šiev. 2J. f v um, flne lonnarla 1925. posamezna flevllka stane VSO Otn L® IE Naročnina za državo SHS: na mesec . . sa pol leta . «a celo leto . . . Din 30 ... ,120 ... .240 ca inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji . v inozemstva. . . Din 60 ... 80 S tedensko Ilustrirani Slovenec Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3 — in 4 -, Oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izviemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. FoSlolna plačana v p!gy'rL UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za sioienski narod. Uprava je v Kopitarjevi nlicl 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (sa inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Poročali smo, da je veliki župan za ljubljansko oblast dr. Baltič sklical k sebi vse okrajne glavarje svojega uradnega področja in jim dajal navodila za volitve. Veliki župan ima pravico k sebi klicati svoje podrejeno uradništvo in ima tudi pravico in dolžnost dajati mu navodila za njegovo poslovanje. Zato jc veliki župan. Kmalu po sestanku gospodov okrajnih glavarjev pri velikem županu dr. Baltiču pa smo zvedeli, kako so gospodje okrajni glavarji njegova navodila razumeli. Naši zaupniki so nam povedali, da sklicuje okrajni glavar v Kamniku župane svojega okraja na sestanke, kjer jih pa ne poučuje samo o pravilnem in zakonitem postopanju pri volitvah, ampak jim daje navodila, kako naj agitirajo in pritiskajo na svoje občane, da bodo volili neko gotovo politično stranko. Iz nekega drugega okraja so nam sporočili, da hodijo po hišah orožniki, a ne, da bi zasledovali hudodelce, ampak da agitirajo za neko gotovo politično stranko. Orožniki, ki imajo že itak dovolj službene hoje na dan, gotovo nc hodijo okrog prostovoljno, ampak na višje povelje. Povelja pa daie orožnikom okrajni glavar ali po svojem preudarku ali pa na podlagi navodil svojih predstojnikov. Dalje so nam sporočili naši prijatelji in zaupniki, ki so sami pošteni in zanesljivi mofje, da se razni uradni organi, ki so podrejeni velikemu županu, poslužujejo vseh mogočih zvijač, da bi odvrnili naše somišljenike od udeležbe pri vo'itvah ali pa od obiska naših sestankov in da ljudem celo groze s kaznimi, če bi jih ne ubogali. Vse to se dogaja v naši deželi v času, ko je šef politične uprave dr. Baltič, ki daie gospodom okrajnim glavarjem navodila. S svojo službeno agitacijo za neko politično stranko pa so izvestni Baltiču podrejeni organi ustavo in obstoječe zakone grobo kršili. Zakoni z nedvomno jasnostjo izrecno prepovedujejo uradništvu aktivno vmešavanje v strankarsko politiko, posebno pa še vplivanje na volitve ob času volitev z njihovo uradno močjo in z uradnim pritiskom. Za take prestopke določa po-sebič volivni zakon občutne kazni. Vsak uradnik, ki svoj službeni položaj izrablja ob volitvah v prid kakšne stranke, eo ipso izgubi svoj čin in s tem seveda tudi pokojnino. Ako daje kakšen šef svojim uslužbencem v tem smislu navodila, ne ogroža samo njihove eksistence in jih izpostavlja kazni strogega zakona, ki se bo slejali-prej uveljavil, marveč sploh ves uradniški stan ponižuje na nivo strankarskega pri-ganjača. Uradnik se postavlja pred okrutno alternativo: Ali ubogaj in se pokori — ali pa na cesto s trebuhom za kruhom! Uradnik, ki je v tem položaju, izgubi vsak moralni ugled, njegova stalnost postane iluzorična in s takim stanom potem lahko vsak režim pometa, kakrr se mu zljubi. Tako strahovito uradništva še nikdar ni nihče ponižal kakor sedanji režim. Avstrijski sekcijski šefi in nemški ministri na Dunaju slovenskim uradnikom gotovo niso bili posebno naklonjeni, toda uradniško moralo, uradniški ugled in uradniško dostojanstvo so znali varovali z vsemi sredstvi. Danes pa slovenski uradnik ne uživa niti pri svojih neposrednih niti pri svojih najvišjih predstojnikih nobene zaščite več, če se noče ponižati na stopinjo najgršega strankarskega priganjaštva. Za to žalostno usodo slovenskega uradništva pa je odgovoren tisti, ki ga s svojim zgledom na ta način vzgaja. Mogoče in zelo verjetno je, da gospodje veliki župani v Jugoslaviji delajo le na višje povelje. Toda veliki župani se takim očitno protizakonitim poveljem ne bi smeli ukloniti! Veliki župani niso samo upravni uradniki, ampak zavzemajo že tisto uradniško stopinjo, ki zahteva lastnega presodka o tem, kaj je koristno ra javni blagor in kaj ne. Če torej sprejmejo protizakonita povelja in navodila, jc njihova dolžnost, da ministra na proti- zakonitost opozorijo, in če odgovorni minister vztraja na protizakonitosti, se morajo veliki župani pokazati kot možje in svoje visoko mesto zapustiti. Ako se pa uklonijo, potem so za vse protizakonitosti soodgovorni v polni meri in bodo marali v polni meri nositi tudi vse poslcdice očitnega in javnega kršenja ustave in zakonov, ki jih kršijo gotovi veliki župani celo še takrat, ko jih že dve neodvisni sodnijski inštanci poučita jasno in razločno, da hodijo po zelo krivih potih očitnega nasilja in samovolje. Slovensko ljudstvo pa hoče imeti v deželi red in hoče, da velja zakon. Ali naj mirno gledamo, da ravno gotovi izvršilni organi državne oblasti vsled samovolje nega samega človeka kopičijo eno nezakonitost na drugo iz strahu pred pre-tisnjenim želodcem? Slovensko ljudstvo si predstavlja ugled države in njenih organov nekoliko drugače in bo znalo na samovoljna in protizakonita navodila in na ostudne grožnje uradništvu z lahkoto odgovoriti 8. februarja tako, da nikdar več ne bo nobeni oblasti v naši deželi prišla v glavo nesrečna misel ljudsko voljo teptati z gaženjem ustave in obstoječih zakonov. To svojo odločno voljo bo slovensko ljudstvo pokazalo S. februarja s tem, da bo kot edini in vrhovni in suvereni sodnik današnje vladne metode soglasno obsodilo s tem, da bo volilo samo Slovensko ljudsko stranko kot stranko miru, reda in zakonitosti! To pa odgovarja tudi mišljenju ogromne večine slovenskega uradništva, ki jc pošteno, k« drži. na svoj moralni ugled in se smatra zvezano z blagrorn slovenskega ljudstva. Ta velika večina uradništva, ki te dni moralno strahovito trpi pod pritiskom ljudi, ki imajo slučajno moč v rokah, bo 8. februarja svoje glasove združila z glasovi slovenskega ljudstva in njegove Slovenske ljudske stranke, ki hoče uradniku vrniti državljanski ugled, svobodo od vsakega nezakonitega pritiska in stalnost v sveti siužbi za korist slovenskega naroda, da ne bo že vsak prodanec pometal z uradnikom in ga vpregal v svojo nemoralno službo! Slovenski uradnik hoče služiti svojemu ljudstvu, ne pa korupciji! 8. februarja bo tudi uradnik režimu to povedal. rs »Narodnega bloka« se od radikalne stranke ne priznavajo. PIVKOVA LISTA JE SAMOLASTNA. — OFICIELNA LISTA RADIKALNE STRANKE JE DR. RAVNIKOV A. — DR. RAVNIH AR SE NE IZKLJUČI IZ RADIKALNE STRANKE. režima Eelgrad, 28. jan. (Izv.) Danes se jc pričel pred tukajšnjim sodiščem ponoven proces pro'! Danici Androličevi v znani špionažni afer?. Kakor znano, je režim nameraval s pomočjo te afere prepeljati Radiča in njegove tovariše v Belgrad. Na današnji razpravi pa je prišlo do senzacionalnega preokreta v celotnem procesu, kajti Androličeva je izjavila, da so ji bt^e vse izjave o zvezah z Ratičcm diktirane in ča je dobila zato pcssbno nagrado. Proces se iutri nadaljuje. Jasno jc, da jc režim s svojim delom doživel popolno blamažo. RADICEVA AFERA PESO OGRSKIM PARLAMENTOM. Fudimpešta, 28. jan. (Izv.) Parlamentarni odbor za vnanje zadeve je danes razpravljal zadevo Radičeve pogodbe z Mažari. Minister za vnanje zadeve Zitov/-ski je obširno poročal o Radičevi aferi. Po svojem poročilu je izjavil, da se Ogrska ni nikdar z Radičem pogajala in tudi ni sklenila ž njim nobene pogodbe. Državni tajnik NVilder je izjavil nekemu ogrskemu časnikarju kljub dementiju ogrskega poslanika v Belgradu, da je bila jeseni leta 1923. sklenjena pogodba med Radičem in Ogrsko v Londonu. Jugoslovanski minister vnanjih zadev dr. Ninčič pa je izjavil 13. januarja ogrskemu poslaniku v Belgradu, da dobro pozna grofa Bethlena, kateremu popolnoma zaupa, in je prepričan, da je izjava ogrske vlade resnična. Skrbel bo za dementi in tudi za to, da bo doposlan ogrski vladi tozadevni dokument. Ta dokument je ogrska vladi že prejela in ko ga je prejela, je smaLrtla zadevo za končano. Belgrad, 28. jan. (Izvirno.) Svoječasno smo poročali, da je radikalni glavni odbor na svojih sejah, na katerih je razpravljal o kandidaturah, sklenil, da nacionalni blok ne obstoja in da morajo vsi radikali voliti svoje kandidate. S tem je glavni odbor radikalne stranke najbolj jasno označil smer bodoče politike radikalne stranke in te smernice so ravno nasprotne, kakor sta jih propovedovala Pribičevič in Žerjav. Glavni radikalni odbor se je prepričal, da je ogromno cepljenje list v radikalni stranki samo posledica zvez s policajdemokrati. Da bi svoje pristaše pomiril, je izključil vse one, ki so stopili v ožje zveze s Pribičevičem in kandidirajo na listah takozvanega narodnega bloka. Med drugim je take liste narodnega bloka obsodil v Sloveniji. Proti temu sklepu sta prišla na glavni odbor dve pritožbi. Prvo pritožbo je poslal dr. Žerjav, ki opozarja glavni odbor, da so njegovi sklepi škodljivi celokupni akciji v Sloveniji in presi glavni odbor, da naj prvotne sklepe spremeni in proglasi za oficielno listo ono dr. Pivka in izključi dr. Ravnika, Druga pritožba je od slovenskih radikalov, kt zahtevajo, da se iz stranke izključijo oni radikali, ki so na listi dr. Žerjava. Radi teh pritožb se je danes vršila seja glavnega