripravljenih nogometašev, tekmo pa si je ogledalo tudi nekaj zvestih navijačev iz Kisovca. Kakorkoli že, Kisovčani bodo imeli že v naslednjem krogu, na domačem igrišči priložnost, da ekipo NK Dolomiti porazijo in osvojijo pomembne tri pike v boju za obstanek v ligi. Tekma bo v soboto °b 16 uri. Igor Goste KEGUAŠKI KOTIČEK Tudi v 16.krogu 1.lige v kegljanju za moške je trboveljski Rudar zabeležil novi dve točki. Na gostovanju pri zadnje uvrščeni ekipi Hidro, so vsi kegljači Rudarja zabeležili zmage. Največ kegljev je podrl Hribar (967), Mali nogomet • 1 .SLMN (končnica, polfinale); Assaloni Cosmos - Divert Beton 3:1 Lilijani so vendarle z 2:1 v zmagah ugnali žilave Primorce in se bodo tako v finalu za naslov državnega prvaka pomerili z Mizarstvom Krošelj. RM. STRELSTVO-3. liga jug SD Telekom - SD Kisovec 1631:1650 V predzadnjem kolu so Kisovčani gostovali v Ljubljani in zmagali, ri Kisovčanih je največ krogov nastreljal Uroš Režun in sicer 560. IX Rokomet-DP mlajših Potem, ko so brez poraza končale redni del državnega prvenstva starejših deklic (skupina jug), so v soboto, 27.marca, pričele s polfinalnimi srečanji, v katerih bodo sodelovale po tri najboljše ekipe inz skupin jug in vzhod. Tekmovanje v polfinalu poteka dvokrožno vsak z vsakim. Tako se bodo Linejevke do 15.maja srečale z ekipami Ormoža, Juteksa iz Žalca in Vegrada Velenja. V finale se uvrstita prvouvrščeni ekipi. V srečanju 1 .kroga so Linnejevke brez težav v Ormožu premagale domačo ekipo z rezulatom 21:16 (12:4). Zadetke so dosegle; Ines Ramšak 6, Urška Šikovec 4, Petra Ritter, Armela Mujčinovič in Violeta Kos po 3 ter Jerneja Jerman 2. Zaradi sodelovanja starejših deklic ŽRK Zagorje na mednarodnem velikonočnem turnirju v Pragi bodo naslednje srečanje, ki bo verjetno odločalo o ekipi, ki bo osvojila l.mesto v polfinalu, odigrale šele 10.aprila v Športni dvorani Zagoije proti ekipi Juteksa iz Žalca. I.R. Stoklas (964), Mažgon (923), Šeško (905) ter Izgoršek (898). Kot zanimivost dodajmo, daje za ekipo Rudarja po skoraj enem letu znova nastopil Klančišar in podrl dobrih 917 kegljev. Ta rezultat mu je uspelo doseči v dvoboju z znanim športnim novinarjem Otom Giacomellijem, ki se je na tekmo pripeljal naravnost iz finala svetovnega pokala v Planici. Tekma med ekipo Rudarja in Hidra seje namreč odvijala v soboto, ko je bila v Planici druga tekma smučarskih poletov. Do zaključka prvenstva preostaneta še dva kroga in lahko se dogodi, da Rudar osvoji celo naslov slovenskega prvaka. Drugo mesto in s tem uvrstitev v Evropo je že v njihovih »rokah«. Drugo mesto v 1 .ligi za ženske bodo zanesljivo osvojile tudi kegljavke Prosol-Stikinga iz Ljubljane, kjer tekmuje Saša Burja, ki je lansko leto branila barve Rudarja iz Trbovelj, ki pa so lani iz prve lige izpadle. Prosolovke so v 16.krogu zanesljivo zmagale. Sašaje podr!a418 kegljev. V polnem teku je tudi tekmovanje v drugi ligi za moške-vzhod. V 19 krogu je Rudar doma premagal Nafta z rezultatom 7:1. Litija je prav tako doma ugnala Sinet Hrastnik z rezultatom 6:2. Za Lilijane je predvsem dobro metal Novak, ki je podrl kar 960 kegljev ter Šijakovič, ki je podrl 917 kegljev. Pri Sinetu seje izkazal Duh z 908 podrtimi keglji. V 20.krogu je Sinet doma premagal Rudar iz Črnomlja z rezultatom 6:2. Z.Drame je podrl kar 977 kegljev, Brečko 964, J.Drame 935 in Duh 934. S to zmago je Sinet »varno« na šestem mestu, četrti je Rudar II. , ki pa je v Žalcu zabeležil svoj 8. Poraz. Lilijani so na gostovanju pri Nafti zmagali in so dva kola pred koncem prvenstva na odličnem drugem mestu. V 2.ligi za ženske, so kegljavke Rudarja v 16.krogu na gostovanju pri Impolu zmagale in se prebile na četrto mesto. Odlično so kegljale Novak (416) in Lapornik (414). V 3.ligi, kjer tekmuje druga hrastniška ekipa Rudnik, so tudi tik pred zaključkom prvenstva. Rudnik je po zmagi v 16.krogu na tretjem mestu s 23-imi točkami. Goljuf, član Rudnika, je metal prvoligaško, saj je podrl kar 956 kegljev. MIRAN MAŽGON DRUGI Na kegljišču Bresta seje med prekinitvijo DP v 1 .ligi za moške odvijal 31.Gromov turnir, na katerem je zmagal Urbanc, ki je podrl kar 1063 kegljev. V konkurenci 300 tekmovalcev je bil odličen drugi Trboveljčan Miran Mažgon, kije podrl 992 kegljev. Pripravil Igor Goste t 8. MALI TRAVEN 1999 J. It Karate OBISK V TRBOVLJAH IN PO ZNANJE V MURSKO SOBOTO Pretekla dva tedna sta za trboveljske karateiste minila brez športnih tekmovanj, vendar so kljub temu bili zelo aktivni. Že med tednom jih je obiskal karate mojster Shito Ryu stila - stopnje 8. dan, Ravee Raghavan. Trboveljčani v vsej svoji skoraj tridesetletni zgodovini še niso gostili nikogar s tako stopnjo pasu. Gospod Raghva-van se je na svojem popotovanju po Evropi ustavil tudi v Slvoeniji, kjer je stopil v kontakt s selektoijem karate reprezentance Slovenije, Trboveljčanom Borutom Marko-škom. Spoznala sta se na svetovnem prvenstvu (SP) v Braziliji, okotbra lanskega leta. Na Bomtovo povabilo si je v sredo ogledal trening trboveljskih karateistov. Zelo je bil navdušen nad stopnjo obvladanja karateja mladih trboveljskih tekmovalcev. Izjavil je, da so to bodoči evropski šampioni, še posebej navdušenje bil nad komaj štirinajstletnim Poldijem Hermanom. V Trbovljah so se razveselili njegove ocene, saj jo je dal človek, ki zelo dobro pozna razmere v svetovnem karateju. Ravee Raghavan je rojen v Maleziji, kjer je končal tudi univerzitetni študij. Na Sorboni v Parizu je magistriral, doktorat iz sociologije pa je opravil v ZDA. Sedaj je upokojen, bil pa je redni profesor na univerzi v New Jerseyu v ZDA. Ravee je ustanovitelj Malezijske karate zveze, ki jo je tudi vodil od vsega začetka. Vmes je prevzel za dobo petih let raprezentanco ZDA. V Portoriku je ustanovitelj karate zveze in je vodil portoriško reprezentanco v svoji deželi Maleziji na SP leta 1994. Njegovi tekmovalci so osvojili vrsto medalj na naj višjih tekmovanjih. Na povabilo trboveljskih karateistov je Raghavan podaljšal svoje bivanje še dva dni. V četrtek je vodil trening tekmovalne skupine. Tako so imeli Trboveljčani možnost spoznati malo drugačen pristop do treninga kot ga gojijo sami. Po treningu je Raghavan povabil trboveljske karateiste na mednarodni karate turnir v New York prihodnje leto. Zadeva naj bi potekala v obliki medsebojnega sodelovanja in po principu menjave. Takšno obliko so Trboveljčani izvedli že z nemškimi karateisti. Konec marca so se trboveljski tekmovalci in treneiji Poldi Herman, Dalibor Filipič, Edin Salkič, Jernej in Bogdan Simerl ter Borut Marko-šek udeležili vikend seminarja iz taktike v karate borbi pod vodstvom Antonia Olive Sebe, karate mojstra stopnje 7.dan. Delo v Murski Soboti je bilo zelo intenzivno. Oliva je glede na izkušnje, ki jih je imel s slovenskimi karateisti (SP v Braziliji in prvi trening v petek zvečer), dal poudarek na graditvi obrambnega sistema. Poudaril je, daje ključ zmagovalne miselnosti v obrambi. Na treningu sicer ni učil novih tehničnih variant, vendar je pokazal zelo zanimiv pedagoški ter metodični pristop treniranja karateja z visoko stopnjo motiviranosti. Vsi prisotni so se strinjali, da je Oliva s svojo preprostostjo ter zelo bogatimi trenerskimi izkušnjami vsem odprl novo obzorje razumevanja karate treninga