odbora pod Pašičevim predsedstvom. Po kratki debati so dr. Žerja-vovo pritožbo odbili. Sklenili so sledeče: V mariborskem okrožju vložena lista dr. Pivka pod firmo narodnega bloka samo- lastna, ker radikali nacionalnega bloka ne priznavajo. Za oiicielno se ponovno proglasi lista dr. Ravnika. Vsi radikali, ki kandidirajo na listi nacionalnega bloka, se pozivajo, da svoje kandidature prckli-čejo in v določenem roku izdajo na volivce proglas, v katerem jili opozarjajo na preklic svoje kandidature na listi nacionalnega bloka in morajo svoje pristaše pozvati, da glasujejo za oiicielno listo dr. Ravnika. V slučaju, da tega ne store do določenega roka, se sami izključijo iz radikalne stranke. Na seji so razpravljali o dr. Ravni-harjevem slučaju. Ponovno je glavni odbor konstatiral, da nima nobenega povoda za izključitev dr. Ravniharja, ker za glavni odbor ne more biti merodajno dr. Žerjavovo mišljenje. Glede liste nacionalnega bloka v ljubljansko - novomeškem okrožju je glavni odbor sklenil, da ne. more biti za radikale oficielna lista in. torej ni obvezna, četudi v tem okrožju radikalna stranka liste ni vložila. Vendar pa ravno vsled tega ni moglo priti do de-finitivnega sklepa o izključitvi dr. Zupa-niča iz stranke. O tem bo glavni odbor ponovno razpravljal, čim dobi točnejše podatke. Najvišja inSt?.nca radikalne stranke je ponovno obsodila Pribičeviča irs Žerjava, in njun humbug in jima dala na znanje, da je njuna plačana pomoč že sedaj nepotrebna. »Zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec naj grel« Belgrad, 28. jan. (Izv.) Celokupno javno mnenje se še vedno intenzivno bavi z včerajšnjo Pribičevičevo blamažo. Vse jutranje časopisje poroča o tem dogodku na belgrajskem vseučilišču in soglasno ugotavlja, da je dogodek dovolj močen, da bi mora! Pribičevič podati demisijo. Med drugim pišejo »Novosti« na uvodnem mestu: »Biamaže, ki jo jo doživel na sveto-savski slovesnosti Pribičevič, ni v naši državi doživel še noben prosvetni minister. Tak nekulturen minister za prosveto je sramota za našo državo in si pa lahko zamislimo le še v Cankovi Bolgariji. Brez ozira na trenutne politične posledice včerajšnjega incidenta znači ta dogodek potrditev moralnega in političnega Pribieevi-čevega kraha. Do včeraj je pomenilo vzdrževanje Pribičeviča na vladi stalno izzivanje vseh Hrvatov in Slovencev, danes pa znači tudi izzivanje Srbov in Belgrada. Nemogoč v Zagrebu, nemogoč na dvoru, nemogoč v notranjem, nemogoč v prosvetnem ministrstvu, nemogoč v svoji lastni stranki, bo postal Pribičevič skoro defini-tivno nemogoč v Belgradu brez ozira na rezultat volitev. Dobro vemo, s kom imamo opraviti, zato ne bomo ponavljali onih žalostnih dogodkov. V drugi državi bi moral tak prosvetni minister dati ostavko. Ne zahtevamo ostavke, ker je Pribičevičev padec večji in težji in prehaja meje političnega položaja. Človek, ki jo včeraj zapo-vcdal batinati Hrvate, in ki jo danes s puškinimi kopiti mrcvaril akademsko nvadino, mora radi tega s političnega odra. V neki noči je skozi nočno tišino odmevalo: »Marš napolje Pribičeviču k Včeraj pa je bil odmev močnejši in jo ponovno odmeval iz grl. Glas mladine je bil vedno glas ljudstva in bodočnosti. 7,ato so mora smatrati kot sigurno, da bo ljudstvo ponovno za-nnrlo: »Marš napo'jo, Pribičeviču k in tedaj bo obsodba definilivna « Bolgrad, 28. jan. (Izv.) O samem dogodku na vseučilišču prinašajo listi še sledečo podrobnosti. Še včeraj ;,rcd proslavo je Pribičevič izrazil svoj strah, da bi prisostvoval slovesnosti, ker so zaveda, kako je osovražen radi krvavega dogodka 4. dc-ceinbrn. Zato je na to opozoril rektorja in zahteval jamstva, da so ničesar ne zgodi. Rektor je pozval k sebi dijaški pripravljalni odbor in ga zaprosil, da naj delujejo v tem smislu pri akademikih. Pozvani so odgovorili, da bodo storili vse, kar je mogoče, da pa ne morejo dati popolnega jamstva, ker je Pribičevič zelo osovražen. Na slovesnost je prišel najprej Pašič, za njim pa kralj. Kmalu za kraljem pa je bilo opaziti Pribičeviča ob vhodu, kako se je drenjal skozi množico, da bi prišel na svoje mesto levo od kralja. Takoj, ko so ga akademiki opazili, je padel klic: »Doi» Pribičevič!« Kot na povelje so akademik! soglasno sleuili temu klicu. Po dvorani so grmeli klici: »Marš napolje! Doli ubijalec! Nastal je velik hrup. Dijaki so protestirali. Ker je za nekaj časa nastala pomota, so di^ jaki jasnejše precizirali protest. S klici: »živio kraij!« so kralju izrazili svoje spoštovanje. Med slovesnostjo je nekdo zalrli-cal: »Živio Pašič! Doli cigan iz Virgin-mostak Pribičevič je ves čas nervozno gledal in si brisal rosno čelo z žepnim robcem. Po slovesnosti je odšel kralj, spremljan od klicev: »Živio kralj k Pribičevič je nato poskušal se razgovarjati s Pašičem, pa zopet so padli klici: »Doli ubijalec!«_ Mora so priznati ,da so v s i dijaki manifestirali, ne pa ravno poedinci ali pa kaka skupina. Krepka enodušnost je vladala med akademiki. Belgrad. 28. jan. (Tzv.) Pribičevič poskuša včerajšnje dogodke omalovaževati, vendar je smatral za potrebno, da je dal neko izjavo. Izjava jo take vrste, da se Pri bičevič zelo boji, da je ne dobe v roke opozicionalni časnikarji. Vendar izvemo, da skuša Pribičevič v tej izjav i vreči vso odgovornost na rektorja in zahteva, da rektor odstopi, ne on. Poleg tega govori o komunistih in republikancih, ki so hoteli žaliti kralja. OBSODBA RADI KARL0VSKH1 DOGODKOV. Zagreb, 28. jan. (Izv.) Danes je bila razplašena razsodba proti 14 obtožencem radi dogodka 29. novembra v Karlovcu. Dva obtoženca sta bila opr.^čr a. ostali so biii obsojeni na težko ječo od Q tednov do 6 mcsecev. Dr. Kraft se bori s smrtjo. Belgrad, 28. jan. (Izv.) Med tem, ko •e voditelj nemške stranke dr. Kraft bori v Novem Vrbasu s smrtjo, poskušajo režimski listi obrniti pozornost drugam, ker se zavedajo odgovornosti za ta zločin. Spominjamo samo na izjavo notranjega ministra in njegove originalne argumente proti Nemcem, češ, da je nemška stranka podpirala Davidovičevo vlado in se vezala x Radičem, vsled česar je prebivalstvo ogorčeno nad njimi in jih ne more ščititi V istem tonu hujska tudi časopisje. V Novem Sadu je govoril Pribičevič in grmel proti protidržavnim elementom. Režimski listi udarjajo na nacionalne strune in •e zgražajo radi intervencije nemškega poslanika. Tudi mi moramo obsoditi nemškega poslanika, da se umešava v naše notranje razmere, vendar je treba opozoriti, da ima Vsaka tuja država pravico umešavati se v notranje razmere druge države, kadar gre za narodne manjšine. Ne sme pa se dogodek presojati z nacionalnega stališča. Kajti, kar se je dogodilo dr. Kraftu, se more dogoditi tudi drugim opozicionalcem. Poročali smo o številnih nasiljih. Ker «e dela to sistematično, je treba obsoditi sistem političnih persekucij nad opozlci-onalnimi strankami. Kar se tiče intervencije nemškega poslanika, pa je zadeva poravnana, kakor je razvidno iz sledečega uradnega obvestila: »Nemški poslanik Ollhausen je izjavil načelniku tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, da se je njegova odsotnost na vseučiliški slovesnosti in zainteresiranje za dr. Krafta v javnosti krivo tolmačila. Niti trenutek se ni nameraval umešavati v naše notranje zadeve in njegov obisk pri dr. Ninčiču je bil humanitarne narave. Po izjavah tukajšnjih političnih krogov je vedenje nemškega poslanika korektno in se gleda na to, da bodo odnošaji med obema državama čim najboljši.« Tako se glasi uradno poročilo, med tem, ko je blamaža režima dokazana in vse hujskanje in udarjanje na ekstremne nacionalne strune ne more izbrisati krvavega madeža z režima in njegove moralne odgovornosti zanj. Iz l^ovega Sada poročajo, da jc stanje dr. Krafta zelo slabo in da se je v zadnjih urah zelo poslabšalo. Pretresel si je možgane in mu je neprestano slabo. ODMEV NAPADA NA DR. KRAFTA V GRADCU. Gradec, 28. jan. (Izv.) Akademsko društvo jugoslovanskih dijakov je nameravalo danes v neki restavraciji obhajati sveto-savsko proslavo. Radi napada na nemškega poslanca dr. Krafta sc je pred dotično restavracijo zbralo okoli 240 nemških visoko-žolcev, da bi demonstrirali proti omenjeni proslavi. Jugoslovanski dijaki so pa proslavo že prej odpovedali. To jc policija sporočila nemškemu dijažtvu, nakar so se razšli. g0I)ISCE 1N poveljA7~ Zagreb, 28. jan. (Izv.) Danes je na temelju razsodbe sodnega stola zopet izšel >Slobodni Dom«. Ko je policija to zvedela, je takoj naročila pošti, naj ustavi razpošiljanje lista na deželo, po mestu so pa stražniki zaplenili list kolporterjem in trafikantom. Proti temu bo urednik >Slobod-nega Doma« vložil tožbo na sodni stol, ki bo zadevo najbrže odstopil kasacijskemu sodišču. ""NEMŠKI ODGOVOR ZAVEZNIKOM. Berlin, 28. jan. (Izv.) Nemška vlada se je posvetovala v odgovoru na noto zaveznikov, ki so Nemčiji naznanili, da ne bodo še izpraznili vsega zasedenega ozemlja. Nemška vlada je odgovorila, da prizna, da je izpraznitev vezana na izvršitev raznih obveznosti, te pa je Nemčija izpolnila, ker je danes Nemčija popolnoma razorožena. Zato ni pravilno, da zavezniki izpraznitev odklanjajo. PONOSNI ŠPANCI. Madrid, 28. jan. (Izv.) Španska vlada je sklenila mirovna pogajanja z Abd-el-Kerimom, voditeljem vstašev, ustaviti. Španska vlada izjavlja, da se z vstaškim voditeljem ne more pogajati, dokler ta ne odloži orožja. V ujetništvu Abd-el-Kerima »e nahaja 300 Spancev, NAJSTAREJŠI ANGLEŠKI MARŠAL UMRL. London, 28. jan. (Izv.) Najstarejši angleški maršal lord Greensfield je v visoki starosti 84 let umrl. AMERIŠKO DRŽ. GOSPODARSTVO. Washington, 28. jan. (Izv.) Predsednik Coolidge je izjavil, da so znašali stroški za upravo Zedinjenih držav leta 1921. že 5538 milijonov dolarjev, proračun za leto 1925. pa znaša le 3534 milijonov dolarjev. Stroški za upravo so se znižali torej za 10 odstoikov. Isiočasno je odplačala urž. blagajna 3198 milijonov dolarjev državnega dolga- ZA RAZOROŽITEV EVROPE. Washington, 28. jan. (Izv.) Bivši demokratski kandidat za predsedniško mesto v Zedinjenih državah Bryan je pisal predsedniku Coolidgeu pismo, v katerem zahteva, naj Amerika odpusti evropskim državam njihove dolgove, zato pa naj zahteva od evropskih držav popolno razorožitev, PRAZNI UPI. Newyork, 28. jan. (Izv.) Žena bivšega generala Wrangla je prišla v Ameriko agi-tirat za vzpostavo starega ruskega car-stva. Pripoveduje, da razpolaga njen mož z armado 30.000 mož, s katero lahko vsak trenutek napade Rusijo. Caristi upajo, da bodo ameriški finančniki Wranglov napad na Rusijo plačali. BLATNO JEZERO ZAMRZNILO. Budimpešta, 28. jan. (Izv.) Blatno jezero je popolnoma zamrznilo. V zavesti težke odgovornosti centralističnega režima napram uradništvu si je včerajšnje »Jutro« privoščilo tudi slovenskega uradnika, da brije norce iz njegove mizerije in bede. V celem članku naravnost mrgoli lakih stavkov, zaradi katerih ne zasluži SDS ničesar drugega kakor klofuto. In če naše slovensko uradništvo prenese še to nezaslišano norčevanje, potem ne zasluži drugega, kakor da ga centralistični bič v Žerjavovi roki tepe do krvi, ga sleče do zadnjih cap ter ga sestrada do kosti Pred kratkim še je Žerjavovo časopisje na ves glas vpilo, da se ima slovenski narod Žerjavu zahvaliti, da je šest let po prevratu vladal v Sloveniji »napreden duh« in da so imeli »napredni elementi« moč v rokah. Slovenski uradnik se je žrtvoval »težkim nalogam upravne konsolidacije mlade Jugoslavije, delal je, vztrajal pri svojem idealizmu, a s strahom je uvidel, da je čez noč postavljen pred pereče vprašanje: Kaj bom jutri jedel in oblekel, kaj dal svoji rodbini?«, pravi »Jutro«. To se je zgodilo v času, ko je vladal v Sloveniji šest let »napredni Žerjavov duh«. Ta »napredni« duh danes odklanja že vsa zavedna napredna javnost, le uradništvo, misli »Jutro«, je še tako zaslepljeno, da ne vidi kjc j® krivda, »da je čez noč postavljen pred pereče vprašanje: kaj bom jutri jedel in oblekel, kaj dal svoji rodbini?« » Kako in kdaj se je Žerjav brigal za slovensko uradništvo? Mi ne vemo, mi vimo samo to, da je Žerjavova družba glasovala za sedanjo ustavo, ki je omogočila premikanje uradništva od Triglava do Vardarja, ker je udušila avtonomijo. Mi vemo, da je Žerjav v Ljubljani nagnal uradništvo nad trgovce, da je s tem v Ljubljani osovražil uradniški stan. Mi vemo, da% je bil uradniški kandidat v Ljubljani Reisner, ki je priboril, potem ko jc snedel svojo besedo, ne uradnikom, temveč sebi korito za svoje »uspehe« pri uradniškem vprašanju. Mi vemo, da je Ribnikar, Žerjavov prijatelj, onemogočil dr. Gosarjevo stanovanjsko akcijo in da radi tega še marsikateri uradnik stanuje v kleti ali je sploh brez stanovanja, dočim si je smel poslevodeči podpredsednik SDS dr. Puc izbirati stanovanja po mili volji Da, vse to vemo, a vemo še mnogo več! Načrt novega uradniškega zakona so g. Reisner nosili okoli še v tistih dneh, ko je bila Žerjavova družba tudi v centralni vladi Zakaj ga takrat niso predložili skupščini? »Klerikalci* jih niso ovirali in zadosti slabo za uradniškega poslanca, če bi se bil pustil ovirati od njih. Zakona le ni bilo, šele pod pritiskom vse uradniške javnosti so začeli takrat zakon »študirati«. In so ga študirali toliko časa, da so prišle volitve. Da je obveljal ustavni načrt SLS, bi danes ne iskalo toliko in toliko ljubljanskih uradniških družin z gnevom in tesno skrbjo v srcu stanovanja po Mariboru, ko so si z muko komaj bile našle zavetje v Ljubljani Tega trpljenja ni kriva SLS! In nesramnost, ki je jc zmožna samo cinična duša, je trditev, da je Markov protokol kriv slabega uradniškega zakona in da so kategorije šele takrat nastale. Saj je Eeisner sam šc pred tisto vlado nosil enak načrt po Ljubljani, tudi je takrat, ko se je zakon sklepal, štel klub, v katerem je sedel, nad 50 članov, a tisti, ki so zakon pokvarili, so sedaj zavezniki Žerjavovi in kdor z njimi drž?, podpira tudi njegove zaveznike, Pevčeve radikale, ali ne, g. dr, Zupanid? Zdaj pa naenkrat misli »Jutro«, da smo uradniki tako neumni, da ne vidimo vsega tega, kar počne Žerjav v družbi s Pašičevci. Uradniki smo položili približno iste izpite ali vsaj nekaj več, kakor tisti, ki si je nadel nalogo, da odpre oči slovenskemu uradniku. Kaj pa z diferencami? Tudi s temi hoče nametati lačnemu uradništvu peska v oči. Davidovič - Koroščcva vlada je z vsem pritiskom delala na tem, da se te diference izplačajo, toda najprej jc morala ugotoviti, da je prejšnja vlada že tako izčrpala državne blagajne, da je vladala resna denarna kriza, ko je Davidovič prevzel vlado. Tudi ni bilo nobenega izkaza, koliko potreba znaša. Nato so takoj z vsemi mogočimi intrigami ovirali delo vlade sedanji oblastniki Preden je mogla vlada izvesti svoj načrt, je morala prepustiti oblast manjšini. Ta bi bila mogla že na podlagi ugotovitev prejšnje vlade izplačati takoj diference. Vprašamo, zakaj jih ni? Lahko bi bilo uradništvo imelo diference že v decembru, lahko v januarju, lahko 1. februarja. Davidovič - Korošec jih izplačati nista več mogla, PPŽ jih pa noče, to je resnica, ki jo vsi čutimo v svojih žepih. Če je našla denar, da se smejo voziti gg. kraljevi komisarji z avtomobilom po agitacijskih potovanjih in prirejati bankete, če je našla denar za volivne sklade, bi bila našla tudi denar za razlike, če bi resno hotela. Toda tega noče! Ali nas ima »Jutro« res za take tepce, da tega ne vemo, ko že triletni uradniški otrok ve, da vlada noče izplačati razlik in kljub temu lovi kaline! Še nekaj moramo povedati Žerjavu in njegovi družbi Ko sta prevzela oblast Davidovič - Korošec, se je vsa slovenska javnost oddahnila. Nastopilo je pomirjenje duhov, ljudje so verovali v uradništvo, ker je takrat smelo neovirano izvrševati zakon. Nikjer nisi slišal, da se očita uradništvu nezakonitost. Uradnik se je zavedal odgovornosti pred zakonom in ljudstvom. Odkar divja PPŽ, pa prejema slovensko uradništvo dan na dan protizakonite ukaze, zato, ker vlada v Sloveniji že šesto leto Žerjavov »napredni duh«, duh zanikanja slovenske individualnosti, duh, ki širi strupeno moralno in pravno nesi-gurnost, ki se mu je posrečilo, da je ustvaril bojno razpoloženje med uradni-štvom, ki ga mora poslušati, in ljudstvom, ki živi v tesnem stiku s svojo zemljo. Ali je treba, da se čuti ljudstvo kakor v koloniji, ko mora radi Žerjavove gonje njegovo uradništvo vršiti njegovo nasilno voljo? Zato je čas, da se enkrat strne ves slovenski narod in na čelu mu slovenska uradniška inteligenca ter odločno pokaže, da mu družba Agromerkurjevega kova ne bo več predpisovala ne narodnega ne socialnega stališča! Da bi bil slovenski uradnik, če bi bila Slovenija dobila avtonomijo, ki jo je Žerjavova dražba požrla, gmotno na boljšem, o tem danes ne dvomi niti najvernejši Žerjavov pristaš. Moralno njegovo stališče bi bilo tudi vse drugačno: ljudstvo bi vedelo, da jc izvrševalec njegove v zakonu izražene volje, danes ga ima za centralističnega priganjača! Zato naj se slovensko uradništvo kot en sam mož postavi na čelo slovenskega ljudstva, da izgine Žerjavov »napredni« duh iz Slovenije za vselej! Naj ostane Žerjavov duh samo kot strašilo iz onih šest let, ko sta vladala slovenskemu uradniku glad in sramota, da mu mora pomagati pri njegovih nasiljih! Slovenski uradnik. Volivno Ribanje. IZ X. POGLAV. VOLIVNEGA ZAKONA. (Kazniva dejanja.) Člen 110. Člani voiivnega odbora se kaznujejo z zaporom od enega do 6 mesecev: 1. Če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v stalni volivni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se bil moral vpisati, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval; 2. če brez utemeljenega vzroka skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo; 3. če spremene volišče, ki ga je določilo in objavilo pristojno oblastvo. Člen 111. Kdor namenoma nepravilno vodi imenik glasovalcev aH volivne zapisnike ali v njih kaj popravlja aH vpisuje, ko so že podpisani, se kaznuje z zaporom od šest mesecev do dveh let. Kaznuje deželno aH okrožno sodišče. Dejanja člena 110. zastarajo po 6 mesecih, dejanja člena 111. šele p j enem letu. Ovadi lahko vsakdo. • « « »Oblast v Sloveniji imajo naprednja-ki z dr. Žerjavom na čelu in to že celih šest let! To resnico naj si vtisnejo v mozge vsi,« je zapisalo včeraj neko Žerjavovo glasilo. Tako, sedaj veš ti trgovec, komu se imaš zahvaliti. 