kot tudi samega karateja. Antonio Oliva Seba je pionir karateja v Španiji. Od leta 1965 do 1968 je karate treniral skrivoma, kajti pod Frankovim režimom je bil karate prepovedan. Kot tekmovalec je koncem 60-ih in v začetku 70-ih let bil večkrat prvak Španije in noilec medalje iz SP. Leta 1974 je prevzel špansko reprezentanco. Takrat Španija v svetovnem merilu ni nič pomenila. Svetovne velesile so bile Japonska, Francija, in Nizozemska. Kot selektorje začel iskati nove usmeritve. Ni se držal japosnkih principov. Svoje izkušnje je nabiral v drugih športnih panogah, kot so boks in gimnastika. Na podlagi vsega tega je začel oblikovato svoj stil. Že leta 1980 so Španci postali svetovni prvaki, premagali so svoje učitelje -Nizozemce. V zadnjih 15-ih letih se aktivno ukvarja s področjem taktike borbe v karateju. Gradi na emocionalnem, umskem in telesnem principu izgradnje vrhunskih tekmovalcev. Nekaj mesecev pred članskim SP v Braziliji so ga domačini zaprosili za pripravo reprezentance. Na tem prvenstvu so domačini osvojili 3 medalje, med njimi najžlahtnejšo v absolutni kategoriji žensk. Oliva je v preteklosti vodil tudi precej drugih držav v pripravljalnih obdobjih. Bil je to zelo zanimiv teden za trboveljske karateiste. Spoznali so nove prijatelje in nove smeri v razmišljanju in pristopa do karate treninga. Prihodnost pa bo pokazala rezultate tega. Franjo Glavica Trboveljčani Edin, Borut, Poidi, Jernej, Dalior in Bogdan v družbi z Antoniom Olivo Sebo (stoji drugi z leve) in Ravee Raghavanom (stoji tretji z leve) na karate seminarju v Murski Soboti. Kkkboxing MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO ČEŠKA OPEN '99 V soboto, 27.marca seje ekipa KBV Pon-Do-Kwan Zagotje udeležila mednarodnega prvenstva ČEŠKA OPEN '99 v Pragi. Naš klub je nastopil s tremi tekmovalci v disciplini semi-contact in vsi trije so se vrnili z odličji. V kategoriji do 71 kg je Primož Bračič osvojil tretje mesto. V kategoriji do 67 kg pa je Klemnu Surini uspela uvrstitev v finale, kjer ga je v kvalitetni borbi premagal Kanadčan Menart. Buzino velja pohvaliti, saj seje boril dobro, toda Kanadčan je bil boljši. Športna sreča pa je tokrat pustila na cedilu Igorja Kalška, ki je prvo borbo zanesljivo dobil, v drugi pa je dobil neprijeten udarec v oko. Borbo je po daljši prekinitvi (da so poškodbo oskrbeli) nadaljeval in jo s težavo dobil. Zdravnik mu je nastop v finalu odsvetoval, vendar je na svojo odgovornost vseeno nastopil in po ogorčeni borbi s Kanadčanom Arnoldom pet sekund pred koncem borbe še vodil, nato pa z rezultatom 17:16 izgubil in tako osvojil drugo mesto. Nastop na tekmovanju v Pragi je omogočila Metalka Commerce Praga, ki nam je priskrbela namestitev v Pragi, za kar seji zahvaljujejo. SMUČANJE - BARCAFFE SK1 OPEN 99 28.marca je potekala zadnja tekma Barcaffe skl open '99 na Golteh v paralelnem veleslalomu, ki so seje udeležili tudi tekmovalci iz Zasavja, ki so dosegli kar spodbudne rezultate; MOŠKI (skupina E): 1 .Cveto Bevc (Trbovlje), (skupina F); 1 .Poldi Renko (Izlake), 5.Franc Drnovšek (Zagorje), (skupina N): 4.Srečko Forte (Trbovlje); ŽENSKE (skupina K); 4.Jasna Malovrh (Trbovlje), (skupina I); 1 .Heda Kotar (Trbovlje). Zaključna proglasitev bo na Otočcu. EM. za naj športnika/športnico meseca aprila GLASUJEM ZA________________________________ | OBRAZLOŽITEV_______________________________ | fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico -------------------------------------------------------. ŠPORTNIK MESECA MARCA JE DARKO FELE!!! Spet ste izbrali svojega športnika meseca. To je postal nialonogometaš Darko Pele. Kot obrazložitev pa ste največkraj navedli - odlične igre za El.Domadenik/Ag.Vizija v pokalnem tekmovanju Zasavja. Darko se bo skupaj z nagrajencem (Brankom Praznikom, Polje 8, Zagorje) lahko pomeril v igranju badmintona pri Badminton društvu Spin. V prejšnji številki smo vas na žurerski strani povpraševali, koliko bendov bo igralo na New Age Youthu '99. Pravilni odgovor je 10 bendov. Med vsemi prispelimi dopisnicami smo izžrebali Janeza Radiča, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik, ki bo prejel CD ploščo. Tam ni trpljenja, tam ni bolečin, le vedno prisoten je ostalih spomin... ‘V spomin 18. aprila mineva leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš (juhi očka in mož (gožidar jftlešovec iz cKandrš. fjjvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. ‘predvsem pa hvala tistim, ki v tem težkem času niste pozabili na nas, vsem, ki nam pomagate in nam stojite ob strani. Žena z otrokoma Spoznajte nas bolie! obiščite salone VW - Audi Malgaj v Trbovljah in Litiji. Morda si z obiskom in opravljeno testno vožnjo pridobite enoletno vožnjo z vozilom f=» «=» »=at s cs »-« ez Trbovlje 0601 26 525, 0601 26 065 Litija 061 884 450 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP vidnih t Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584 SI i Ipll NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA | V SLOVENIJI i 1 OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Vinko Hrovatič s.p. RAČUNALNIŠTVO PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE TRBOVLJE Šuštarjeva 42, 0601 26 040 LITIJA Ul. M. Preglejva 4, 061 883 546 GOSTIŠČE Prešernova 1, Zagorje, tel.:0601-66-177 odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota od 8. do 24. ure. * malice, kosila, večerje... * poročna slavja, banketi, nočitvene kapacitete... * posebna soba primerna za seminarje in zaključene družbe Informacije in rezervacije po telefonu 0601-66-177 8. MALI TRAVEN 1999 čji^r J. u Malonogometni pokal Zasavja PONOVNO ROJSTVO DOMADENIKA V Zagorju so nekaj dni pred pričetkom ligaških obračunov v zasavski malonogometni ligi odigrali srečanja v pokalnem tekmovanju za področje Zasavja. V finalni del, ki bo konec aprila, so se uvrstili ŠD Izlake, PGB Tiskarstvo, El.Domadenik/Ag.Vizija in Malo po malo, kije izločil lanskega pokalnega prvaka (Kov. Gobove). Poleg tegaje treba omeniti še superiornost varovancev Branka Praznika Kose, ki so v tako v osmini finala kot v četrtfinalu dobesedno "razbili" nasprotnika. Njihova forma je zastrašujoča in so naj večji favoriti za naslov prvaka. Tako so v četrtfinalu svojega nasprotnika premagali kar s 16:3, pri čemer je bil najbolj učinkovit Nenad Kisovec s sedmimi zadetki. Toda v pokalu so se presenečenja vedno dogajala in videli bomo, kako bo na finalnem turnirju, ki bo konec aprila. Sicer pa seje pokalnega tekmovanja udeležilo 26 ligaških ekip iz Zasavja. Velja omeniti tudi, da je bilo zelo zanimivo v obračunu trboveljskih ekip (pravo "mini” prvenstvo Trbovelj), kjer je sicer s težavo, vendar zasluženo slavil jesenski prvak - PGB Tiskarstvo. Osmina finala pokala: Juventus - Prapreče 1:2, ŠD Izlake - ŠD Sava 4:1, El.servis Potočnik - IAK/SCT 2:4, El.Domadenik/Ag.Vizija - Trgovina Čop 7:0, Panterji - Atletiko 3:4, Amaco - PGB Tiskarstvo 1:4, Kovi-nostrugarstvo Gobove - Steklarstvo Cestnik 4:0, Malo po malo -NLP 7:0. Četrtfinale pokala: ŠD Izlake - ŠD Prapreče 3:0, PGB Tiskarstvo - Atletiko 4:3, El.Domadenik/Ag.Vizija - lAk SCT 16:3, Malo po malo -Kov.Gobovc 3:1 Zasavska malonogometna liga PANTERJI "POJEDLI" ČEMŠENIČANE Po dolgem premoru seje pretekli teden začelo prvenstvo v zasavskih