8. februarja, da stojiš pred konkurzom, ti obrtnik, da ti pobere davkarija slednji zaslužek, ti delavec, da brezposeln gnijes v kleteh in ti uradnik, da strgan stradaš. Sedaj vc iz samih Žerjavovih ust ves narod, komu se ima 8. februarja zahvaliti za vse grozote, za vse izžemanjc in za vse brezpravje, ki mu je izpostavljen že šest let. Bivši komunisti so izdali dolgovezen letak, ki se bori proti vsem strankam. Nas bi ta dolgovezna klobasa veliko ne zanimala, ker smo takih in podobnih stvari od teh gospodov navajeni. Kdaj pa naj pišejo proti drugim strankam, če nc sedaj v volivnem boju, kdaj naj izdajajo letake, če ne v dobi poplave po letakih? Bolj nas zanima dejstvo, da je Slovenski ljudski stranki v tem letaku posvečeno še enkrat toliko prostora kakor Žerjavov-cem. Tisti zaslepljenec, ki mu je Žerjav ljubši kakor Slovenska ljudska stranka, je zelo žalosten »socialist«. Menda bi ti »socialisti« radi,, da bi demokratarji slekli delavce do nagega. Pripomnimo, da v tisočih in tisočih izvodih trosijo te papirje zlasti po Dolenjskem, misleč, da bodo celo kmete premotili. Naj bodo prepričani, da so tisti časi za vedno minuli. »Kmetijski list« sc <5avi nad »k'eri-kalno brošuro«. ^Jako duhovito« pripoveduje, da se je klerikalcem pač posrečilo vreči Pašiča in da je nastopila Davi-dovičeva vlada, da pa so davki ostali. Glavni vodja samestojnežev je bSl skoro dve leti minister in bo torej moral vedeti, da se davki v parlamentu sklenejo. Ostati so torej morali čisto gotovo toliko časa, dokler ne bi prišla Davidovičeva vlada z izpremembami pred parlament. Predno pa je megla vlada sporazuma pred narodno skupščino, je morala pasti. Pojejte sedaj samo nekaj številk nazaj v -Kmetijskem listu*, pa bodete videli, kako -le vi samostojneži divjali proti tej Davido-vičevi vladi in jo poskušali zrušiti. Kakor Žerjavovo »Jutrom vsak dan, tako ste vi vsak teden blatili posamezne ministre in metali vlacli polena pod noge. Sokrivi sle, da se torej niso mogli davki v parlamenta znižati, da ni vlada poštenja in sporazuma megla priti pred parlament z novim proračunom, ki bi pomenil enakopravnost našega naroda z drugimi pokrajinami države. Nad delom SLS in nad klerikalno brošuro se davi samostojni »Kmetijski list«, na svoji lastni nepoštenosti se bo 8. februarja končno zadavil. 18 miljard bi znašal po »Kmetijskem listu« proračun nove Davidovičeve vlade. Sicer je to samo račun ^Kmetijskega lista«, ki ne ve ali namenoma ne upošteva, da je do takrat, ko je morala pasti Davidovičeva vlada, šele posamezni minister sestavil, kaj zahteva za svoj resort. Prav dobro tudi ve, da mora potem spraviti ta proračun stroškov v sklad z dohodki finančni minister, ki po razgovorih z vsemi ministri in zlasti pa z razpravami v parlamentu kontno določi, koliko odpade na posamezna ministrstva. Vse to bi morali vedeti gospodje okoli »Kmetijskega lista«, toda neizmerno jih boli, da je dr. Kulovec znal izvoje-vati že v razgovorih s finančnim ministrom za kmetijstvo sedemkrat več kakor pa jo dobivalo kmetijstvo v tistih časih, ko je ministroval »veliki kmet« in trgovec gosp. Pucelj. Pravijo zato v svojem liotu ti »veliki kmetje«, da se radi tega zvišajo sedemkrat davki, toda čisto pozabljajo, da bi vlada poštenja, recla in sporazuma za armado uporabila toliko manj. Najbrž bi ti veliki kmetje iz samega sovraštva do klerikalcev raje glasovali za visok vojni proračun kakor za proračun, ki bi prinesel kmetijstva 750 miljonov dinarjev. Na smrt obsojeni. Ker so samostojneži leta 1921 z glasovanjem za centralistično ustavo obsodili med slovenskim narodom sami sebe na smrt, zato smo jih po pravici nazvali »stranka umirajočih«. Nobenega dvoma ni danes več, da bije Pucelj boj brez upa zmage in da bo njegova stranka »stranka umirajočih« samo še do 8. februarja. Takrat bo enkrat za vselej izdihnila. V zadnjem »Kmetijskem listu« si zato želi tolažbe na smrtni postelji, tolažbe, da se ji obrne na bolje. Mi bi samostojnim prav radi dali to tolažbo, tudi bi radi obdržali to stranko kot svarilen vzgled, naj se nihče ne zaletava v Žerjavovi družbi v stranko slovenskega ljudstva, toda bolnika na smrtni postelji varati vendar ne gre. Notranjski kandidat samostojnih kmetov Lenarčič še vedno vara kmete, ki ne poznajo političnih razmer, da bo izvoljen in da mu bodo Srbi kupili leta, tako da bo star 30 let že 8. februarja namesto v avgustu 1925. Tudi to tolažbo bi mi prav radi prepustili samostojnežem, toda samo-prevara jim ne moro prav nič pomagati. Tiste, ki so brihtnejši med njimi, bi opozorili na to, naj razmišljajo o tem, koliko prebivalcev in volivcev ima logaški okraj in kako bi mogel biti Lenarčič izvoljen! Eno so pa le pogrnntali. »Kmetijski liet« piše, zakaj letos ni snega. Pravi, da ni snega nikoli, dokler žerjavi ne odlete. ■^Zato bomo letos dobili sneg šele po 8. februarju, ko bo dr. Žerjav odletel.« Za krškim okrajnim glavarstvom je prišlo na vrsto novomeško, namreč za dr, Žerjavovo službeno agitacijo in volivni banket. Danes se pripelje gospod minister službeno v Novomesto in bo tam prejemal zastopnike uradov in drugo občinstvo ter tako službeno agiliral za »Narodni blok«. Ob 12. bo obed pri Vindi-šarju v Kandiji za 60 oseb, kar utegne državo stati približno R000 do 10.000 di-! narjev. Povabljeni so tudi dekani, župniki in Se neodstavljeni župani, pa tudi drugi so dobili vabila, ki niso somišljeniki narodnega ploha. Seveda bodo šli na kosilo le oni, ki se ne ženirajo na račun ljudskih žuljev dobro jesti in piti, samo da vidijo obraz dr. Žerjava. Osrednji urad in rudarji-rentniki. Kakor smo zvedeli, je sklenil osrednji urad za zavarovanje delavcev izplačati podporo rudarjem, ki jo sedaj napovedujejo agitacijska pisma tajništva SDS, ie pred tremi meseci. Toda z izplačilom je moral počakati do volitev in je to rad storil; saj sede v njem sami dr. Žerjavovi zaupniki. Sedaj hoče »Narodni blok« loviti na le podpore tiste kaline med rudarji, ki se ne zavedajo, da so podpore iz denarja, ki ga je sam prispeval za zavarovanje odnosno ga prispevajo njegovi tovariši. Značilno je tudi to, da dobivajo taka pisma z napovedjo podpore samo rudarji v. litijskem volivnem okraju, kjer kandidira Žerjavov protežiranec dr. Bohinjec, drugod pa ne. ln tudi druge stroke niso našle milosti v očeh osrednjega urada, samo rudarji. Dr. Milan Korun, pravni zastopnik Trboveljske premogokopne družbe, ter zloglasne firme Abel's Sohne v Hrastniku in za zabavo ter na Žerjavovo željo tudi vodja naših socialnih demokratov in nosilec socialistične liste na Štajerskem je izdal te dni ostuden pamflet, ki naj mu nadomešča volivni manifest. Da raznašajo la pamflet lažje po deželi, jim je preskrbel dr. Žerjav proste vozne listke, za katere bi se bili pred kratkim v neki ljubljanski kavarni kmalu stcpli. Glede na to nam je tudi razumljivo, da Korunov pamflet niti z besedico ne omenja Zerjavovega divjanja in uničevanja delavskih pravic, pač pa se ne sramuje ta pamflet najostudnejših laži o naši stranki. Samo brezvestnež more tako lagati, da n. pr. piše, da so naši poslanci glasovali za zvišanje vojnega proračuna od dveh na štiri milijarde in podobno. Da bo ta Žerjavov agent dobil 8. februarja na Štajerskem zasluženo plačico, bo poskrbelo vse napredno zavedno delavstvo, rlasti pa še oni reveži, ki jih je kot pravni zastopnik firme Abel's Sobne metal iz stanovanj. Resnici na ljubo pa pripominjamo, da se tega Korunovega pamfleta sra-j mujejo celo ostali socialistični voditelji in ! da pa po nekaterih krajih niti ne dovolijo razširjati. Kako agitira Žerjav ra Kmečko zvezo. V tej notici z dne 21. t. m. se mora prav glasiti: 18. t. m. zvečer po Žeriavo-vem shodu so odšli trije otč. odborniki in eden priganjač Žerjavov iz obč. Križe ti e K o v o r (sedanje gerentstvol k dr, Žerjavu, katere je predstavil odlikovani župan Lončar iz Tržiča. Kovorjani še niso za luno, da bi se dali od Žerjava voditi kakor se dajo križki samostojni koritarji. IZ VpraSamo ministra za šume in rude dr. Žerjava, kje je dobil denar, da se je nakupil Akademski kolegij? Če no dobimo odgovora, pa bomo mi to povedali. Načelnik »narodnega« bloka je odkupil »Slovenski narod«, ko ga je terjala »Landerbanka« za 1 milijon dinarjev kupnine, z denarjem nemške tvrdke Westen v Celju, ki ga je Žerjavu posodila. Tako so ti dični »narodnjaki« z nemškim kapitalom kupili nekdaj narodni list, da zagovarja njihovo smrdljivo korupcijo. Kako jc Žerjav nrišal do »Slovenskega naroda?« Tako, da so g. inženerja Tavčarja posadili v »Unionovo« pivovarno, g. dr. Ivana Tavčarja pa v upravni svet >Slavenske banke«. Vse v korist milega naroda in jugoslovanske države. Kako je g. Mohorič postal kpndiflp.t sa Ljubljano? Tako, da je g. dr. Kramer namesto njega prišel v komite Južne železnice s 100 Din dnevnic. Gg. Ribnikar in Brezigar sta sicer odločno protestirala, da bi Mohorič kandidiral, ker je goli »Durch-fallskandidat«, toda dr. Žerjav je odločil, da mora kandidirati, da se »odškodujos za odpadlo dnevnice pri Južni železnici. Kako bo ta odškodnina izgledala, ko bo potegnjeni g. Mohorič 8. februarja propadel, bomo pa pozneje videli. Kunčije za mandate. Ko je generalni gtab SDS razmotrival o svojih kandidaturah, so g. dr. Dinka Puca odpravili s tem, da je dobil gerentstvo v Ljubljani, ki tudi nekaj nese, čeprav ne toliko, kolikor posl uiskl mandat. G. Pepeta Turka so hoteli kandidirati v okolici, ker je v cenilni komisiji, toda ta kandidatura je naletela na tolik odpor, da so morali poiskati drugega kandidata, ki so ga našli v osebi g. Zebal-la. Gospod Turk pa jo postal tudi gerent »odškodnino«. Kupčije so dobre, samo kandidati bodo povsod opeharjeni, ako se ne bodo preje pri dr. Žerjavu za ta slučaj pravočasno zasigurali. Gosna nekega zelo visokega režijskega uradnika v Sloveniji si je pustila v državni ženski kaznilnici sešiti celo vrsto razkošnih oblek, katerih pa^ ta visoka gospa, oziroma njen soprog, še danes ni plača'a. Mi mislijo, da bi »državni elementi« lahko imeli vsaj tn!5ko ob7B©< 2ite, dobra klobasa je boljša kot vse volitve.« — Mi Pohorci bomo že poskrbeli, kolikor je i naših močeh, da ostane gospod mesar Pucelj pri svojih klobasah tudi po 8. februarju Jtei očividno v Velikih Laščah dela boljše klobaso, kot jih je delal v Belgradu. Gospod mini-fetar n. r. so se nato zopet odpeljali in obljubili, da nas enkrat poleti zopet obiščejo, kei Zrečki kot da je zelo romantičen in radovedni Pohorci so napravili nanj najbrž najboljši utis. Torej na 6videnje gospod Pucelj! Križe pri Tržiču. Odkar je dobil obvestile naš g. nadučitelj Jezeršek, da ga Žerjav ali Luka upokoji, ako se ne bo oprijel režimske ga nasilja, je res takoj oživel, pa ne v pol življenju, ampak le v okrožnicah proti orlov-stvu. Povemo na uho, da mu nekdo trka na srce... Križe pri Tržiča. Veliko blamažo Je d» živel obč. odbornik Peter Kristan, velik priganjač iu agitator dr. Žerjava, ker ni imenovan za gerenta tukajšnje občine. Kamcik. Kat. prosvetno društvo na Homcu je priredilo v nedeljo, dne 25. t. m. v Kamni* škem domu v Kamniku petdejansko igro »Živa zakopana«. — Ljudje so do zadnjega kotička napolnili dvorano in pazno sledili lepi igri. Izmed igralcev sta rešila svojo vlogo najbolje Ver.celj in Milena. Prizori v ječi so ganili gledalce do solz. Cisti dobiček je namenjen v prid invalidom. Šmartno pri Litiji. Tukajšnji Orliški krožek priredi na Svečnico 2. februarja ob pol 3 popoldne orliško akademijo. Deklamaciji sledi telovadba, na kar sc vprizori igra »Izgubljeni raj«. — DemcSirEtska skrb za uredništvo. Včerajšnje »Jutro« zatrjuje v uvodniku, da je edino demokratska stranka zaščitnica interesov slovenskega uradništva. Dokaza za svojo veliko skrb za uradništvo ne navaja nobenega. Zato pa mi lahko postrežemo z novim dokazom demokratske s.krbi za uradništvo: Iz Zaloga je premeščen postajenačelnik g- Bezeg na Zidani most in sicer na tako službo, ki jo je doslej opravljal asistent, stalni učitelj v Zalcgu g. Vinko Rupret pa je premeščen uradno v Kropo. Postajenačelnik g. Bezeg jc bil v Zalogu splošno priljubljen in je tudi svojo službo nad vse vestno opravljal, g. Rupret pa živi v skupnem gospodinjstvu s svejo materjo, kar mu bo v Kropi nemogoče. V Zalog pa bodo demokratski veljaki postavili dva nova stebra demokratske moči kot viden znak svoje brezkončne ljubezni do uradništva, ki ga poznajo samo tik pred volitvami, — Liberalno gospodarstvo na Završitici! Elektrarno na Završnici že vstavljajo od pol 12 ponoči do 5 zjutraj in od poldne do dveh popoldan. Če bi se izvršil načrt inž. Serneca, bi imela Završnica na razpolago 300 konjskih sil in bi je ne bilo treba ustavljati. Pa šc nekaj je značilno. Ko je inž. Sernec vodil elektrarno v istih razmerah, jc ustavljal raje zvečer, da so bili prizadeti samo gostje v gostilnah, vzdržal pa je obrat v jutranjih urah, ko morajo vozniki in kmetje krmili živino in jc nevarnost požara na dlani, zlasti ker vozniki nimajo več zavarovanih svetilk. Sedanji gospodarji se ne ozirajo na potrebe delavnih ljudi, ampak ščitijo predvsem pijance in krokarje. Za te mora biti luč. Ne bomo se motili, če trdimo, da utegne biti baš tako gospodarstvo na Završnici daljni vzrok strašne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 4 zjutraj na Rečici pri Bledu. Zgorela sta dva hleva in znani hotel Mangart, O^er.j j z nastal ob času, ko vozniki, katerih je v teh hlevih veliko, krmijo vprežno živino. Taka je razlika med Sernecevim in pa sedanjim liberalnim gospodarstvom. — Državnim uskžboccem v premišljevanje. Če hočete vlagati prošrjc, ki se ne bodo nikoli rešile, volite Narodni blok. — Čo hočete čakati na izplačilo razlike svojih plač, ki se vara nc bo nikoli izplačala, volite Narodni bkk. —- Če hočete prositi za vpokojitev in Čakati deset mesccev brez pokojnine zato, da se vam prošnja sploh ne reši, volite Narodni blok. —* Če hočete čakalt na železniške izkaznice za polovično vožnjo uc eno leto — volite Narodni blok. — D.-. Jnažekovica, personalnega referenta na poštni »direkciji« javno vprašujemo, kakšno pismo je dobil dne 23. junija leta 1924. iz Polzele in podpisano od tamkajšnjega režitn- 1 skega mogotca Repič.a? Vprašujemo ga da'je, j odkod dobiva navodila za svoje postopanje { gled namešča? ja, premeščanja in reduciranja ' poštnih uslužbonccv? Da sc sveječasno nc bo izgovarjal in fin^iral morebiti šc kakega »mu-čenika«, mu v kratkem postrežemo z dokumenti in če želi cclo s In\shilli, kajti bliža sc dan, ko bodo različna ravnateljstva za vse večne čase prenehala biti cW"utiv"l or!ani j koiuptnc žerjavSčlno. Tudi dr. Janžekovič bo za svoje početje odgovarjal, dokumente imamo v rokah. Nadaljevanje ne izostane. — »Pokvarjeni« činovai2ki zakon. Vče» rajšnje »Jutro« v uvodnem članku ogorčene piše: »Le vsled režima Markovega protokola je bil pokvarjen činovniški (mi bi rekli urad-, niški. Op. ur.) zakon, vanj so bile spravljene spremembe triletne nestalnosli, nevštetje vojnih let po starem in neprevedba upokojencev.* Tako ^.Jutro« v besedah. V dejanju pa uporablja dr. Žerjav najbolj zloglasen člen v ceh službeni pragmatiki, člen 234., ki govori o triletni nestalnosti, z največjo vnemo ter odpušča in vpokojuje mlade uradnike. Znano pa je, da je Jugoslovanski klub z vso odločnostjo nastopil kakor proti celemu zakonu, tako tudi proti tem določbam in da je glasoval proti njemu, in ravno naši demokrati so bih, ki so ia člen sestavili, tako da radikali v tem oziru r.iso prav nič pokvarili, ko je bil vse že teme-. Ijito pokvaril slavni g. Rcisner! — Pod vlado dr. Žerjava. Z Dolenjskega nam pišejo obupna pisma, kako nekateri brezvestni mesarji in prekupci zlorabljajo sedanje za kmeta že itak nevzdržne razmere, ki jih je vstvarila Žerjavova gospodarska po-litika, v svoj nenasitni žep. Tako hodi okrog obupanih kmetov neki mesar iz Mokronoga in kupuje prašiče po 35 K za kg. Kmet mu mora dati za nameček še želodec in ne vem kaj še; mesar pa prodaja svinjsko meso po 110 K za kg. To so seveda zlati časi za priga-njače sedanjega režima, saj dela tlako zanje kmst-producent in konsument, ubogi delavec pa tudi uradnik. Ko ne bomo Imeli več prašičev, bodo menda pa še nas kar žive odrli, ker ne bomo mogli plačati davkov in oni, ki so nekdaj kmeta tolažili z agrarno reformo, bodo kupovali naše domove, da bodo nastala nova veleposestva, na katerih bomo kuluko-vali PaSiču in njegovim priganjačem. — Železniške legitimacije in n pokojen! državni nameščenci. Za kar so državni nameščenci sedanjo vlado leta in leta zaman moledovali, to so nemudoma dosegli pod prejšnjo Davidovičcvo vlado. Železniški minister Sušni k jim je naklonil znatne vožnje olajšave po železnicah, za kar so mu državni nameščenci od srca hvaležni. Prepričani smo — nam piše star državni uradnik v pokoju — da bi bili državni upokojenci dosegli enake ugodnosti pri vožnji po železnicah, kakor jih imajo danes ahtivni državni uradniki in služabniki, ako bi bila Davidovičeva vlada na kr- HaJbolJ« »lvetnl stroj ie odlno le veliko. Va ra Vo. Mm nntisk« Ktnirllltr *a, rodbino, ob« in industrijo U 'm lian l''o§ernot»g» : omeuik*. Potik t vi senju Vciletn« garancij«. Etlinii:a 22 pspram milu ostala. Ako koče sedanja vlada pokazati trohico čuta za uboge upokojence, naj nam nakloni permanentne vožnje olajšave, sicer moramo sklepati, da je vsa nje naklonjenost do nas sama fraza in volivni manever. — Važno za železničarje. Sarajevsko železniško ravnateljstvo je odpustilo iz službe 16 felezuičarjev, ker so Hrvatje in pristaši HRSS. — Volivni manever. Nekateri ljudje razširjajo po kamniškem okraju laž, da je Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Kamniku prešla v likvidacijo. Članom te zadruge, pa tudi drugim, povemo, da za to še ni nobenega vzroka. Res je namreč, da tudi našim zalogam blaga ni prizanesel porast dinarja, toda še od daleč ne v toliki meri, da bi motilo njen obstoj, ker možje odborniki znajo najti sredstva, ki take kurzne udarce krepko odbijejo in odstranijo vsako nevarnost. Člani, iščite prometnih zvez z zadrugo, kar jo bo vedno bolj krepilo in odbijalo vse napade in laži. — Odvzemanje koncesij v Bosni. Sarajevski trgovski in obrtni zbornici je došlo več prijav, kako se obrtnikom odvzemajo koncesije brez vsakega zakonitega razloga. Gostilničarjem odvzemajo koncesije z enostavno trditvijo, da se v njihovih lokalih vrše politični sestanki. Odvzemajo pa koncesije tudi drugim obrtnikom, n. pr. brivcem. — Pomlad v našem Primorja. Po vsem našem Primorju se je po kratkem zimskem mrazu že naselila spomlad. Solnce toplo pripeka, da so ljudje odložili zimsko obleko. Mandlji in breskve so v polnem cvetju in ljubice — vijolice cveto kakor pri nas meseca maja. Tako zgodnje spomladi tudi Primorci niso vajeni. — Vpoklic rekrutov leta 1925. Od poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja smo prejeli; »Rekruti rojeni leta 1904 in starejši, ki so bili pri lanskem naboru spoznani za sposobne, bodo letos pozvani na odsluženje kadrovskega roka kakor sledi: dne 20. februarja 1925 — prva partija neborcev, dne 20. junija 1925 — druga partija neborcev, dne 20. oktobra 1925 — tretja partija neborcev. Okoli 1. marca 1925: konje-j) jeniški pioniri in telegrafisti, konjeniki kraljeve garde, artileristi kraljeve garde, ostali artileristi, remontski depo, vozarji, bolničarji in peki. Okoli 20. marca 1925: pehota, pešpolk kraljeve garde, letalci, pionirji, ponto-nirji, telegrafisti, reflektorji, železniška komanda, in obrtniška četa. Okoli 20. aprila 1925 — prva partija mornarice, okoli 1. novembra 1925 — druga partija mornarice, okoli 20. aprila — autokomanda, — Vsi rekruti se opozarjajo, da počakajo poziv v svoji domovni občini, če se pa začasno odstranijo iz svoje občine, so dolžni svoj natančni naslov prijaviti županstvu, da jim more pravočasno dostaviti poziv. —• Rekrutom mornarjem ni treba nabaviti vojaškega kovče-ga, ker