ligah malega nogometa. S tekmami so najprej začeli v 3. in 4.1igi. Rezultati 3.1ige (X2.kolo): Gostilna Kovač - Udarnik TSG Lunar 3:0, ŠD Sava - ETI 2:2, Komma - Antimon 7:2, ŠD Mlinše II - Trgovina Jagoda 4:9, IAK SCT - Varnost in NLP - Tima neodigrano. V vodstvu zanesljivo ostaja Trgovina Jagoda s 34 točkami pred Tirno (25) in ŠD Mlinše II (24). Med strelci sta povedla igralca Trgovine Jagoda - Deželak in Dermota s 23-imi zadetki. Rezultati 4.1ige: Medija - ŠD Podkum 0:1, Okrepčevalnica Gasilček -Merli 3:1, Frizerstvo Ivi - Bistro Slavi 3:8, Železničar - Gamsi 4:1, Branko bar - Avto Šver 3:1, Zasavc - Bistro Maln 1:4, ŠD Čemšenik - Panterji 2:11, Pizzeria Pepita - Potepuhi 0:2. Trenutni vrstni red: Panterji Trbovlje 34, Železničar Zagorje 33, Branko bar Trbovlje 28, Bistro Slavi Kisovec 27, Avto Šver Zagorje 25, Potepuhi Litija 23,... Vodilni strelci so bili razpoloženi; Milinovic (Panterji) je dosegel pet, Ravnjak in Gracar (Bistro Slavi) pa po štiri zadetke. Skupno vodita Ravnjak in Milinovič s po 23-imi zadetki. EM. VARNOST ELEKTRONIKA ZMAGOVALCI TRIM LIGE V KEGUANJU V organizaciji Kegljaškega kluba Zagorje je potekala tim. TRIM LIGA 1998/99, v kateri je sodelovalo 9 ekip iz Zagorja. Naslov prvaka je ponovno osvojila Vamost-Elektronika, ki je bila velik favorit glede na dejstvo, da zanjo nastopa nekaj igralcev, ki imajo izkušnje iz državnih tekmovanj. Treba pa je poudariti, daje imel prvak resne konkurente v ekipah Tref I, Alnex in Tref II. Končni vrstni red: Varnost Elektronika 28, Tref I 26, Alnex 26, Tref II 22, ETI I 16, Fejst pub 10, Udamik/NLP 6, Eti II 6, IGM 4. I.G. KAVKI JE USPELO ! V nedeljo, 28.marca, je Klub jadralnih padalcev Kavka organiziral tekmo za Slovenski pokal, katere se je udeležilo okoli 150 tekmovalcev (v konkurenci jih je nastopalo 94). "Z izvedbo in organizacijo smo zadovoljni, prav tako z udeležbo glede na vremenske razmere," je dejala predsednica KJP Kavka Slavi Ivnik. Kljub temu, da uvrstitve njihovih članov niso bile v prvem planu pa so z njimi prav tako zadovoljni. Rezultati (posamezno): 1.Matjaž Sluga (DJP Zlatorog Laško) 7 cm, 2. Maks Cigale (DJP Luftarji) 15 cm in Roman Predarski (Aeroklub Kimfly) 15.cm,... 12. Damjan Palčič (KJP Kavka Kisovec) 113 cm, 28. Janez Planinšek (KJP Kavka Kisovec) 312 cm. Rezultati (ekipno): 1. DJP Zlatorog Laško 293 cm, 2. Aeroklub Kimfly 318 cm, 3. DJP Metulj Rimske Toplice 375 cm,... 8. KJP Kavka Kisovec 776 cm. P.M. Tekmovalci so startali na pobočju Marele... (foto PRAV) ... in prišli v cilj na IOC v Kisovcu (foto RM.) 3 •nnl.TUTn pliTiDTn. piše: Primož Kostajnšek A¥1T©M@EIIIL(S)¥ ¥ LETO V Sloveniji smo v letu 1998 na novo registrirali natančno 68612 vozil. Precej impresivna in za Slovenijo hkrati rekordna številka, saj smo prodali kar za 13 odstotkov več avtomobilov kot leto poprej. Po opremljenosti prebivalcev z osebnimi avtomobili je Sovenija že v samem svetovnem vrhu, znižuje pa se tudi povprečna starost voznega parka. Vsaj glede tega smo Slovenci že trdno zasidrani v Evropi, kamor bi tako radi prišli. RENAULT CLIO RENAULT MEGANE VOLKSVUAGEN POLO VOLKSUVAGEN GOLF DAEVUOO LANOS FIAT PUNTO ( ŠKODA FELICIA j OPEL CORSA RENAULT TIA/INGO I CITROEN XSARA ( o 7 v tisočih Najbolje prodajani avtomobilski modeli v letu 98 Začetek novega leta je čas, ko se v poslovnem svetu z raznimi statističnimi analizami ugotavlja uspešnost v preteklem letu. Če pogledamo na lestvico najbolje prodajanih avtomobilskih znamk v letu 1998, ugotovimo, da na vrhu ni nič novega. Na prvem mestu z več kot 21 odstotnim tržnim deležem, predvsem po zaslugi modelov Clio, Megane in Tvvingo, še vedno kraljuje Renault. Na drugem mestu je trdno zasidran Volksvvagen z največjo pomočjo trojke Polo, Golf in Passat. Do osmega mesta si sledijo Daewoo (Lanos, Nexia), Fiat (Punto, Bravo/Brava), Citroen (Saxo, AX, Xsara), Opel (Corsa, Astra, Vedra), Škoda (Felicia, Octavia) in Kia (Sephia, Pride). Med devetim in dvanajstim mestom so precej izenačeni Peugeot, Hyundai, Ford in Seat, ki v novem letu napovedujejo povratek med najuspešnejše. Nesporni zmagovalec leta 1998 med avtomobilskimi modeli je novomeški Renault Clio, kije s prehodom v drugo generacijo z naskokom premagal vso konkurenci. Še najuspešnejše mu je uspel slediti večji brat Megane, predvsem po zaslugi široke palete modelov. Volksvvagnova Polo in Golf sta po številkah precej blizu skupaj in kažeta na trdno zasidranost te nemške znamke v srca mnogih Slovencev. Daevvoojev Lanos je do petega mesta prilezel predvsem Po zaslugi ugodne cene glede na ponujeno opremo. Tudi zasledovalci Fiat Punto, Škoda Felicia, Opel Corsa in Renault Tvvingo stavijo predvsem na Prodaja novih avtomobilov po segmentih leta 98 nižje cene. Tretjega predstavnika nižjega srednjega razreda. Citroena Xsaro, najdemo prav na robu prve deseterice, kar je po svoje nenavadno, saj Slovenci pokupimo več avtomobilov in nižjega srednjega kot iz nižjega razreda, ki pa imajo med prvimi desetimi kar sedem predstavnikov. RENAULT VOLKSVVAGEN DAEVVOO ŠKODA HVUNDAI 'OSTALO Najbolje prodajane znamke v letu 98 16 v tisočih 8. MALI TRAVEN 1999 jr.rGn 7.r;j7,rj Zasavski frker TRČI L V PEŠCA Hrastnik, 31.3. ob 05.50 uri je F.J. iz Bobna vozil osebni avtomobil znamke renault 5 po regionalni Cesti I.reda iz smeri Ceste S.julija proti Trgu Franca Kozarja, kjer je na prehodu za pešce zbil M.A., ki je prečkal cesto preko zaznamovanega prehoda za pešce. Pešec je zadobil lahke telesne poškodbe. Policisti so povzročitelju F.J. zaradi prekrška izdali plačilni nalog. NI PRAVOČASNO USTAVILA Hrastnik, 1.4. ob 16.25 uri je K.K. iz Brnice vozila osebni avtomobil znamke ford orion po regionalni Cesti 1. reda iz smeri Rudnika Hrastnik proti Riklovem mostu v Hrastniku za voznico osebnega avtomobila znamke renault 5 K.N. iz Bobna. Ko je K.N. z vozilom pripeljala do odcepa za glasbeno šolo, je zaradi zavijanja levo zmanjšala hitrost. K.K., katera pa za njo ni vozila na potrebni razdalji, je s prednjim delom trčila v zadnji del vozila K.N. Na vozilih je nastalo za najmanj 250.000 SIT škode. Voznici K.K. je bil zaradi prekrška izdan plačilni nalog. NEPRILAGOJENA HITROST Zagorje, 26.3. je na magistralni cesti v smeri Zagorja voznik osebnega avtomobila V.E. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v osebno vozilo D.B.-ja. Le to seje odbilo v vozilo D.S.-ja, ki je ustavil zaradi kamenja na cesti. V avtomobilu D.B.-ja je sopotnica dobila lažje telesne poškodbe. MOTORIST Z LAŽJIMI POŠKODBAMI Trbovlje, 1.4. je na Keršičevi cesti v Trbovljah voznik motornega kolesa R.A. zaradi neprimerne vožnje trčil v avto K.A.-ja. Po trku je R.A. padel in si zlomil nogo. Kradejo kot srake 23.3. je neznanec ukradel denarnico v čakalnici otroške bolnišnice v Trbovljah. V denarnici je bila osebna izkaznica, vozniško dovoljenje in 2.500 tolarjev. Istega dne je policiste S.Z. obvestila, da so jim iz garaže ukradli 3 gorska kolesa. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta dva gorska kolesa odtujila dva mladoletnika iz Zagorja. Kolesa sta bila vrnjena oškodovanki. Zoper oba mladoletnika sledi kazenska ovadba. 24.3. so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avto na Trgu revolucije. Neznana oseba je odnesla avtoradio Blaupunkt in sončna očala. Istega dne so vlomili še v en avto, prav tako na Trgu revolucije, in odnesli dokumente. 