za tega na brodovih ni prostora. Vsak mornar dobi od države eno vrečico za shrambo privatnih in državnih stvari.: — Književna tombola. Opozarjamo ponovno, da sta bili dne 24. t. m. izžrebani številki 45. in 90. Kdor je s temi številkami zadel am-bo, naj pošlje tablico s svojim točnim naslovom Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Pred škofijo 21. Postopek pri delitvi dobitkov je sledeč: Tablice na katerih sta obe zadeti številki ▼ eni vrsti, sprejema Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice do petka 30. t. m. Ker je skoro gotovo zadetih več amb, kakor pa je dobitkov, se bodo v petek zvečer tablice žrebale, One, katere bodo izžrebane, dobijo dobitek ambo in se ta dobitek pošlje dotičnemu po pošti. Tablice, ki pa ev. niso izžrebane, igrajo naprej in igra ž njimi Pokrajinski odbor sam. Pri terni je postopek isti. Terna se izžreba dne 31. t, m. in bo objavljena dne 1. februarja t. 1. — Nov vlak na progi Ormož -Murska Sobota. Pričenši s 1. februarjem 1925 vozi dnevno redno na progi Ormož—Murska Sobota drugi par mešanih vlakov in sicer vlaka štev. 7033 in 7038. Vlak št 7033 odhaja iz Murske Sobote ob 5. uri 9 minut, iz Ljutomera ob 6. uri 20 minut, ter prihaja v Ormož ob 7. uri 24 minut, kjer ima zvezo z vlaki v Čakovec, Ljubljano in Maribor, ki dospejo v Čakovec ob 8. uri 16 minut, v Maribor gl. kol. ob 10. uri 20 minut in v Ljubljano gl. kol. ob 14. uri. V nasprotni smeri odhaja vlak št. 7033 iz Ormoža ob 17. uri 30 minut, iz Ljutomera ob 18. uri 50 minut ter prihaja v Mursko Soboto ob 19. uri 40 minut. Ta vlak ima zvezo iz Ljubljane- Maribora in Čakovca. Priključni vlaki odhajajo iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 10 minut, iz Maribora gl. kol. ob 15. uri 25 m. ter iz Čakovca ob 16. uri — Paketni premet iz Nemčije v našo državo. V sporazumu med našo in nemSko poštno upravo se smejo odslej pošiljati nujni paketi (colis urgents) iz Nemčije v našo državo. Teža nujnih paketov je omejena na 5 kg, njih obseg pa ne sme meriti v nobeno stran več kakor 60 cm. — Loterija državne rente za vojno odškodnino. Finančno ministrstvo javlja, da so od imenovane rente izvlečene sledeče serije: 62, 138. 159, 214, 408, 555, 1240, 2075, 2567, 2579, 2634, 2661, 2696, 2775, 2805, 3045, 3315. 3642, 3653, 4066. Vse obveznice zgorej imenovanih serij so s tem amortizirane in za vsako obveznico zainc država od 1. marca t. 1. izplačevati po 1000 Din. Poedincem sc priporoča, da ob priliki predaje obveznicc vojne odškodnine obračajo pažnjo na to obvestilo. da ne bi prodajali obveznic na svojo (kodo, ker jim bo država od 1. marca t. I. izplačevala vsako po 1000 Din. Iz Ljubljane. Ij Ploharski ia eekinarsld shodi v Ljubljani. Narodni ploharji imajo silno denarja. Za svoje shode so vzeli že vse gostilne v zakup, posebno tiste, kjer točijo kakšno posebno dobro vince. Na vince so potem povabljeni vsi ploharski poglavarji s pristavkom, da naj pripeljejo 6 Beboj tudi vse svoje znance in prijatelje. Če ne bi bilo v vabilih tega do-stavka, bi namreč nihče ne prišel na »sijajne': shode kakor samo gospodje poglavarji. Teh je pa ravno za en koleselj. Če pa vsak pripelje s seboj še kakih 5 znancev, se jih zbere 25. To je pa že »sijajno«, da se splača napisati posebno poročilo za »Jutro«. V »Jutru« so tudi objavljena vsa vabila, ki jih zlasti »znanci« gospodov ploharskih in cekinar-skih poglavarjev prav radi berejo, da vedo, kam naj gredo naslednji večer krokati. Gospodje znanci na shodih v znak hvaležnosti sedanjo vlado na vse pretege hvalijo, ker je v svoji modrosti nastavila dan volitev tako, da pride človek tudi koncem meseca do m-željene mokrote, ko so že vsi žepi suhi. Škoda, da niso volitve 1. februarja, ker bi »znanci in prijatelji« prišli na svoj račun že lahko od 10. januarja dalje in ne šele od 20. januarja naprej. lj Finančni delegat dr. šavcik je uradno odpotoval v Belgrad k sejam komisije za reorganizacijo finančne uprave in je za čas svoje odstotnosti izročil vodstvo delegacije svojemu namestniku dvornemu svetniku Bonaču. lj Elizabctna konferenca v Šiški je dne 27. januarja priredila siromašnim otrokom, njihovim starišem ter drugim povabljenim gostom prav prijetno in veselo iznenadenje. V samostanski dvorani je imel ob številni udeležbi Šiškarjev g. predesdnik konference kratek nagovor, nato sta sledili dve deklamaciji, dve ljubki igrici in še ena deklamacija. Po zabavnem delu programa se je vršilo obdarovanje siromašnih otrok, ki so prejeli koristna darila. Po obdarovanju se je g. predsednik zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je moglo vsaj nekoliko pomagati revni deci. Priporočil se je za nadaljno pomoč. Obdarovani otroci so bili še pogoščeni, nakar se je lepa prireditev zaključila. lj V gostilni pri Tifkn na gričku se toči s 1. februarjem izborna dolenjska žametna črn;na znanega vinogradnika Levičarja. V nedeljo in pondeljek Spehovka. Sprejemajo se abonenti na hrano. lj Pasja taksa za 1. 1925 v znesku 100 Din za vsakega psa se mora plačati najkasneje do 20. februarja 1925 Mall dom't, stavbna in stanovanjska r. z. z a z. v Spodnji Šiški. g Izvoz strojev iz češkoslovaška Lani je Češkoslovaška izvozila za 460 milijonov Kč raznih strojev, lokomotiv in vagonov. Tu je štet tudi izvoz samo popravljenih strojev itd. Največ je kupila strojev ravno radi zgoraj omenjenega dejstva Romunija (za 104 milijone Kč), potem Italija (za 58 milijonov Kč) ter Jugoslavija (za 55 milijonov Kč). g Naraščanje cen v Avstriji. V januarju 1.1. izkazuje avstrijski veletrgovinski indeks porast za 2 odstotka na 21.181 točk, kar odgovarja indeksni Številki 147 v zlatu. Najbolj so porasle cene živilom. Tudi večina kovin jc v ceni zelo porasla. g Sovjetski proračun za leto 1925-1926. Svet ljudskih komisarjev je sestavil proračun za leto 1925-1926. Dohodkov je 2278 milijonov zlatih rubljev, izdatkov isto toliko. Dohodki so sledeči: direktni davki 431 milijonov, indirektni daviti 458 milijonov, pristojbine 88 milijonov ter državna pedjetja 186 milijonov rubljev v zlatu, g Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani. Ustanovila se je v Ljubljani družba, ki obeta biti za razvoj in napredek gospodarstva velikega, pomena. Družba je od deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani registrirana ter vpisana v slovenskem, srbo-hrvatskem, nemškem, italijanskem, francoskem, angleškem, češkem in esperantsketn jeziku v trgovski register. Družba bo dopisovala v vseh navedenih jezikih. Namen družbe je obsežen. Za vse svojo panoge delovanja je dobila obrtne liste oziroma koncesije. — Zlasti namerava družba, kot posredovalka, pridobivati industrijam, veleposestvom, trgovcem, obrtnikom in občinam toliko potrebni domač in inozemski kapital. Opozarjamo na oglas v današnji številki našega lista. Borze. 23. januarja 1925. DENAR. Zagreb. Italija 254.50-257.50 (251.40— 254.40), Ixmdon 293—296 (292.10—295.10), Newyork 60.70-61.70 (60.57—61.57), Pariz 3.33—3.35 (3.29—3.34), Praga 180.95-183.95 (180.50-183.50), Dunaj 0.0855—00875 (0.0854 —0.0874), Curih 11.80-11.90 (11.76-1180). — Tendenca čvrsta, promet slab. Curih. Belgrad 8.4750 (8.50), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2340 (1.2340), Italija 21.70 (21.45), London 24.8650 (24.8350), New-york 518.10 (518.10), Pariz 28.07 (27.93), Praga 15.35 (15.40), Dunaj 0. 0073 (0.0073), Bukarešt 2.7250 (2.7250), Sofija 3.7750 (3.7750) Dunaj. Devize: Belgrad 11.58, Kodanj 12680, London 340800, Milan 2962, Newyork 70935, Pariz 3842, Varšava 13590. Valute: dolarji 70460, angleški funt 339.000, francoski frank 3839, lira 2952, dinar 1151, češkoslovaška krona 2120. Prago. Devize: Lira 142.46, Zagreb 55.50, Pariz 184, London 163.05, Newyork 33.90. Nowyork, 27. jan. Belgrad 164.50, London 480, Pariz 541, Curih 19.31. VREDNOSTNI PAPIRJI, Ljubljano. 7% inv. posojilo iz leta 1921. 65 (blago), 2i/2 % državna renta za vojno škodo 124—127, Celjska posojilnica d. d., Celje 209—212, Merkantilna banka, Kočevje 124— 127, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 227 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 896—902, Slavenska banka, Zagreb 72 —80, Strojne tovarne ln livarne, Ljubljana 147 (blago), Združene papirnice Vevče 100 (denar), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 408 (denar), »Split« anon. družba za cement Portland, Split 1380 (blago), 4yz % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago). Zagreb. Hrvatska Esk. banka, Zagreb 108—109, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 116, Hrv. slav. zem. hipot banka, Zagreb 59.50—60, Jugoslavenska banka, Zagreb 104—105, Ljubljanska Kreditna banka, tu 228, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 900, Slavenska banka, Zagreb 75—80, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 64, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 736—760, Gutt-mann 720, Slavonija 68, Trboveljska premogokopna družba, tu 385—405, 7% drž. inv. posojilo 64.50—65, Vojna odškodnina 128. Dunaj. Efekti: Alpine 410.100, Grei-nitz 139.000, Kranjska Industrijska družba 775.000, Trboveljska družba 475.000, Leykam 165.000, Jugoslovanska banka 120.000, Hrvat-sko-slav. dež. hip. banka 66000, Guttmann 760.000, Mundus 908.000, Slavonija 64.000. BLAGO. Ljul/ljann, Les: Lipovi hlodi, 3 m dolž., od 20 cm premera naprej, fko meja, 1 vag. 420—430 (zaklj. 420—420), hrastovi plohi, 61 mm, paral., 2.85 dolž., fko Sušak 1240 (blago), hlodi, jelka, od 25 cm naprej, fko Vrhnika 250 (denar), deske, jelka in smreka, od 18 cm naprej, fko nakladalna postaja 550 (blago) oglje, fa, vilano, fko meja 106 (denar). —1 Žito in poljski pridelki: Pšenica do« mača, fko Ljubljana 475 (denar), pšenica bo. čka, 74 kg, fko bučka post. 510 (blago),otrobi, pšenični, enotni, !Uo Ljubljana 212.50 (blago), otrobi, pšenični, fko Postojna 240 (blago), koruza nova, dobavitev februar, fko Postojna trans. 270—275, koruza nova, dobavitev ma« rec, fko Postojna trans. 290 (blago), koruza nova, dobavitev april, fko Postojna trans. 300 (blago), oves srpski, par. Ljubljana 330 (bla» go), oves bačkl, fko Ljubljana 370 (blago). Chieago, 27. jan. Pšenica za maj 1991/g (za bušl), za julij 170.5, za september 154V4; koruza za maf 13114» za julij 132"/», za sep« tember 132(Bušl pšenice je 27.216 kg, bušl koruze je 25 401 kg.) Novi Sad. Pšenica 475, koruza 210—217, moka bazis >0« 690, otrobi 185. Položaj miren. AUTOMOBILKE VOŽNJE znatno znižane cene. — Auiotaksl Stev. SL 43$, 684, 491), 4S1 vozijo 6.- Din STOJISCA pred hotelom »SLON« šn .UNION.« Naročila sprejema »JUGO-AUTO«. Tclei. 236. Od min. za trgov, in obrt konces. KROJNA ŠOLA, Židovska ulica 5, Ljubljana, je končala f 25 januarjem zimski krojni tečaj za krojače in šivilje. Tečaja sc je udeležilo celo več krojaikih mojstrov iz Bosne in Dalmacije. Zimski tečaj so obiskovale tudi gojenke Gospodinjske šole iz Ma-rijanišča S častilo sestro Gubertino Grošelj, in so skupno izročile g. Potočniku, Vodju tečaja, toplo zahvalo za njegov trud pri pouku. 536 Išče se OSKRBNIK za posestvo na Dolenjskem. Prednost imajo penzijonisti, ki se razumejo na sadovnjak in vinograd. Ponudbe na »Dolenc, Hudovernik in Javornik«, Ljubljana. 458 (gateriste). Nastop takoj. — Samci imajo prednost. Ponudbo na tvrdko: A. Kaj-lež, Kočevje. 539 PRODAM s 150 delnic opekarne »Emone«, 30 delric Obrtne banke, 10 delric Strojnih tovarn in livarn, po normalnih cenah - Poizvo se v upravi tega lista pod štev. 503. na zače'kn Panlov- čaka v Zagrebu, dvonadstr. in z vrtom, proda pod ugodnimi plačiln. poboji za 350.000 Din agentura »In-termissor« — Zagreb, Samostanska ulica 9. — Telefon 21—64. Broj M. 63. Kontoristinjo veščo popolnoma strojepisja, slovenskega in nemške? ga jezika, stenografije ter vseh pisarniških del, IŠČE tukajSnja veletrgovina za takojšnji nastop. Plača o o dogovoru. Ponudbe zan -s ii-vih mofi s prakso na »Pcšt* ni predal 5« — Ljubljana. j Šivane~ODEJE (kovtrej ! lepo izdelane, iz prvovrstne- j ga materiala, prodaja in raz- ! pošilja po povzetju Ron^e-perkal a 170 D klet 2?0 D, ! mode 260 D. - Manulak.uru j KRISPKR, Ljubljana, Rožna j ulica št. 19. 474 Z p Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Možaki ob Yukonu so obrnili staro pravilo, tako da se je navsezadnje glasilo: težko pridobljeno, iz-lahka izdano. Koncem plosa je Elam Harnish pozval celo hišo na novo pijačo. Pijača je vsaka veljala en dolar, zlato je imelo ceno šestnajst dolarjev unca; v hiši jih je bilo trideset, ki so njegovo povabilo sprejeli in med vsakim plesom je cela hiša bila Elamov gost. Njegova je bila ta noč in nihče ni smel plačati ničesar. S tem ni rečeno, da je Elam Harnish rad pil. Viška (tvhisky) mu je bila kaj malo. Imel je preveč življenjske sile, bil preveč čvrst in zdrav, preveč nemoten na duši in na telesu, da bi se nagibal k suženjstvu alkohola. Prebil je cele mesece nepretrgano na potu in na vodi, ko ves čas ni pil nič močnejšega kot kavo, in nekoč je živel nepretrgano celo leto celo brez kavo. Bil pa je družaben človek in ker se je na Yukonu vsa družabnost pokazovala edino v salonu, se je tudi on tako ravnal. Ko je bil še fant v rudarskih kampili na Zapadli, so možaki vedno tako ravnali. Po njegovih mislih je bil to edini primerni način, kako so more možak družabno razodevati. Drugega načina ni poznal. Njegova možata postava je vzbujala pozornost, dasi je bila nejgova noša podobna noši vseh možakov V Tivoliju. Noge ko mu pokrivali mehko ustrojeni mokasini iz losove kože, okrašeni po indijanskih vzorcih. Hlače so bile običajne vrhnje delavske hlače, jopič pa je bil narejen iz konjske plahte. Ob straneh 30 mu visele z volno podložene, z dolgim zapestjem opremljeno usnjato rokače1, po vukonskem načinu zvezane z usnjato vrvico, okrog vratu in preko ramen. Na glavi je nosi! kožuhovina-sto čepico s pridvignje-nimi ušesnimi zaplatami in visečimi vrvicami za * rokače — rokavice brez prsten, privezanje. Obraz, suh in nekoliko podolgovat ter t znaki upadlosti pod ličnimi kostmi, je bil videti malone indijanski. Zagorela koža in ostre črne oči so povečavale ta utisek, alcoprav so bile oči in bronasta barva kože bistveni znaki belega človeka. Videti je bil starejši od trideset let, a vendar je bi! gladko obrit in brez gub skorajda otročji. Ta utisek starosti ni temeljil na nikakem čutnem dokazu, temveč je prihajala od abstraktnejših dejstev tega možaka, od tega, kaj je prestal in preživel, v čemur je daleko prekašal druge navadne ljudi. Živel je življenje golo in trdo, in nekaj od vsega tega je tlelo v njegovih očeh, drhtelo v njegovem glasu in tako-rekoč venomer šepetalo na njegovih ustnicah. Ustnice same so bile drobne in kakor da bi se hotele tesno zapirati preko enakomernih, belih zob. Vendar je njihovo osornost popravljala navzgor zavita poteza ob njegovih ustih. Ta poteza mu je dajala neko nežnost kakor so majčkene gube v očesnih kotih odsevale nekak smehljaj. Te potrebne miline so ga rešile pred naturo, ki je bila bistveno divja in ki bi drugače bila okrutna in surova. Nos mu je bi) tanek, s polnimi nosnicami in nežen ter obrazu primerne velikosti, dočim je bilo visoko čelo krasno vzboklo in simetrično, kakor bi hotelo popraviti njegovo ozkost. V skladu z indijanskim vtiskom no bili tudi njegovi lasje, jako polni in močno črni ter s svitom, ki ga more dati samo zdravje. -Burning Daylight je goreča sveča,« se je smejal Mac Donald, ko se je začulo bučno Vzklikanje in veselje od plesalcev. In on je tudi dečko za to, o, Louis?« je dojal Olaf Henderson. >Za Boga, da jel To pa tok je odvrnil French Louis. ;>Ta dečko je samo zlato--< >In ko bo Bog Vsemogočni pral Daylightovo dušo nn veliki poslednji pralni dan,« mu je Mac Donald prestrigel besedo, >ej, bo Vsemogočni moral z njim vred nagrebsti peska v pralne posode.c -Ta je dobra k je zamrmral Olaf Henderson.« j-Menim, da bomo na to enkrat pili, kaj?« Drugo poglavje. Bilo je zjutraj ob dveh, ko so plesalci prekinili ples za pol ure, da se nekoliko okrepčajo. V tistem trenutku jo bilo, ko je Jack Kearns predlagal, da bi igrali poker. Jack Kearns je bil velik možak drzo-vitega obraza, ki je skupaj z Bettlesom naredil nesrečni poizkus, da bi ustanovil postajo ob glavni ravni strugi Koyokuk, daloč onstran severnega tečajnika. Nato se je Kearns umaknil na svoji postaji prt Forty Mile in Sixty Mile in je ižpremenil smer svojih podjetij s tem, da je poslal v Združeno div.ave po majhno vodno žago in rečni parnik. Zago so mu prav tedaj vozili Indijanci in psi na saneh čez Chilcootski prelaz ter je imela priti po Yukonu v ranem jpoletju, kakor hitro bi se led stopil. Pozneje poleti, ko bi se Bnringovo morje in Yukonovo ustje odtajala, so imeli pričakovati parnik, ki so ga sestavljali v St. Mi-chaelu, naložen do vrha z živežem in potrebščinami. Jack Kearns je predlagal, da bi igrali poker. French Louis, Dan Mac Donald in Hal Campbell (ki je ob Moosehidu našel zlato), ki vsi trije niso plesali, ker ni bilo dovolj deklet, so pritrdili predlogu. Pravkar so se ozirali, kje bi dobili petega igralca, ko se jo iz odzadnje sobe prikazal Burning Daylight 7, Devico pod pazduho, za njim pa vrsta plesalcev. Odzval se je klicu igralcev pokerja in stopil k njihovi mizi v kotu, »Radi bi, da prisodeš,« je dejal Campbell. >Imaš srečo danes?« >Danes jo imam pač res,« je odvrnil Burning Davlight navdušeno in je ob istem času začutil, kako mu jo Devica toplo stisnila roko. Rada bi videla, da bi plesal z njo.« V resnici imam danes srečo, vendar bi rajši plesal. Ni maio nimam poželjenja, da bi vas obral.« (Dalj« sledi.) »tj! : £ Ž 5 >« < m _ a e p f3 -o^JS-o r™ ay o sa.^3 I S « o g, g 5« 1/5 Z « o o ■3 E™ » 5 B » m g C3 čt , " \< 3" "S >« H« — JS ' i i sii ini Ant. Hud. Legat v Mariboru Novi cis l za strojepisje, slovensko in remško stenografijo, knjigovodsko in srbohrvaščino (tudi posamezni pouk) laictek dna Kbruar a 19~5. Vpisovanja in prospekti v specialni trgovini s p'sa!n*mi stroji in pisarniškimi potrebščinami 9nt. Hud. begat S Eo., Maribor, um Slovenska ulica 7, telefon iOO. Nobene podružnice! Lastna specialna delavnica za popravila pisarnišk b strojev. Kupi se žc rabljen, a c'obro oh-anjen PISALNI STROJ. Pon'irlbe pod šifro »O. P.« 548 na upravo lista. SOBA lepo mcblovana, s popolno oskrbo, se odda. Naslov v upravi pod številko 549. TRGOVINO ali trgovski LOKAL kupim, odnosno prevzamem, ev. pristopim kot družabnik. Verziran v vseh strokah. — Cenj. ponu.lbe z navedbo potrebnega kapitala na upravo lista pod: »Eksistenca« itev. 544. 4.CI praznike priporoča mrlič, e c ve nične aranžmaje, vsakovrstne cvetlice v lončkih, kakor tudi raznovrstno sveže cvetje it Uvi.eie na drobno in debelo. Cvetlicama Viktor Korsika LJubljana, Aleksandrova cesta in Kongresni trg. IŠČE SE V NAJEM lokal za tovarniško podjetje 200 — 300 m* površine, širina najmanj 8 m. — Kraji ob železnici z električno razsvetljavo in pogonom imajo prednost. — Ponudbe na: »REALIA«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 21. PISALNI STROJ malo rabljen, prodamo no izredno nizki ceni. — »POSREDOVALEC«, Sv. Petra cesta it. 23. 