25.3. je neznanec vlomil v vikend v Spodnji Župi in iz kleti odnesel deset litrov vina. 26.3. je neznana oseba z neznanim trdim predmetom preluknjala rezervoar osebnega avtomobila in iztočila dvajset litrov bencina. 1.4. ob 9.40 so bili policisti obveščeni o poškodovanju ključavnic na več delovnih strojih na Ruardiju. Neznani storilec v času med 30.3. in 1.4. poškodoval ključavnice na več delovnih strojih. Nastalo je za okoli 20 tisočakov škode. Za storilci še poizvedujejo. Istega dne ob 16.56 je H.S. prijavil, da je neznani storilec preko noči iz dvorišča stanovanjskega bloka v Naselju na Šahtu odtujil otroško kolo. Za storilcem še poizvedujejo. KAJ SPLOH NISTA ZAUŽILA!?! 26.3. zvečer sta pred lokalom Vrtinec v Trbovljah obležala dva mlajša moška. Po pregledu v bolnišnici so ugotovili, da sta zaužila preveč alkohola, tablet in marihuane. POLICIJA OBVEŠČA Policija obvešča, da bo začela izvajati poostreno kontrolo nad vozniki motornih koles in koles z motorjem. Zoper kršitelje bo dosledno ukrepala - v vseh primerih, ko bodo izpolnjeni zakonski pogoji, bo policija vozila zasegla. Voznike opozarja, naj dosledno upoštevajo prometne predpise, naj uporabljajo varnostne čelade, za predelana vozila pa morajo imeti homologacijo ali atest. __________________________J Aufbiks £ 24.3. ob 21.50 uri seje v gostinskem lokalu bife Žagar v Prapretnem nahajal O.D. iz Hrastnika, kateri seje z lastnikom lokala Ž.B. sporekel zaradi neplačane pijače. O.D. seje zato razburil, po tleh vrgel kozarec, nato pa lastnika lokala Ž.B.-ja udaril z roko. Slednji je zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč. Ker je pri pretepu zadobil lahke telesne poškodbe, je 31.3. zoper O.D. podal zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe. Policisti bodo zoper O.D. na ODT Trbovlje podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe. ^ 25.3. so policisti intervenirali na Vidrgi. Ugotovljeno je bilo, da seje RS. z osebnim avtomobilom vozil po travniku, last M. V.-ja. Med navedenima je zaradi tega prišlo do spora in je M.V. večkrat udaril RS.-ja. Zoper M.V.-ja sledi predlog po zakonu o javnem redu in miru, medtem ko je bil RS.-ju napisan plačilni nalog po uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. £ 26.3. je policija posredovala v lokalu Monte Zoom, kjer je C. A. poskušal priti v lokal. Ker je v tem lokalu nezaželen, sta mu redarja preprečila vstop. Vsi trije so se stepli, zato jih čaka obisk pri sodniu za prekrške. Kar poješ in popiješ, je treba tudi plačati! Tega pa zagotovo starši niso naučili tri neznane moške, ki so v pizzeriji Ašič naročili jedačo in pijačo, potem pa so, brez da bi plačali, odšli. Za storilci policisti še poizvedujejo. ^ 29.3. ob 09.15 je D.I. iz Brnice podal zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ker gaje 12.12.98 okoli 01.00 ure v lokalu Shake's bar z glavo udaril v nosni koren K.D. iz Hrastnika in mu povzročil lahko telesno poškodbo. Policisti bodo zoper K.D. podali kazensko ovadbo na ODT Trbovlje. £ Dan kasneje so policisti intervenirali v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku, kjer se je mladoletni TD. na hodniku stanovanjskega bloka sprl s stanovalcem M.S., kateri gaje opozoril, ker je smetil hodnik. Mladoletnik opozorila M.S. ni upošteval, temveč seje z njim začel prepirati in ga odrivati. Policisti so se z njim pogovorili in zoper njega podali predlog SP-ju. Ja, nekateri pa res nimajo spoštovanja do starejših! 31.3. ob 05.50 uri so policisti intervenirali na železniški postaji v Hrastniku, kjer so ugotovili, daje D.D. iz Zidanega mosta oz.Širja nadlegoval potnike v čakalnici. Policisti so se s kršiteljem pogovorili, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške. Balkanalije... Bo minilo nekako 10 (deset) let, če ne že celo kakšno več, odkar so se mesta, ki ima kaj povedati!! Od tu pa se bo možno, pod strokovnim na rudniku Trbovlje odločili, zaradi nerentabilnosti zapreti „Jašek 3„ ali, „Drajer šoht„ kot ga knapi, kolikor jih je sploh še ostalo, radi kličejo. No, in ta jašek, (ki danes ves obraščen, zapuščen in zarjavel moli proti nebu) je v Sloveniji, in tudi mnogo, mnogo širše,(zaradi arhitektonske in tehnične impozantnosti), unikat takšnega formata, da se zanj zanima celo UNESCO, ki bi ga nadvse rad videl v zbirki svojih arhitektonskih posebnosti našega planeta. Tega se dobro zavedajo tudi v vodstvu rudnika Trbovlje, zato so se strumno odločili, da z letošnjim 1.(prvim) aprilom, pričnejo z generalno obnovo, za Trbovlje zgodovinsko in duhovno, tako neponovljivega spomenika, da mu kmalu ni enakega V začetku bodo urejena osenčena parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse. Kar za investitorja niti ne bo predstavljalo nevem kolikšnega stroška, glede na to, da bo za ureditev drevesnih površin lahko uporabil že kar obstoječi samorasli nasad akacij, borovcev in brez, ki so se, to se pač mora zapisati, v vseh teh letih dodobra razrasla v okolici tega velebnega spomenika rudarstva na slovenskem. Nadalje je v načrtu, da se okolica „Drajer šohta,, ozaljša z zelenimi ter cvetličnimi površinami, kjer bo dominirala danonočno obsijana ovalna fontana, sredi katere bo trume obiskovalcev pozdravljal iz brona uliti, vedno navihano nasmejani perkmandeljcl! V starem „Mašinhauzu„ je predvidena ureditev rudarskega muzeja, podkrepljenega z multivizijo. Ta bo obiskovalce na atraktiven način popeljala .v zgodovino našega vodstvom prijaznih vodičev, (ki se specifično za ta projekt že usposabljajo na Visoki šoli za turizem v Portorožu) spustiti po „fortnih„ do „Ljeganta„ kjer si bodo lahko obiskovalci v samih nederjih rudnika neposredno ogledali življenje in delo knapov v jami - nekoč ... Po napornem sprehodu po celotnem, kot smo enkrat že zapisali, na novo obnovljenem rudniškem kompleksu, se bo možno okrepčati v restavraciji z 5.- imi zvezdicami „Pr’ Č’rugat’„. Tajim bo nudila gastronomske in enološke specialitete našega kraja ... teh pa niti ni tako malo. Od dunajskih zrezkov, pasulja, čevapčičev in „T„ burgerjev do jeternih klobas, funšterca, sladic iz sočnih cvetov mlade akacije ter šnopsa in bunkuca iz Radičevih kevdrov ...Po pogostitvi pa bodo obiskovalci dobili v dar drobne spominke, unikatne izdelke knapov na čakanju in tistih, ki so že v penzjonu, da jih odnesejo v svoje domače okolje, kjer jih bodo le-ti spominjali na bližnje srečanje prve vrste v Zasavju ... Celosten projekt je bil že v samih pripravah, proti vsem pričakovanjem, izredno ugodno sprejet tudi od gospodarskih in političnih struktur tako doma v Trbovljah, kot tudi v obeh sosednjih, rudarskih občinah, Zagorju ob Savi in Hrastniku. Najbolj razveseljivo pri celi zadevi pa je to, da namerava Rudnik Trbovlje celoten kompleks, „Drajer šoht„ odstopiti, kot dobremu gospodarju, turističnemu društvu Trbovlje ... Mi smo pa od tam doma, kjer ni travice zelene, kjer ni samice nobene ...Oj!... ..i Hej, Slaveni... Helou, Klinton!, kurbin sine, Oj Klintone, kurvin sine, hočeš borbo iz višine?? hočeš borbe sa višine, zakaj ne prideš u planine? što ne dodeš u planine da te Srbin tu okine?? da te Srbin tu okine!! In ti?, kurbin sine, Toni Bler?? Kurvin sine Toni Bler, nikoli nisi bil za igro fer!! nikad nisi bio fer!! hočeš NATO, da nas rušiš, Dižeš NATO da nas rušiš, moreš kurac da nam pušiš!! možeš kurac da nam pušiš!! Olbrajtova, psica stara!! Olbrajtova, kučko stara! tebi nuca srbska kara, Tebi treba srbska kara! si v sramoto kontakt grupe, Na sramotil kontakt grupe, zjebal bomo tvoje dupe!! isprcat če se tvoje dupe!! Spoštovani prašeč, Folker Rije!! Gospodine Folker Rije! jebemo ti Srbi najmilije, jebemo ti najmilije! a z ozirom, da si peder, Al, s obzorom da si peder, naj te jebe Gerhard Šreder!! nek’ te jebe Gerhard Šreder!! In na koncu Holbruk.Majls in Hil!! A vi, Holbruk, Majls i Hil!! ki ne veste za prezir, što ne znate za prezir, zakuhali ste vojno pito, pozdravite nam močnu svitu, zato-dobili boste vsi po kito ... dobičete s vi po kitu ... ...koja gužva, koji ljuti boj, kome, pizda materina, kome kurac moj ...* ("‘Vuk Stefanovič Karadžič) ... naš san je ostvaren.... ali se nitko ne usuduje probuditL.Oj!... BADMINTON SPIN Zagorje GSM 041-779-383 Ri.j. GfZj.R f- j • ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastoni. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L — ______________________________________________________________________________— 1 CIC d.o.o. PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, NEPREMIČNINE HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, tel./fax:0601/26-242 BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. STANOVANJA, PARCELE PRODAM parcelo na Vidrgi 722 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za hišo - tlorisa 120 m2, plačana voda in elektrika. Cena 3.400.000 SIT, inf. na tel.: 64-186, 061/889-231 ali 041/675-431 PRODAM parcelo za hišo ali vikend v Zgornjih Izlakah in meterska drva - mešana, tel.: 73-584 AVTOMOBILI, DELI PRODAM opel astro 1.6 swing karavan, letnik 1996, 76.000 km, prvi lastnik, dodatna oprema, cena 1.600.000 SIT, tel.: 66-430 PRODAM jugo 45 koral, letnik 1989, reg. do novembra '99, cena po dogovoru, tel.: 041/758-906 PRODAM golf 1.4 GLB, letnik 93, rdeče barve, tel.: 61-922 PRODAM motorno kolo honda CBR 600 F, letnik 1996, prevoženih 10.000 km, odlično ohranjen, cena po dogovoru, inf. na tel.: 26-277 (od 15. do 21.ure) PONUDBA RABUENIH VOZIL -Avtohiša Kržišnik Zagorje: Volvo 340 GL, letnik 1986, 210.000 km, dobro ohranjen, možen kredit, cena 360.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Opel astra 1.6i, letnik 1992, nekaramboliran, prva lastnica, odlično ohranjen, možen kredit, cena: 1.050.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Mazda 323F 1.5i, letnik 1997, 32.000 km, 1.lastnik, nekaramboliran, dodatna oprema, menjam za manjši - starejši avto do 1.000.000 SIT, cena 2.100.000 SIT, možen kredit, tel.: 64-729 ali 66-500 Mazda 323P 1.3i PRO, letnik 1997, 16.000 km, prva lastnica, kot nov, možen kredit, cena 1.600.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Skuter gilera Runner 180 FXR, letnik 1998, nov, prevoženih 750 km, možen kredit, cena 570.000,00 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Renault R5 five 1.4, letnik 1996, 62.000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, reg. do 1/2000, možen kredit, cena 850.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Renault 19 addagio, letnik 1995, 74.000 km, prvi lastnik, nekaramboliran, možen kredit, cena 1.110.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Suzuki maruti, letnik 1996, 40.000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, možen kredit, cena 650.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Škoda favorit 135L, letnik 1991, 108.000 km, lepo ohranjen, garažiran, cena 280.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 RAZNO PRODAM kombiniran otroški voziček modre barve, cena 8.000 SIT, tel.: 21-460 PRODAM dekliško obhajilno obleko, tel.: 61-272 PRODAM siporex debeline 5 cm, in 7,5 cm, tel.: 78-255 PRODAM štedilnik 3 plin, 1 elektrika, znamke corona, cena 10.000 SIT in peč na trda goriva, cena 5.000 SIT, tel.: 29-522 PRODAM dekliško obhajilno obleko, tel.: 22-938 KUPIM traktor IMT 533, tel.: 78-255 PRODAM voziček marela chico, tel: 29-763 PRODAM otroški voziček iglesina, tel.: 61-704 ŽIVALI PRODAM 3 goske in 11 rac tik pred nosnostjo, tel.: 65-222 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364. PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 DELO VSI RESNI INTERESENTI, ki imate nekaj ur prostega časa dnevno za kuvertiranje na domu, pokličite 041/750-925 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto v___________________________s ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 ASFALTIRANJE, tlakovanje dovoznih poti in dvorišč ter polaganje robnikov in pralnih plošč po zelo ugodni ceni. Vaše želje in zahteve javite na telefon 061/813-642. Se priporočamo! / N PARNAD d.o.o. iz Ljubljane, generalni distributer nemške firme Vorwerk, bo sklenilo pogodbo o poslovnem sodelovanju s tremi trgovskimi potniki na področju Zasavja. Pismene vloge sprejemamo do 15.04.1999 na naslov: PARNAD d.o.o., p.p. 60, 3001 Celje, Dodatne informacije lahko dobite tudi na telefon 041/680-749. ■iniiwuMi'«i———i za brezplačni mali oglas | Tekst: .................................... ŠB o ........................................... z o ........................................... w Moj naslov: . N tsypwwiiiwiiiiiw^ r>"hT7T5 3 Vlln 8. MALI TRAVEN 1999 Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA, da tudi letos načrtujejo pomladno čiščenje okolja. Krajevnim skupnostim so za potrebe čiščenja na voljo vreče za smeti. Kosovne odpadke ali odpadke v vrečah (nikakor pa ne razsute odpadke) naj krajani zberejo na primernem mestu v krajevni skupnosti in o njihovi lokaciji obvestijo Javno komunalno podjetje Zagorje, ki bo poskrbelo za njihov odvoz. V kolikor se posamezna krajevna skupnost odloči za skupno akcijo odvoza železa, naj tovrstne odadke v večji količini pripravi na primerno mesto za odvoz z nakladalko. O lokaciji železnih odpadkov obvestite Surovino Trbovlje in istočasno tudi Oddelek za okolje in prostor, da izdajo posebno naročilnico. O terminih in poteku spomladanskega čiščenja v posameznih krajevnih skupnostih obveščajte sproti, da bo tudi Oddelek za okolje in prostor sodeloval pri koordinaciji in zagotavljanju finančnih sredstev. Kontaktna oseba je Ivan Drnovšek, komunalni redar, telefon št. 64-517. ZIK - Matična knjižnica Litija VABI na "Pravljice na potepu": * 12.4. ob 15.uri v OŠ Vače * 12.4. ob 17.uri v OŠ Sava * 14.4. ob IS.uri v OŠ Polšnik * 14.4. ob 17.uri v OŠ Konjšica * 15.4. ob IS.uri v OŠ Dole * 15.4. ob 17.uri v OŠ Gabrovka * 19.4. ob IS.uri v OŠ Primskovo * 19.4. ob 17.uri v OŠ Kostrevnica * 21.4. ob IS.uri na Turistični kmetiji "Na hribčku", Štanga * 21.4. ob 17.00 v OŠ Štangarske Poljane Vabljeni otroci od 4. do lO.leta starosti. Vstopnine ni, prispevki so prostovoljni. Knjižnica Hrastnik VABI na prireditve v mesecu aprilu: * S.april ob 1 S.uri - predavanje z diapozitivi "MAROKO". Predaval bo Ivan Župič, študent iz Trbovelj, nagrajenec ŠOU za najboljše diapozitive. * 15.april ob 17.30 uri - Ura pravljic za otroke od 4.1eta dalje. Vabljeni! Turistično društvo Čemšenik OBVEŠČA, daje Pohod po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika prestavljen na prvo soboto po 1 .maju. Letošnji 7.pohod torej ne bo na prvo pomladansko soboto, ampak 8.maja. Vabljeni! Turistično društvo Mlinše ORGANIZIRA v soboto, 10. in nedeljo, 1 l.aprila 1999 na športnem igrišču na Mlinšah "Cvetlični sejem". Vsi ponudniki okrasnih balkonskih in drugih cvetlic obljubljajo veliko in pestro izbiro ter ugodne cene. Dobili pa boste lahko tudi druge potrebščine, ki so v spomladanskem času še kako potrebne (suha roba, cvetlični lončki, korita, domači kruh, pecivo in še mnogo drugega)... Vljudno vabljeni! PD Rimske Toplice VABI na občni zbor, ki bo v nedeljo, 11 .aprila 1999 ob 10.30, v koči na Kopitniku. Vabljeni! ŠKLAB OBVEŠČA, da se začasno nahaja v začasnih prostorih in sicer; Delavski dom Zagorje, vhod pri zlatarju, 3.nadstropje (rumena garderoba). Pošto še vedno sprejemamo na star naslov! Sokolsko društvo Zagorje VABI vse ljubitelje kolesarjenja na tradicionalni 2. prijateljski gorsko - kolesarski vzpon (cross country) na Zasavsko goro, ki bo v soboto, 17.4. 1999. Zbirališče vseh rekreativcev bo ob 9.30 pri OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Predvidena dolžina ture zanaša 1 uro in pol. Proga bo označena, povratek pa bo preko Vidrge, Izlak do Zagorja. Prijavnina znaša 700 SIT in vključuje malico ter spominek. Prireditev ni tekmovalnega značaja. Vljudno vabljeni! (i)4]08§)®s) (b^H&b liA 0 KI D KINO HRASTNIK 8.4. - 11.4. HELENINI LJUBEZNI (drama), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 9.4. - 11.4. ZA ENO NOČ (ljubezenska drama), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 12.4. - 13.4. NI KINO PREDSTAVE; 14.4. - 18.4. ELIZABETA (zgodovinski spektakel), sre. in čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 16.4.-18.4. DRŽAVNI SOVRAŽNIK (akcijski thriller), pet. in ned. ob 20.00; sob. ob 18.00 in 20.30; 19.4. - 20.4. NI KINO PREDSTAVE; 21.4. BABE, PUJSEK V MESTU (pustolovska komedija), ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 10.4. HELENINI LJUBEZNI (ljubezenska drama) ob 18.00; 17.4. ELIZABETA (zgodovinski spektakel) ob 18.00; KINO TRBOVLJE 8.4. - 10.4. RONIN (kriminalka), čet. ob 17.00 in 19.00, pwt. in sob. ob 17.00; 9.4. - 12.4. ČAKA TE POŠTA (ljubezenska melodrama), pet., sob., pon. ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00; 12.4. - 14.4. ŠPANSKI ZAPORNIK (drama), pon. ob 17.00, tor. in sre. ob 17.00 in 19.00; 15.4. - 19.4. OBSEDENO STANJE (akcijski film) čet., pet., ned. ob 17.00 in 19.00, pon. ob 19.00; 20.4. - 21.4. ELIZABETA (epska drama) ob 19.00; KINO ZAGORJE 8.4. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV; 9.4. KONCERT - ZAGORSKI OKTET IN PEVSKI ZBOR ZVON IZ NIZOZEMSKE OB 19.00; 10.4. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE OB 19.30; 11.4. - 13.4. SMRTONOSNO OROŽJE 4 (ned. ob 18.00, tor. ob 19.00; 11.4. - 12.4. TEMNI ANGELI USODE (slovenska drama), ned. ob 20.00, pon. ob 19.00; 14.4. - 19.4. EGIPČANSKI PRINC (risanka), sre., sob. ned. in pon. ob 17.00; 14.4. - 20.4. REŠEVANJE VOJAKA RVANA (vojna drama), sre., sob., ned., pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 15.4. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN ZASAVJA; 21.4. KONCERT GREENTOVVN JAZZ BAND OB 19.30; 20.4. FILMSKO GLEDALIŠČE: TANKA RDEČA ČRTA (vojna drama) ob 21.00; KINO IZLAKE 11.4. SMRTONOSNO OROŽJE - 4.DEL (akcijski) ob 20.15; 17.4. REŠEVANJE VOJAKA RVANA (vojna drama) ob 19.00; 5Marta! leta razposajene mladosti so minila hitro, brez zmanjšane hitrosti. Stids m 8. MALI TRAVEN 1999 MOMO? 22.3.-20.4. Misli se vam bodo vračale v čase, ko vam ni šlo vse tako gladko, kot vam gre zdaj. Pravi trenutek je, da razčistite s čustvi, ki vas ovirajo. Ne bodite preveč sentimentalni in samopo-milujoči. Naredite tisto, kar veste, daje prav. Št.: 2. Čeprav natančno veste, kaJ hočete, bo- fcL tA-/ ste pred drugi' mi težko zagovarjali svoje mnenje. Manjkalo vam bo samozavesti in odločnosti. Ne pustite se zavajati in ne sprejemajte prenaglih odločitev samo zato, da bi kljubovali. Št.: 24. Na delovnem mestu boste v stiski s časom, zato je povsem normalno, da se bodo med sodelavci pojavile napetosti. Vse 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. konflikte vam bo uspelo rešiti po mirni poti. Ne stresajte slabe volje na partnerja. Št.: 17. Imeli boste občutek, da si zaslužite več veljave in spoštovanja. Spro-lIJ stite se in se ^Jl.- prepustite toku 22.6.-23.7. dogajanja. Več energije usmerite v svoje zasebno življenje, kjer boste za trud poplačani z zadovoljstvom in srečo. Št.: 7. Zaželeli si boste malce polepšati svoje domače gnezdece. Prepustite se domišljiji. Spremljal vas bo pretanjen občutek za lepoto in ustvarjanje domačnosti. Včasih so dovolj že majhne spremembe, da dom na novo zaživi. Št.: 19. Pred vami so uspešni dnevi. Polni boste energije in zanimivih idej. Ljudje vam bodo zaupali in se obračali na vas. Poživili boste tudi dogajanje doma in ugotovili, kako malo je potrebno, da se med domače stene naseli smeh. Št.: 20. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost Otroci starše, naprej čopostanejo starejši,Jim Sodjo; o-časih Jim odpuste, (OscarWilde) Od 21.3.99 do 2.4.99 = srečna trinajstica! Pet fantkov in osem deklic je pokukalo v to pomlad. 21.3.99 Simona Zupančič, Prapretno 52, Hrastnik - sin Žiga Draksler 23.3.99 Katarina Erdelja, Podklek 11, Podsreda, Kozje - sin Aljaž 24.3.99 Melita Golobič, C. VDV brigade 8, Dol - hči Katja 28.3.99 Brigita Savšek, Vrtna 30, Štore - sin Primož Sonja Bebar, Leninov trg 1, Trbovlje - sin Žiga Urbančič Marinka Ravnikar, Ržišče 3, Čemšenik - hči Lana Ravnikar-Žibret 29.3.99 Mojca Aškerc, Ustje 23, Šmartno, Litija - hči Klara Irena Žagar, Keršičeva 22a, Trbovlje - hči Nika Kolenc 30.3.99 Mojca Pušnik, Debro 29, Laško - hči Melanija Deželak 31.3.99 Mateja Jazbinšek, Potoška vas 40, Zagorje - hči Neža Andreja Gomilšek, Prvomajska 15, Celje - hči Tjaša 1.4.99 Mojca Baloh, Log 28d, Hrastnik - sin Domen 2.4.99 Katja Tomšič, Gabersko lih, Trbovlje - hči Lana Hribovšek trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 r lorao? 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. Ne silite z glavo skozi zid. Včasih se pač ne more teči tako, kot bi hoteli vi. Brezpartneijane boste zdržali niti minutke. V njegovi družbi vam bo sila ugajalo, zato vas bo prizadelo, če se vam bo hotel izmakniti. Št.: 14. Ste v zelo ustvarjalnem obdobju, res pa je, da boste ravno zato nekoliko bolj nepotrpežljivi pri vseh opravilih, ki vas dolgočasijo. V kolikor boste razmišljali o menjavi službe, ne naredite nič nepremišljenega. Št.: 3. Najraje bi videli, da bi bilo delo opravljeno, še preden se ga lotite. Vsak napor vam je zadnje čase odveč, zato po nepotrebnem hitite in s površnostjo naredite več škode kot koristi. Umirite se in naredite razpored opravil. Št.: 10. Končno se boste lahko malo sprostili in pozabili na obveznosti. Povabite k sebi na obisk prijatelje. Zabavajte se in vsaj enkrat pozabiti na vsakdanje skrbi. Obeta se vam krajše zatišje pred novimi zadolžitvami. Št.: 23. Na delovnem mestu se vam bo ponudila priložnost, da se izkažete. Prav je, da ste zagrizeni za delo in da v njem uživate. Izogibajte pa se saj ste preveč 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. LaliiUi, l 21.1.-19.2. komolčarstvu, samosvoji, da bi lahko igrali po pravilih licemerstva. Št.: 5. Počutili se boste bolje in končno boste imeli spet vse niti v svojih rokah. Poslovno boste uspešni in suvereni. V ljubezni pa ne bodite preveč gospodovalni, partner se bo takšnega obnašanja hitro naveličal. Št.: 27. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA * NAGRADNA KRIŽANKA OŠTEVILČEN ODSTAVEK ZAKONA ALI DOLOČBE, ČLEN SREDNJE- VEŠKI DVORNI VITEZ STARA PRED- INDOEV- ROPSKA PLEMENA TURI- STIČNA MORSKA OBALA SLIKAR (VAACOV) GIULIO ANDRE- OTTI VELIK GORSKI VRH ANTIČNI BEOCAN STEKLENIČKA ZA OSMINKO LITRA SESTAVIL: TIHI LEVI PRITOK IRTISAV ZAHODNI SIBIRIJI ZORAN THALER NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (ESPEN) VAS.NAD BAŠKO GRAPO SLOVENSKI NARODNI HEROJ (JANEZ, r. 1918) AMERIŠKI JAZZOVSKI PIANIST (EARL FATHA) ITALIJAN- SKI PISATELJ IN FILOZOF (UMBERTO) CIMA, oganJei IZVRZEK . IZ ŽELODCA SEVERNO- AMERIŠKI KROKODIL ROKO- DELSKI VAJFNFC MAJHNA ŠTRUCA NA. POVRŠJE PRODRLA MAGMA ALBANSKI POLITIK RAMIZ) JEZERO NA FINSKEM ZNAMKA RACU- NALNIKOV VINSKI ALKOHOL STAROPERZIJSKI DUH ZLA PRIMEREK IGRALEC SERBE- D7IJA KENAN EVREN POSVETILO JZ ZAČETNIH CRK VERZOV LOŠČILO UBITI LIBERIJSKI PREDSED. (SAMUEL, 1952-1990) CARL LEWIS MAJHEN LAS SPANSKO OTOČJE V SREDOZEM. RAVNA STREHA HRVAŠKI KOŠARKAR TABAK PREBI- VALCI IDRSKEGA IZDELO- VALEC KLOBAS ODLOČILNA TEKMA iaiN25. ČRKA AFRIŠKA ANTILOPA DEBELO, OKROGLO RDEČE JABOLKO LINDA EVANS SOHA, STATUA VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI RUSKA BALERINA PAVLOVA BIVANJE V FILOZOFIJI HRVAŠKI DRAMATIK BREŠAN . KOLO ŽIVLJENJA V BUDIZMU NOVA GVINEJA SVEDSKA IGRALKA ULLMANN OKRASNI TEKSTILNI IZDELEK (IDRIJA) ODMEV, JEK SLOVARČEK- AGAM: francoski slikar ALARODI: stara predindoevropska plemena ' ČAKRAVATI: kolo življenja UČAKAR: slovenski narodni heroj AJDARED: rdeče jabolko mm NASVET "Boste zvečer ostali doma ali greste kam ven?" "Kakor vi rečete, šef. Veste, da bom storila vse, kar boste rekli..." "Potem pa pojdite zgodaj spat, da ne boste zjutraj spet zamudili službe." ENAKE ŽELJE "No, Milanček, kako se ti dopade naša nova ‘gospodinjska pomočnica?" "Ne preveč. Najraje bi jo..." "Kaj bi jo najraje?" "Ugriznil v vrat, tako kot je storil očka!" NI ŠLO "Ste poslušali moj nasvet in uro pred vsakim obrokom pili toplo vodo?" "Žal mi je, doktor, a ni šlo. Več kot četrt ure nisem zdržala..." MERA "Vedno sem pijan od enega piva!" "Res?" "Da. In to od osmega!" ZOBOZDRAVNIŠKA "Je zobozdravnik v ordinaciji?" "Ne, ni ga še!" "Hvala bogu. In kdaj ga spet ne bo?" ...da se na Kitajskem vsak dan s kolesom na delo vozi približno 77 milijonov oseb. ...da ponekod primitivna ljudstva rojst\>o dvojčkov smglrajo za nadnaraven pojav. ...da so se v Združenih državah evropski priseljenci, da bi premagali odpor Indijancev, posluževali tudi najbolj okrutnih sredstev. Ta so vključevala med drugim tudi "bakteriološko vojno", ki so jo širili z oblačili tudi v pokraiinah, kjer so bili gostoljubno sprejeti. Mno- gi Indijanci so se preko njihovih oblačil okužili s črnimi kozami in nekatera plemena so razredčile strašne epidemije te bolezni. ...da je bil Avidij Kasij, ki je bil eden najsposobnejših generalov cesarja Marka Avrelija (II. stoletje našega štetja), nadarjen z izjemno prisotnostjo duha tudi v zapletenih situacijah. Nekoč je moral po ukazu zaustaviti upor, ki se je razširil med njegovimi vojaki. Stopil je iz svojega šotora mvsem neoborožen, rekoč: ''Če nimate poguma, me pokončajte, drugače boste vašim prestopkom dodali še neposlušnost!" Nihče ni dvignil roke nadenj in upor je bil s tem končan. TEMATSKE SKKOVN lvTa“i j 8. MALI TRAVEN 1999 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 21.4.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.7/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primem, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 5^99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake); 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: SLAVI SIMNOVČIČ, Trg revolucije lOa, Trbovlje 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: JOŽA FORJAN, Vreskovo 43, Trbovlje 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: MARJAN BREZNIKAR, Tončke Čeč 2a, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo' Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 12.4.1999 do 20.4. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. TRBOVLJE Četrtek, 8.4. in 15.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 9.4. in 16.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 10.4. in 17.4.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, li.4.in 18.4.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 12.4. in 19.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 13.4. in 20.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 14.4. in 21.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Četrtek, 8.4. in 15.4.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9. Izlake, telefon 0601-71-161 ■ * Petek, D.aprila: Modna revija TVgovine Wit boy Zagorje, Sur- ■ prise night ter Stock-cola party. ^ * Sobota, lO.aprila: Magic night - 2.predfinaIno žrebanje nagrad „ za sanjske počitnice; Havaji za 2 osebi, Španija za 2 osebi in g Mallorca za 2 osebi. ■ * Petek, 16.aprila: Koncert Alenke Kolman s spremljavo plesne ■ skupine ter Bacardy party (lepe nagrade). * Sobota, IT.aprila: Magic night: J.predfinalno žrebanje nagrad za sanjske počitnice; Havaji za 2 osebi, Španija za 2 osebi in B Mallorca za 2 osebi (+ posebna presenečenja), u Po nekajtedenskem zbiranju glasovnic ste izbrali. V klubu Imperi- ■ us želite videti in slišati Rok 'n band. Med vsemi glasovalci smo ■ izžrebali pet srečnežev, ki bodo uživali v nastopu Rok 'n banda v klubu Imperius. O datumu in uri nastopa bomo nagrajence obvestili B pravočasno. Izžrebanci pa so: TEA DERNOVŠEK, Opekama 17, a Trbovlje, MOJCA KUKOVIČA, Dolenja vas 5, Zagorje, TINA ■ ŽELEZNIK, Polje 30, DRAGI BREZNIKAR, Tončke Čeč 2a, ■ Trbovlje in JOSIP KORIMŠEK, Ulica talcev 26, Zagorje. Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica" 14.00 FILM (p) 15.30 Iz glasbene skri-nje, oddaja o narodn.glasbi 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati - SEM 16.30 Adrenalin za vsak dan 17.00 ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne, p. 18.30 DINGO BONGO - otroški kviz 19.00 KUL-T-URA (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 "AKTUAL-NO; informativna oddaja" 21.15 ODDAJA ZLTV 22.15 ZASAVJE DANES (p) 2.30 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica (p)"Videostrani Petek, 9.4. in 16.4.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 FILM 14.30 Iz glasbene skrinje, oddaja o narodn.glasbi 15.30 "AKTUALNO; informativna oddaja (p)" 16.30 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih 17.30 DINGO BONGO - otroški kviz(P) 18.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 19.00 Pesem domača 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Klub Center21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Klub Center II. del 23.30 videostrani Sobota, 10.4. in 17.4.1999 Videostrani 10.00 "C-trak ; sobotni pro-gram v živo” 12.00 ČESTITKE 12.30 PESEM DOMAČA 13.00 Oddaja združenja ZLTV13.30 VIDEOTOP 13 14.30 HOKUS POKUS (p) 15.30 KUL -T-URA16.30 "KBM-fashion ; oddaja o modi" 17.30 FILM 19.00 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 Videostrani Nedelja, 11.4. in 18.4.1999 10.00 C -TRAK -ponovitevl2.00 ČESTITKE 13.00 ZLATI ZVOKI (p) 14.30 "AKTUALNO; informativna oddaja"!5.30 Klub Center 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (p) 18.30 Brez šminke 19.00 Adrenalnil za vsak dan 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 FILM, Videostrani Ponedeljek, 12.4. in 19.4.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 NAJ SPOT 14.00 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih (p) 15.00 ODDAJA ZLTV 15.30 "KBM - fashion; oddaja o modi (p)" 16.30 Srečno vožnjo - oddaja o avtomo-bilizimu 17.00 Klub Center - ponovitev petkove oddaje 18.30 Brez šminke 19.00 Iz glasbene skrinje : narodno zabavna oddaja iz arhiva 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Kuhajmo skupaj 20.45"Zadetek v polno; športna oddaja" 21.15 Iz lokalnih parlametov 21.45 ZASAVJE DANES(p) 22.00 Posnetki športnih tekmovanj ( LB koš.liga, LB rokom, liga, 2.nog.liga) 23.00 Videostrani EPPvideostran : DANAŠNJI TV PROGRAM 20.15OBUJANJE OBIČAJEV * Licitacija krač v Kotredežu 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 21.00 VIDEOTOP 1.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA videostrani Torek, 13.4. in 20.4.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev'T3.00 Videotop 14.00 Z Vami nocoj - dokument.feljtonistična oddaja 15.00 Kuhajmo skupaj, oddaja o kulinariki 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 Rezervirano 17.00 "Zadetek v polno; športna oddaja(P)" 17.30 Pesem domača 18.00 Iz lokalnih parlametov 19.30 Videotop 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 SLOVENSKE ZVEZDE 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 KUL-T-URA 23.00 Videostrani Sreda, 14.4. in 21.4.1999 videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 14.30 Adrenalin - oddaja o športu 15.00 Brez šminke 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 KUL-T-URA(P) 17.00 SLOVEN-SKE ZVEZDE 18.30 Za piko več...(oddaja o podjetništvu) 19.00 Srečno vožnjo, oddaja o avtomob. (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne glasbe v živo 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Iz lokalnih parlametov 23.00 Videostrani 8. MALI TRAVEN 1999 j ur.g j Litijski pomladniki so se po štirih letih merjenja cest in asfalta, preurejanja pisarn, velikodušnega zaposlovanja... prebudili in pozivajo župana, naj jih povabi... (V NOVE SLUŽBE? IDEOLOŠKO NEOPOREČNI HORUKER!) V LITIJI JE VSE MOGOČE! (celo turizem bi falirani policaji in kuharice vodili NA HORUK!) Ideološko osveščeni poslanec v republiškem cirkusu sprašuje, retorično, bi rekli. (SKRAJŠANO SREDNJEŠOLSKA SVETA PREPROŠČINA, ŽE STOTIČ - HORUK!) Napoved sporeda Televizije TV Center me obupno spominja na film Božič vsak dan - v malo milejši obliki! MAH Ako se bodo naši vrli pogajalci še nadalje z „takšno vnemo,, zavzemali za razrešitev problema okoli slane meje z brati Hrvati, bodo le-ti kaj kmalu dobili, (in to še z blagoslovom našega vrhovnega poglavnika!!!) trd in nov vrh ... ... živ(j)ela Crovenija ... hik ...Oj!... Ko so zadnjo soboto ob 12-ih zatulile gasilske sirene sem nehote pomislil na to, da se moram nemudoma umakniti v zaklonišče .. .Oj 1... ... niko nesme da vas bije ...Oj!... Teško narodu koji stoji u red za sve - osim za štake, invalidska kolicai mrtvačke sanduke ...Oj!... ... I pokolji naroda, dogadaju se u ime naroda ...Oj!... Milo ševi čovijek cijeli svijet*...(*sladko jebe človek celi svet)...Oj!... Ob poslušanju „slovenskih!!!„(pozor slovenskih! !!)radijskih postaj, predvsem lokalnih, resno razmišljam, katere ne bi več poslušal ... Stojadinka ovce šiša, podpomaže ju Radiša, ovce šiša u džak vune meču, cvek, cvek, janjci bleju makaze cvekeču, cvek, cvek* ...Oj!... (*Rokeri s'Moravu) Pr’ pisaji pr’spevku, pa tud pr’ risaji karikatur z’ dukazan’, gr’m betat!!, tanarbul Anti, Brezvezne, Cinične, Čudaške, Duhovite, Emancipirane, Fu...paceki!?...futuristične s’mislu, ne!!, Gluteralne, Hvaljene, Iskane, Jeb... eno vam dam pa prou. Kritizirane, Licemerske, Mogočne, Nakladaške, Obrekljive, Pr’smojene, Kegljaške, Skrivane, Šparane, Teptane, Užgane, Vztrajne, Zvite in sploh in oh iberhaupt Žleht str’ni u cajtengih, ku jih glih kar držiš u ruakih, m’ učasih preblisne: „ Joško? Buh vej, kulk jih bo kej šlu z tvojem pugrjebam ...??„ ... ajm puuur lonsom kauboooj ... a loong, ioong vej froom hooooum ...Oj!... ISKRICE NA ZADNJI STRANI ODHMO m ERJOSTOR (VRAEL) Zagorska ZLSD ima še pol leta po lokalnih volitvah na nekih vratih v Kisovcu (poleg cvetličarne Pegan) strankarski plakat, ki nosi naslov Odprimo ta prostor. Očitno se prostor oziroma vrata, kjer je pribit, ne odprejo. KUČAN IN JELINČIČ Po transparentih sodeč in po nekaterih izjavah srbskih protestnikov v Ljubljani (28.3.) proti napadom NATA v Jugoslaviji, je predsednik Slovenije Milan Kučan zaradi podpore silam NATA izgubil volilno podporo slovenskih državljanov srbske narodnosti. Njih zaupanje pa je pridobil predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki obsoja posredovanje NATA pri rešitvi kosovskega vprašanja. Ker je edini od vidnih političnih osebnosti v Sloveniji, ki je proti natovsko razpoložen, se mu obeta okoli 50.000 volilnih glasov na naslednjih volitvah. Je pa vprašanje, če se bo njegova stranka še imenovala Slovenska nacionalna stranka. BOMBE IN RAKETE Bombe in rakete padajo po Jugoslaviji, kot so pred leti po Sloveniji (tudi na Kum), pa po hrvaških mestih (Osijek, Vukovar, Knin, Karlovac...) in še silovitejše po mestih BIH (Srebrenica, Mostar, Sarajevo,...). Le, da jih tokrat pošilja NATO in jih meče tja, kjer se je morija v nekdanji Jugoslaviji rodila. V Miloševičev! glavi. OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE Predlagatelj proračuna občine Zagorje za leto 1999, župan Matjaž Švagan, je za obveščanje in informiranje namenil 5.600.000 SIT, kar je za 2.000.000 SIT več kot lani. A kot kaže, našemu časopisu, za razliko od Radia Trbovlje in TV Centra, ni namenil nič. Ali pa je le pozabil napisati? Je pa za novoletno okrasitev namenjenih kar 7 milijonov, kar je skoraj 2 milijona SIT več kot lani. Približno 8 % več sredstev (okoli 6 milijonov SIT) je namenjenih tudi za plače občinskih delavcev in funkcionarjev. Torej se »občinaijem« v denarnici ne bo poznala inflacija, zaposlenim drugje, pač. Kajti državajim prizna le 75 % uskladitev z inflacijo (okoli 5,5 %). ZAGORSKIM KOŠARKARJEM SE JE USPELO UVRSTITI V PRVO LIGO. BRAVO. ZAGORSKIM NOGOMETAŠEM SE PO PORAZU V ZADNJEM KOLU NE BO. ZA OBČINSKO GOSPODARSTVO STA DVA KLUBA V PRVI LIGI PREVELIKO FINANČNO BREME . IN NOGOMETAŠI TO VEDO IN SO IZGUBILI. SO JIH KOŠARKARH Z UVRSTITVIJO V PRVO LIGE PREHITELI. KAJ ČEŠ. Iskrice zbral in dodal Igor Gošte ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja = zavarovalnica triqlav, d.d. Celje - skladišče D-Per 6/1999 banka za* 5000006898,7 Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke COBISS © • 'J - Z,,.*.. ..f" 'mi 9 « OBRESTI o novi ponudbi kreditov povprašajte v najbližnji enoti Banke Zasavje