53S Razpis. Solidnega GOSPODA sprejmem kot sostanovalca. Na željo tudi zajtrk. Naslov v upravi lista pod itev. 521. i,^ > awsHMwa—i Velika zaloga Šivalnih potrebščin, modnega nakita, svile, bariuna i. t. d. i. t. d. i. t d. pri H giitooc bwl H. Eoss Ljubljano, Mestni trg št. 19 Šivilje in krojači znaten popusti Se pošilja dnevno po pošti! Uradnika korespondenta za slovenski, srbohrvat., angleški in nemški jezik IŠČE za takojšen nastop večje rudniško podjetje. Popolno obvladanje angleščine v govoru in pisavi klavni pogoj. - Ponudbe na The Central European Mineš, Ltd. Mežica. 489 Pritlična hlfa s podstrešnimi stanovanji, ne daleč tramvaja, z gostilno. 3 sobe in pritikline ter še dve stanovanji, V3e razpoložljivo, z gostiln, inventarjem, koncesijo, perilom itd., 250 četv. sežnjev zemlje, nova zgradba, se proda za 320.000 Din. Plačilni pogoji po dogovoru z Agenturo Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica 9. Broj. L. 19. 348 Dvokolesa se popoln, prenovirajo emaj-lirajo z ognjem, poniklanje in shranijo preko zime v oskrbo »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Kar-lovska cesta št. 4. 8150 Razpisuje se mesto občin. ZDRAVNIKA za občino TRBOVLJE s 1. aprilom 1925. — Prosilci morajo biti Slovenci. Mesto je stalno, privatne prakse jc obilo, riksna mesečna plača znaša 2303 Din. Ponudbe je nasloviti na ge-rentstvo Trbovlje. - Prošnje ie vložili do dne 28. februarja 1925. — Županstvo občine Trbovlje, 70. jan. 1925. Gerent; Kekalj L r. Od minist. za trg. in industrijo KONC. KROJNA ŠOLA ŽIDOVSKA UL. 5 — Ljublj-na otvori 4. februarja 1925 SFO-MLADNI TEČAJ za moške obleke, uniforme, in splošno da-n-3ko krojenje. Poučevalo se bo izven vsega splošnega krojenja tudi prve spoinladre modele! Pouk bo dnevni in večerni! Učencem od zunaj se preskrbi znižana vožnja na železnici! — Vpisovanje dnevno od 8—12 in 2—6 pop. ali potom pošte. Tečaji so 14-dnevni in šest tedenski! — Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših KROJEV ta dame in gospode z natančnim poukom. 535 Mlin in žago s posestvom preko 30 oralov, od istega 15 oralov njiv in travnikov, ev. sam mlin in žago z nekoliko orali posestva ob drž. cesti med Lukovico in Krašnjo, ugodno pro^a JOSIP LAURIČ, VRANSKO. 550 Pritlično hišo v VlaSki ulici v Zatfrebn, masivno zidano, s 4 sobami, 2 kuhinji, pralnica, ter posebej zidano delavnico z 2 soSama, daljo 2 hleva, dve skladišči ter veliko dvorišče, skupna površina 600 kvadr. sežnjev. V sobah mehak pod, električ. razsvetljava, kupcu takoj vse na razpolago. Proda se c c n o in pod zelo ugodnimi poboji: Alentura »INTERMISSOR« — Zagreb, Samostanska ulica 9. - Telefon 21—64. Broj P. 31. TRGOVSKO, cnonadstropno zgradbo z dvoriščno pritlič. stavbo, trgovino specer. blaga, soba za pivnico, posebej stanovanje 3 sob s prltiklinami v I. nadstropju, kupcu takoj na razpolago, ostalo Utotako razpoložljivo po dogovoru. • Kupnina ca. 425.000 Din, polovica plačljiva takoj, polovica po dogovoru. Hiša nosi ca. 22 odstot. Vprašanja na agenturo »INTERMISSOR«, Zagreb, Samostanska «1. 9. Telet. 21—64. Br. R 29. DVONADSTROPNA HIŠA V ILICI v Zagrebu z velikim beto-niranim dvoriščem s 6 stanovanji po 3 sobo, z vso pritiklino, se proda za 600 tisoč Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Agentura »Intermissor«, Samostanska ulica 9. Zagreb, tele!. 21-64. Broj R. 27. 348 EnonasVropno HIŠO V GORNJEM MESTU v Zagrebu z 10 stanovanji, ln sicer 3 stanovanja po dve sobi in kuhinja s priiiklinami, v I. na^str. 2 stanovanji po 3 sobi in kuhinje ter eno stanovanje 3 sob in kuhinja s pritiklinami, dalje 5 po t sooa s štedilnikom; razpoložljivo za kupca dve sobi in kuhinja, pods'rešje ood celo hišo, ugodno Brada Agentura »INTERMISSOR, Zagreb, Samostanska nI. 9, telefon 21—64. Broj P. 24. Izkusite enkrat s terpentinovim »Gzzela" milom Iščem družabnika z 250.000 do 300.000 Din za prevzem dobro idočega in dobičkanosnega podjetja v SlovenijL Varnost vknjižbe na posestva. — Natančneja pojasnila daje od 3. do 4. ure popoldne »REALIA«, Ljubljana, Dunajska cesta St. 21. I? Obiščite ?! 8. s. A! iai.ii Mit in semenj (POMLADNI SEMENJ) do marca 1925. MEDNARODNA IZLOŽBA VZORCEV izdelkov industrije in obrta. Brezkonkurenčne cene! 125.000 posetnikov, med temi 25.000 inozemskih kupcev iz 70 držav. Znatno znižane vozne cene na avstrijskih železnicah. — Za prestop meje se kupi samo potna vizum-znamka za aK 15.000.— (0.25 dolarja). Pojasnila daje »WIENER - MESSE« A. G. — WIEN VIL, kakor tudi častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zveza za ptujski promet za Slovenijo; »P u t n i k s>, potovalna in prometna pisarna, Aleksandrova cesta 8. Josip Zidar, Dunajska cesta 31. 6t. 134—25. 510 Razpisan je natečaj za idejne načrte uradnega poslopja post. čekovnega zavoda v Ljubljani (osnutki v merilu 1 : 200) na dan 18. marca 1925 za strokovnjake, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tri neg.ade: 25.000 Din, 20.000 Dfa, 15.000 Din. Pripomočki in natečajni pogoji so interesentom na razpolago pri poSicem čeke vete zavoda v Ljubljani za znesek 30.— Din. POŠT. ČEKOVNI ZAVOD V LJUBLJANI, 26. jan. 1925. družba z o. z. v Ljubljani, Wo!fova ulica šl. 1II Je oblaslveno koncesilonlrana in. od deželnega Itoi Irgovsltega sodišča v lrgovski register vpisana hrdka. s i 3©* Registrirana je v sledečih jezikih: C v slovenskem in srbohrvatskem jeziku: Gospodarska pisarna, družba z o z. v LJubljani. V nemškem jeziku: Wirlschafisbureauj, Gesellschaft m b. II. V italijanskem jeziku: Ufficto economico, societa c g. 1. V francoskem jeziku: Bureau commercia!, a g. I. V angleškem jeziku: Ecconomic Office, Lt d. V češkem jeziku: Hospodarslta kancelar, spol. z r, o. V esperantskem jeziku: . Ekonomia kancelario, societo k. I, g. Namen Gospodarske pisarne, družbe z o. z, v Ljubljani je, da: 1. posreduje pesojila, poravnave, konvertiranje dolgov in financiranja podjetij; 2. upeljuje in revidira knjigovodstva, revidira in sestavlja bilance po lastnih strokovnjakih; 3. prevzema cenitve in oddaja dotična mnenja po lastnih strokovnjakih; 4. shrcrruje dokumente, kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti; 5. posreduje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin v tuzemstvu in v inozemstvu ter ureja dotične oblastvene formalnosti; 6. opravlja inkaso faktur, izvršuje rrPT>n -'-i vnov-čuje terjatve s cediranjem; 7. daje trgovske informacije; 8. opravlja trgovsko agenturo in komisijsko trgovino; 9. nakupuje in prodaja avtorske pravice in patente; 10. kupuje in prodaja potrebščine za kmetijstvo, olrt in industrijo na debelo in na drobno — tudi eksport in import. 11. revidira tovorne liste; 12. posreduje in izvršuje vsakovrstne reklame; 13. izdaja gospodarske in reklamne publika-ije; 14. prepisuje in razmnožuje spise, cirkularje itd.; 15. prevaja spise v razne jezike in 16. daje gospodarske nasvete. Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani ima več izbornih sotrudnikov - strokovnjakov ter korespon-dira v vseh zgoraj navedenih jezikih. Obračajte se v vseh zgoraj od 1,—16. označenih gospodarskih zadevah na Gospodarsko pisarno, družbo z o. z. Za pismen odgovor je priložiti 5 Din, lahko tudi v znamkah. Poslovalnica Gcspodarske pisarne, družbe z o. z. je v Ljubljani, WGLFOVA ULICA št. 1/IL Poslovne ure za stranke so vsak delavnik od 9. do 1. ure in popoldne od 3- do 6- ure- Telefon 213. Oblastveno konces. in v trgov, registru Tpisana Gospodarska pisarna družba z o. z. v Ljubljani, WoIIova ulica, posreduje vsakovrstna posafila in financiranja podjetij. Kdor hoče varno ln dobičkanosno naložiti denar, na) javi: kolik znesek in kdaj, proti kolikim ob-restim in ev.^nt. soudeležbi ter za koliko časa želi naložiti. — Kdcr potrebuje posojila, podjetja, bi poirebu'e;o lirarciranja, naj javijo: koliko posojila in čemu ga potrebujejo; za koliko časa in ali žele posojilo ali soudeležbo; natančen opis podjetja (ekspoze) in premoženjskih razmer ter kak-8r.o varnost rudijo za posojila. V poštev pridejo samo prosilci, ki morejo dali popolno varnost za posojilo, ozir. soudeležbo. — DLkrecija zajamčena. Inozemski kaplial za industrije, veleposestva in občine po zmerni obrestni meri na večletno amortizacijo posreduje COSrODARSKA PISARNA, družba z o. z. v Ljubljani, WoHova ulica I II, — Dajo se le zneski od 2,000.000 dinarjev više. ODDA SE ZA ENO ALI VEČ LET 600.000-— Din skupno ali v delnih zneskih proti prvovrstni fnta-bulaciji j,!i bančni garanciji. — Ponudbe sprej ma Gospodarska prarra, družba z o. z. v Ljubljani, Wcliova ulica I II. KUPIMO skupno ali pa v delnih partijah 350.000 bukovih pragov 180/18/12 cm za ozkotirno železnico. Dobavni rok od septembra 1925 do konca leta 1926. Plač. ljivo v Ljubljani proti duplikatu voznega lista. _ Ponudbe z navedbo cene franko Postojna na GOSPODARSKO PISARN3, družbo z o. z. y Ljubljani, Wolfova ulica 1,0. Oblastveno konces. In v trgov, registru vpisana Gospodarska pisarna dnižba z o. z. v LJUBLJANI, Woliova ulica I/II, POSREDUJE rak up in prodajo ter zamenjavo liiJ, veleposestev, posestev, industrijskih in drugih podjetij. JC5- V vseh GOSPODARSKIH ZADEVAH se saupl^ivo obrača.te na Gospodarsko pisarno družbo z o. z, v LJUBLJANI, V/oIlova ulica I/TL Pismenim vprašanjem je priložiti za odgovor 5 Din, lahko tudi v znamkah. Poslovne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 1. ure in popoldne od 3. do 6. ure. Telefon int. 213. Izdaja konzorcij »Slovenca«. dgovorna urednika: Frane Krcmžar in Viktor Ccnčič v Liubliani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani