RAZPRAVE ZGODOVINA GEOGRAFSKEGA VESTNIKA AVTORJA dr. Drago Perko Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija drago@zrc-sazu.si dr. Matija Zorn Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si UDK: 91:050(497.4)(091) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Zgodovina Geografskega vestnika Geografski vestnik je znanstvena revija za geografijo in sorodne vede. Izdaja jo Zveza geografskih društev Slovenije. Izhaja od leta 1925 in je najstarejša slovenska geografska revija in ena najstarejših slovenskih revij sploh. Med revijami, ki še izhajajo, je po starosti na desetem mestu. Od leta 2000 izhajata dve številki letno. Leta 2008je leto izida jubilejnega osemdesetega letnika revije. V vseh letnikih je bilo skupaj objavljenih 846 znanstvenih člankov in 2131 drugih prispevkov. KLJUČNE BESEDE geografija, zgodovina, Geografski vestnik, Slovenija, Zveza geografskih društev Slovenije ABSTRACT The History of Geografski vestnik (Geographical Bulletin) Geografski vestnik (Geographical Bulletin) is a journal of geography and related disciplines published by the Association of the Geographical Societies of Slovenia. It has been published since 1925 and is therefore not only the oldest Slovenian geography journal, but also one of Slovenia's oldest periodicals; it is the tenth oldest among the journals still being published today. Since 2000, two issues have appeared per year. In 2008, the journal issued its 80th anniversary volume. To date it has published a total of846 research articles and 2,131 other articles. KEYWORDS geography, history, Geografski vestnik, Geographical Bulletin, Slovenia, Association of the Geographical Societies of Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 22. oktobra 2008. 1 Uvod Urednik in upravnik Geografskega vestnika sva članek pripravila v počastitev jubilejnega osemdesetega letnika revije. Pregledala sva vse letnike in po podobni metodi, kot jo je pri pripravi bibliografije revije med letoma 1925 in 1998 uporabila Janja Turk (Turk 1999, 6-8), analizirala vsebino revije v zadnjih desetih letnikih in jo primerjala z vsebino prvih sedemdesetih letnikov. 2 Razvoj Znanstvena revija Geografski vestnik je, kot piše na notranji naslovnici vsake številke, časopis za geografijo in sorodne vede. Izdaja ga Zveza geografskih društev Slovenije. Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice je Geografski vestnik med vsemi še redno izhajajočimi strokovnimi časopisi po starosti kar na desetem mestu. Prva številka revije je izšla leta 1925 v Celju. Leta 2005 smo slavili osemdeseto obletnico izhajanja, leto 2008 pa prinaša dve številki jubilejnega osemdesetega letnika. Do razlike med letnicami in letniki je prišlo, ker »... se je Geografski vestnik v času okupacije (1941-1945) strogo držal kulturnega molka ter je potem, ko le leta 1940 se izšel njegov zadnji (XVI.) predvojni letnik, pričel izhajati spet šele leta 1945, ob svoji dvajsetletnici, s svojimXVII. letnikom...« (Ob petdesetletnici. 1975, 177). Prav je, da se ob tej obletnici spomnimo tistih, ki so začeli to »zgodbo o uspehu«. Kar anekdotsko se berejo spomini dveh takratnih akterjev, Valterja Bohinca in Romana Savnika. »... Zadnje dni juni- Slika 1: Notranja naslovna stran prvega Geografskega vestnika iz leta 1925. Slika 2: Notranja naslovna stran Geografskega vestnika 22 iz leta 1950. ja 1923 je odšlo pet članov našega društva (Geografsko društvo Slovenije, opomba avtorjev) - Franjo Baš, Valter Bohinec, Ivan Rakovec, Ivo Rubičin jaz (Roman Savnik, opomba avtorjev) - v Kamniške Alpe. Zadnjega junija smo prispeli na Zgornje Jezersko in prenočili... Naslednjega dne smo se tu dolgo posvetovali. Ustanovili smo svoj interni petčlanski Geografski klub in si zadali vrsto nalog...« med drugim, da bo »... naša skupna skrb ustanovitev slovenske geografske revije, ki se bo imenovala Geografski vestnik. Glavno uredništvo bo prevzel dr. Valter Bohinec, drugi urednik bom jaz (Roman Savnik, opomba avtorjev), tretji urednik pa bo Ivo Rubič, ki naj odpre revijo hrvaškim geografom...« (Bohinec in Savnik 1972, 163). »... Geografski vestnik sprva ni bil zamišljen kot časopis, temveč kot almanah študentov-geografov (vsi zgoraj našteti akterji so bili tedaj še študentje ali mladi diplomanti, opomba avtorjev), ki naj bi izhajal po možnosti vsaki dve leti ali v še večjih presledkih. Avtor te zamisli je bil naš dalmatinski tovariš Ivo Rubič, pozneje eden izmed prvih treh urednikov Vestnika...«. Kmalu pa so »... začutili potrebo po redno izhajajočem časopisu...« in so »... kljub skeptičnemu mnenju nekaterih seniorjev Geografskega društva... vztrajali pri tej zamisli...« (Bohinec 1975, 178). Pomisleke sta med drugimi izrazila tudi Anton Melik in Josip Breznik (Bohinec in Savnik 1972, 163). Prva številka je izšla 15. junija 1925 v 400 izvodih. Med znanstvenimi revijami, ki so začele izhajati po prvi svetovni vojni, je bil Geografski vestnik četrti (Gams 1995, 5). Okrog Geografskega Vestnika »... so se sčasoma zbrali vsi slovenski geografi, sodelovali pa so v njem kot 'časopisu za geografijo in sorodne vede' tudi geologi, geofiziki, meteorologi, jamoslovci, botaniki, zgodovinarji, etnologi, antropologi, sociologi in drugi. Pod dolgoletnim uredništvom akademika profesorja Antona Melika, za njim pa uredniškega odbora z glavnim urednikov akademikom profesorjem Svetozarjem Ilešičem, se je Geografski vestnik razvil v tehtno vodilno revijo, ki si je priborila ugleden položaj v naši znanstveni publicistiki...« (Bohinec 1975, 178-179). Slika 3: Naslovnica Geografskega vestnika 41 iz leta 1969. Slika 4: Naslovnica Geografskega vestnika 44 iz leta 1972. GV Slika 6: Naslovnica Geografskega vestnika 63 iz leta 1991. Bohinec (1975, 177) se spominja: »... Nastal je (Geografski vestnik, opomba avtorjev) iz skromnih začetkov, na noge pa mu je pomagala mladostniška navdušenost...«. Ob petdesetem letniku je Vrišer (1978, 3) zapisal: »... Geografski vestnik je bil v teh petdesetih letnikih varno zrcalo stremljenj, uspehov in občasnih zastojev v slovenski geografiji. Pogled nazaj nam pokaže, kako se je postopoma preobrazil iz skromnega glasila skupine slovenskih geografskih entuzijastov v resno znanstveno glasilo... Vestnik je v tem času postal pomembna priča našega nacionalnega, družbenega in kulturnega razvoja in njegovih odsevov v slovenski pokrajini...«. Gams (1995, 5-6) je ob njegovi sedemdesetletnici zapisal: »... Geografski vestnik ...« je »... še vedno najboljše ogledalo razvoja geografske stroke in njene raziskovalne plodnosti. Samo v njem najdemo zapise o teoretskih vprašanjih stroke, o novih raziskovalnih metodah, o izidu publikacij pomembnih za geografijo, o društvenem življenju, jubilejih in dosežkih priznanih geografov...«. Kunaver (1998,7) pa je ob sedemdesetem letniku revije zapisal, da je »... objavljanje v njej priznanje za vsakega slovenskega geografa, zlasti pa je pomembno za najmlajše avtorje znanstvenih člankov...«. Ob nekaterih obletnicah Geografskega vestnika so uvodničarji v revijo zapisali nekaj osebnih opažanj in želja. Ilešič (1975,180) piše, da »... o avtorskih in uredniških honorarjih ni bilo govora, nezadostnost materialnih pogojev pa se je posebno kazala v šibkem obsegu in kakovosti ilustrativnega gradiva...«. Prvo ostaja nespremenjeno do danes, glede kvalitete objav slikovnega gradiva pa se pred Geografskim vest-nikom danes lahko skrije večina slovenskih znanstvenih revij. Kunaver (1998, 7-8) se je spraševal, »... koliko časa bomo še tiskali Geografski vestnik samo v slovenskem jeziku in koliko časa ga na svoj seznam še ne bodo uvrščale mednarodne publikacije, kot je npr. Current Geographical Publications...«, piše pa tudi, da v prihodnje elektronska oblika revije ne bo več le iluzija, ter da bi »... od drugod lahko sprejeli tudi take navade, kot je objavljanje naslovov avtorjev, navajanje datumov sprejema rokopisa, še več Slika 5: Naslovnica Geografskega vestnika 61 iz leta 1989. Slika 7: Naslovnica Geografskega vestnika 71 iz leta 1999. Slika 8: Naslovnica Geografskega vestnika 80-2 iz leta 2008. doslednosti pri citiranju...« (Kunaver 1998, 8). Slovenščina še vedno ostaja glavni jezik revije, saj je ena od pomembnih nalog Geografskega vestnika tudi ohranjanje in bogatenje slovenskega geografskega znanstvenega izrazja. Že leta 1999, le leto po Kunaverjevem pisanju, je sedanji urednik uresničil nekaj njegovih želja: revija izhaja tudi v elektronski obliki na medmrežju, je indeksirana v Current Geographical Publications, na uvodni strani člankov so objavljeni naslovi avtorjev in datumi prejema prispevkov. Istega leta je sedanji urednik zapisal »... ker je sofinanciranje Geografskega vestnika skromno, zaenkrat ni nobene možnosti, da bi revija izhajala v barvah...« (Perko 1999, 3). Toda tudi to se je spremenilo. Revija od leta 2000 (letnik 72) izhaja vbarvah (prva barvna naslovnica je bila objavljena leta 1991) in dvakrat letno, Javna agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pa jo je uvrstila v najvišji kakovostni razred, kar pomeni višja finančna sredstva, ki omogočajo zelo kvalitetno postavitev in tisk, ne zadoščajo pa za avtorske ali druge honorarje. Geografski vestnik torej izhaja dvakrat letno, kar pomeni dve številki na letnik. Tudi na začetku izdajanja revija je izhajalo več številk na leto. Letnik 1 je imel dve številki, letnik 2 štiri številke, letnik 3 tudi štiri, letnik 5 celo pet številk, letniki od 5 do 11 in od 14 do 19 pa so imeli po štiri številke, vendar je večina številk posameznega letnika izšla v eni knjigi. Petkrat se je zgodilo, da je sta v eni knjigi izšla dva letnika, in sicer letnika 5 in 6, ki sta skupaj izšla leta 1930, letnika 12 in 13 leta 1937, letnika 20 in 21 leta 1949, letnika 27 in 28 leta 1956 ter letnika 29 in 30 leta 1958. Od leta 1959 so vsi letniki izšli v svoji knjigi, od leta 2000 tudi vsaka številka posameznega letnika izide v ločeni knjigi. Nekateri letniki so bili izdani ob pomembnih jubilejih: letnik 32 ob 70-letnici Antona Melika, letnik 39 ob 60-letnici Svetozarja Ilešiča, letnik 44 ob 50-letnici Geografskega društva Slovenije, letnik 49 ob 70-letnici Svetozarja Ilešiča in letnik 57 ob 60-letnici Geografskega vestnika. 3 Uredniki, pomo~niki, upravniki in uredni{ki odbori Prvi urednik Geografskega vestnika je bil Valter Bohinec, ki je med letoma 1925 in 1927 uredil 3 letnike s 494 stranmi. Pri prvem in drugem letniku sta bila enakovredna urednika tudi Roman Savnik in Ivo Rubic, tretji letnik pa je souredil tudi Anton Melik. Valterja Bohinca je nasledil Anton Melik, ki je uredil 26 letnikov s 4990 stranmi in je urednik z najdaljšim stažem, saj je revijo urejal kar trideset let. Leta 1959 je uredništvo prevzel Svetozar Ilešič, ki je uredil 14 letnikov z 2704 stranmi. Igor Vrišer je uredil 6 letnikov s 1382 stranmi med letoma 1973 in 1978. Po 6 letnikov sta uredila tudi Drago Meze s 1098 stranmi med letoma 1979 in 1984 ter Darko Radinja s 1178 stranmi med letoma 1985 in 1990. Prvi urednik v samostojni Sloveniji je postal Andrej Kranjc, ki je uredil 3 letnike s 688 stranmi med letoma 1991 in 1993. Sledil mu je Franc Lovrenčak s 5 letniki in 1398 stranmi med letoma 1994 in 1998. Od leta 1999 je 10 letnikov z 2972 stranmi uredil Drago Perko. Pri nekaterih letnikih so urednikom pri urejanju revije pomagali tudi drugi. Sodelavci oziroma pomo~-niki urednika so bili Silvo Kranjec in Svetozar Ilešič v letnikih 14, 15 in 16, Svetozar Ilešič v letnikih od 18 do 30 in Igor Vrišer v letniku 44. Pri letnikih 63 in 64 je bila funkcija tehničnega urednika ločena od glavnega urednika. Opravljal jo je Marjan Bat. Od leta 1979 ima Geografski vestnik tudi upravnika, ki pomaga uredniku in opravlja predvsem organizacijska, finančna, tajniška, tehnična in podobna dela. Od letnika 51 do letnika 58 je bil upravnik Franc Lovrenčak, od letnika 59 do letnika 62 Andrej Cerne, od letnika 63 do letnika 66 Stanko Pelc, od letnika 67 do letnika 71 Dejan Cigale in od letnika 72 do letnika 77 Borut Peršolja. Sledil mu je Matija Zorn. Od letnika 78 je upravnik tudi član uredniškega odbora. Uredniski odbor se je prvič pojavil leta 1954 v letniku 26, leta 1997 v letniku 69 pa je prvič imel mednarodno sestavo. V uredniških odborih je sodelovalo 36 domačih in tujih članov. Ivan Gams je bil član uredniškega odbora kar 39 let, Vladimir Kokole 31 let, Svetozar Ilešič 30 let, Igor Vrišer 29 let, Vladimir Klemenčič 26 let, Andrej Kranjc in Milan Natek 21 let, Milan Sifrer 19 let, Franc Lovrenčak 17 let, Darko Radinja 16 let, Anton Melik 11 let, Matej Gabrovec, Drago Perko, Ana Vovk Korže in Jernej Zupančič 10 let, Karel Natek, Marjan Ravbar in Metka Spes 9 let, Drago Meze 8 let, Marijan Klemenčič 6 let, Jakob Medved in Mirko Pak 5 let, Rado Genorio in Avguštin Lah 4 leta, Mavricij Zgonik in Matija Zorn 3 leta, Borut Belec, France Bernot, Lojze Gosar, Peter Habič in Jurij Kunaver 2 leti ter Anton Gosar 1 leto. Med tujci sta bila Ugo Sauro in Walter Zsilincsar člana 13 let, Zlatko Pepeonik je bil član 9 let, Andrija Bognar pa 4 leta. 4 Prvih sedemdeset letnikov (1925-1998) Za pregled čez prvih sedemdeset letnikov revije je izjemno pomembna Bibliografija Geografskega vestnika 1925-1998, ki je kot samostojna publikacija izšla leta 1999 in jo je uredila Janja Turk. V Spremni besedi je takratni urednik Geografskega vestnika pojasnil »... Zaradi večje preglednosti in hitre dostopnosti do podatkov, kaj vse je bilo objavljeno v dolgoletnem izhajanju, se je uredniški odbor Geografskega vestnika že ob 70. letnici (leta 1995) odločil, da bi izdal bibliografijo prispevkov tega časopisa. Tako je bila v 67. številki priobčena bibliografija vseh prispevkov iz razdelkov z nazivi: članki, manjši prispevki, šolska geografija, obzornik, razprave, razgledi, uvodna beseda, raziskovalne metode in geograf- sko imenoslovje. V zadnji, 70. številki Geografskega vestnika pa je čitalcem na razpolago bibliografija še vseh ostalih razdelkov: književnost, kronika, zborovanja itn....« in nadaljeval: »... Da bi slovenska strokovna javnost in vsi, ki rabijo podatke o tem, kaj je bilo objavljeno v Geografskem vestniku, smo pripravili celotno bibliografijo v eni knjigi. S tem želimo prikazati prispevek slovenske geografije v zakladnico našega narodnega vedenja in znanja na sploh. Bibliografija predstavlja tudi dokaj potrebno kazalo, ki prvič prikazuje vse, kar je v sedemdesetih številkah izšlo. Z njo dobijo bralci zelo koristen pripomoček, kjer najdejo brez dolgega in zamudnega iskanja podatke o vsem, kar so pisali pisci Geografskega vestnika. Bibliografija predstavlja bazo podatkov o vsebinah, pokrajinah in avtorjih, ki so se nakopičili v vseh letih obstoja tega časopisa. Nudi nam bogat vir, iz katerega lahko spoznamo, kaj vse so slovenski geografi in negeo-grafi pa tudi tuji strokovnjaki proučevali v domači pokrajini in v tujini...« (Lovrenčak 1999, 1). Urednica je v Uvodu dodala: »... Knjižnica Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani že dolga leta gradi bazo člankov iz domačih in tujih geografskih revij. V celoti so bile obdelane vse slovenske geografske revije, med njimi tudi Geografski vestnik... Nova tehnologija in uvedba računalnika v obdelavo knjižničnega gradiva je poenostavila katalogizacijo ter omogočila bibliografsko poglobljeno obdelavo knjižničnega gradiva... Pri vnosu prispevkov v računalniško bazo Geografskega vestnika so sodelovale bibliotekarke Mojca Dolgan Petrič, Ida KnezRačič, Karmen Sadar in Alenka Turel Faleskini...« (Turk 1999, 5), o vsebinski razdelitvi pa je zapisala: ». Bibliografija Geografskega vestnika je razdeljena v štiri dele. Prvi del je osnovni izpis prispevkov, sledi avtorsko kazalo, regionalno kazalo ter kazalo obravnavanih slovenskih oseb iz rubrike... Vsi prispevki iz Geografskega vestnika so bili v fazi obdelave klasificirani in opremljeni z geslom... Z izbiro posameznih gesel v bibliografiji želim prikazati tudi razvoj geografije in posameznih geografskih raziskav v obdobju od leta 1925 do 1998...« (Turk 1999, 6). V sedemdesetih letnikih je Geografski vestnik objavil 696 znanstvenih člankov, kar je 9,9 članka na letnik, in 1777 drugih prispevkov, kar je 25,4 prispevka na letnik. To je skupaj 2473 bibliografskih enot oziroma 35,3 enote na letnik. Dobri dve petini člankov sta bili s področja socialne geografije, pol BlfeL lOiiftAl !JA GliOCRAl S KI GA V USTNIKA 1925 1998 Slika 9: Naslovna stran Bibliografije Geografskega vestnika 1925-1998. Preglednica 1: Temeljni podatki o Geografskem vestniku po letnikih. letnik leto številke strani urednik pomočnik urednika tehnični urednik upravnik člani uredniškega odbora 1 1925 2 160 Valter Bohinec, Roman Savnik, Ivo Rubic 2 1926 4 172 Valter Bohinec, Roman Savnik, Ivo Rubic 3 1927 4 162 Valter Bohinec, Anton Melik 4 1928 5 152 Anton Melik 5-6 1929-1930 4 230 Anton Melik 7 1931 4 206 Anton Melik 8 1932 4 176 Anton Melik 9 1933 4 224 Anton Melik 10 1934 4 230 Anton Melik 11 1935 4 208 Anton Melik 12-13 1936-1937 1 178 Anton Melik 14 1938 4 178 Anton Melik Silvo Kranjec, Svetozar Ilešič 15 1939 4 164 Anton Melik Silvo Kranjec, Svetozar Ilešič 16 1940 4 158 Anton Melik Silvo Kranjec, Svetozar Ilešič 17 1945 4 128 Anton Melik 18 1946 4 204 Anton Melik Svetozar Ilešič 19 1947 4 180 Anton Melik Svetozar Ilešič 20-21 1948-1949 1 380 Anton Melik Svetozar Ilešič 22 1950 1 252 Anton Melik Svetozar Ilešič 23 1951 1 270 Anton Melik Svetozar Ilešič 24 1952 1 256 Anton Melik Svetozar Ilešič 25 1953 1 272 Anton Melik Svetozar Ilešič 26 1954 1 250 Anton Melik Svetozar Ilešič Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Mavricij Zgonik 27-28 1955-1956 1 440 Anton Melik Svetozar Ilešič Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Drago Meze, Darko Radinja, Mavricij Zgonik letnik leto številke strani urednik pomočnik urednika tehnični urednik upravnik člani uredniškega odbora 29-30 1957-1958 1 254 Anton Melik Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Drago Meze, Darko Radinja, Mavricij Zgonik 31 1959 1 216 Svetozar Ilešič Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Milan Sifrer 32 1960 1 302 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Milan Sifrer 33 1961 1 208 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Milan Sifrer 34 1962 1 180 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik 35 1963 1 142 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik 36 1964 1 132 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik 37 1965 1 224 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemencic, Vladimir Kokole, Anton Melik 38 1966 1 178 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Jakob Medved, Anton Melik 39 1967 1 206 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved 40 1968 1 184 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved 41 1969 1 152 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved 42 1970 1 158 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved 43 1971 1 202 Svetozar Ilešic Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer letnik leto številke strani urednik pomočnik urednika tehnični urednik upravnik člani uredniškega odbora 44 1972 1 220 Svetozar Ilešič Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer 45 1973 1 158 Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer 46 1974 1 196 Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer 47 1975 1 246 Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer 48 1976 1 226 Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer 49 1977 1 302 Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Sifrer, Igor Vrišer 50 1978 1 254 Igor Vrišer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Mirko Pak, Milan Sifrer, Igor Vrišer 51 1979 1 242 Drago Meze Franc Lovrenčak Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Mirko Pak, Milan Sifrer, Igor Vrišer 52 1980 1 232 Drago Meze Franc Lovrenčak Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Mirko Pak, Milan Sifrer, Igor Vrišer 53 1981 1 174 Drago Meze Franc Lovrenčak Ivan Gams, Peter Habič, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Darko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer 54 1982 1 164 Drago Meze Franc Lovrenčak Ivan Gams, Peter Habič, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Darko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer letnik leto številke strani urednik pomočnik urednika tehnični urednik upravnik člani uredniškega odbora 55 1983 1 152 Drago Meze Franc Lovrenčak Rado Genorio, Lojze Gosar, Svetozar Ilešič, Milan Natek, Marijan Klemenčič, Jurij Kunaver, Drago Meze, Darko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer 56 1984 1 134 Drago Meze Franc Lovrenčak Rado Genorio, Lojze Gosar, Svetozar Ilešič, Milan Natek, Marijan Klemenčič, Jurij Kunaver, Drago Meze, Darko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer 57 1985 1 136 Darko Radinja Franc Lovrenčak Borut Belec, France Bernot, Ivan Gams, Rado Genorio, Svetozar Ilešič, Milan Natek, Mirko Pak, Darko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer 58 1986 1 178 Darko Radinja Franc Lovrenčak Borut Belec, France Bernot, Ivan Gams, Rado Genorio, Milan Natek, Mirko Pak, Darko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer 59 1987 1 224 Darko Radinja Andrej Cerne Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Andrej Kranjc, Milan Natek, Andrej Cerne Darko Radinja, Igor Vrišer 60 1988 1 216 Darko Radinja Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Andrej Kranjc, Milan Natek, Andrej Cerne Darko Radinja, Igor Vrišer 61 1989 1 220 Darko Radinja Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Franc Lovrenčak, Milan Natek, Andrej Cerne Darko Radinja, Igor Vrišer 62 1990 1 204 Darko Radinja Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Franc Lovrenčak, Milan Natek, Darko Radinja, Igor Vrišer 63 1991 1 196 Andrej Kranjc Marjan Bat Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Spes, Igor Vrišer 64 1992 1 278 Andrej Kranjc Marjan Bat Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Spes, Igor Vrišer 65 1993 1 214 Andrej Kranjc Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Spes, Igor Vrišer 66 1994 1 220 Franc Lovrenčak Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Spes, Igor Vrišer letnik leto številke strani urednik pomočnik urednika tehnični urednik upravnik člani uredniškega odbora 67 1995 1 264 Franc Lovrencak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Spes, Igor Vrišer 68 1996 1 3G6 Franc Lovrencak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Spes, Igor Vrišer 69 1997 1 264 Franc Lovrencak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik, Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka Spes, Igor Vrišer, Walter Zsilincsar 7G 1998 1 344 Franc Lovrencak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik, Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka Spes, Igor Vrišer, Walter Zsilincsar 71 1999 1 2G6 Drago Perko Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik, Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka Spes, Igor Vrišer, Walter Zsilincsar 72 2GGG 2 27G Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 73 2GG1 2 23G Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 74 2GG2 2 282 Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 75 2GG3 2 336 Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 76 2GG4 2 272 Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič letnik leto številke strani urednik pomočnik urednika tehnični urednik upravnik člani uredniškega odbora 77 2005 2 318 Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 78 2006 2 300 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 79 2007 2 378 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič 80 2008 2 380 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič Preglednica 2: Razporeditev bibliografskih enot Geografskega vestnika po vsebinskih področjih (razdelitev po vejah geografije je skoraj enaka kot v Bibliografiji Geografskega vestnika 1925-1998 (Turk 1999)). vsebinsko področje bibliografske delež delež povprečje bibliografske delež delež povprečje indeks enote člankov prispevkov na letnik enote člankov prispevkov na letnik povprečja 1925-1998 (%) (%) 1925-1998 1999-2008 (%) (%) 1999-2008 fizična geografija 4 0,57 0,06 3 2,00 0,30 525,00 geomorfologija 74 10,63 1,06 8 5,33 0,80 75,68 krasoslovje 44 6,32 0,63 1 0,67 0,10 15,91 klimatogeografija 53 7,61 0,76 10 6,67 1,00 132,08 hidrogeografija 27 3,88 0,39 6 4,00 0,60 155,56 biogeografija in pedogeografija 24 3,45 0,34 6 4,00 0,60 175,00 geografija naravnih nesreč in varstva okolja 32 4,60 0,46 12 8,00 1,20 262,50 regionalna geografija 31 4,45 0,44 4 2,67 0,40 90,32 demogeografija 70 10,06 1,00 6 4,00 0,60 60,00 ekonomska geografija 39 5,60 0,56 9 6,00 0,90 161,54 agrarna geografija 60 8,62 0,86 9 6,00 0,90 105,00 prometna in turistična geografija 32 4,60 0,46 7 4,67 0,70 153,13 geografija naselij in urbana geografija 64 9,20 0,91 18 12,00 1,80 196,88 regionalno planiranje 12 1,72 0,17 7 4,67 0,70 408,33 politična geografija 18 2,59 0,26 12 8,00 1,20 466,67 šolska geografija 11 1,58 0,16 3 2,00 0,30 190,91 kartografija 8 1,15 0,11 8 5,33 0,80 700,00 geografska teorija 59 8,48 0,84 12 8,00 1,20 142,37 geografsko imenoslovje in terminologija 34 4,89 0,49 9 6,00 0,90 185,29 fizičnogeografski članki 258 37,07 3,69 46 30,67 4,60 124,81 socialnogeografski članki 295 42,39 4,21 68 45,33 6,80 161,36 regionalnogeografski članki 31 4,45 0,44 4 2,67 0,40 90,32 ostali znanstveni članki 112 16,09 1,60 32 21,33 3,20 200,00 prispevki za Književnost 1223 68,82 17,47 128 36,16 12,80 73,26 prispevki za Kroniko 237 13,34 3,39 103 29,10 10,30 304,22 prispevki za Poročila 76 4,28 1,09 57 16,10 5,70 525,00 prispevki za Zborovanja 241 13,56 3,44 66 18,64 6,60 191,70 vsi članki 696 100,00 9,94 150 100,00 15,00 150,86 vsi prispevki 1777 100,00 25,39 354 100,00 35,40 139,45 članki in prispevki skupaj 2473 35,33 504 50,40 142,66 od tega s področja demogeografije, slabi dve petini pa s področja fizične geografije, pol od tega s področja geomorfologije. Regionalnogeografskih člankov je bilo manj kot 5 %. Med prispevki so izrazito prevladovale predstavitve publikacij, in sicer v rubriki Književnost, saj jih je bilo celo več kot dve tretjini od vseh prispevkov. Od vseh bibliografskih enot je bilo člankov slaba tretjina, prispevkov pa dobri dve tretjini. 5 Zadnjih deset letnikov (1999-2008) V zadnjih desetih letnikih je Geografski vestnik objavil 150 znanstvenih člankov, kar je 15,0 članka na letnik oziroma 51 % več kot v prejšnjih sedemdesetih letnikih, in 354 drugih prispevkov, kar je 35,4 prispevka na letnik oziroma 39 % več kot v prejšnjem obdobju. To je skupaj 504 bibliografskih enot oziroma 50,4 enote na letnik, kar je 34 % več kot prej. Skoraj polovica člankov je bila s področja socialne geografije, tretjina od tega s področja urbane geografije, slaba tretjina pa s področja fizične geografije, vendar nobena njena veja ni izrazito prevladovala. Regionalnogeografskih člankov ni bilo niti 3 %. Od prispevkov jih je bila dobra tretjina objavljena v rubriki Književnost, slaba tretjina pa v rubriki Kronika. Od vseh bibliografskih enot je bilo člankov slaba tretjina, prispevkov pa dobri dve tretjini, kar je enako razmerju v prejšnjem obdobju. Primerjava prvih sedemdesetih letnikov in zadnjih desetih letnikov pokaže, da se je, upoštevajoč povprečje na letnik, pri fizični geografiji najbolj povečalo število člankov, ki se ukvarjajo z naravnimi nesrečami in varstvom okolja, saj se je povprečje skoraj potrojilo, najbolj pa zmanjšalo pri krasoslovnih člankih, za več kot 80 %, kar pa je zaradi rednega in vse pogostejšega izhajanja revije Acta carsologica razumljivo. Pri socialni geografiji se je najbolj povečalo število političnogeografskih člankov, saj se je povprečje skoraj popeterilo, in najbolj zmanjšalo pri demogeografskih člankih, za več kot 80 %. Najslabše je stanje pri regionalni geografiji, čeprav naj bi bila krona geografije, morda pa prav zato. Že tako skromno število člankov se je med obema obdobjema zmanjšalo še za desetino, na področju socialne in fizične geografije pa povečalo za slabi dve tretjini in četrtino. 400 -|- 350 -............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................n................................... 300 -...............................................................................................................................................................n..........................................................................n...................................................................................fl............................... •3 250 -.................................................................................................................nflil|j|.........................................................................................n........n...................................................................1} fl.......I.......I rt n n n 5-1 n n n n o 200 -...........................[j.......0..............................................n...............................fl- (1....................................n....... ....................................[j ■[]■„■ H.............. '>nnn o nnil no o; n n 150-[f-L..........................f|...............................................................n n n...........n................................ 100 - | fl........................................................................................................ 50 - ...................................................................................................... 0 50505050505050505 (Nmm^^LnLnv.ov.ot^t^cocooNONOO ONaNONaNONaNONaNaNONONaNONaNONOo Slika 10: Spreminjanje števila strani Geografskega vestnika po posameznih letnikih. 'č o SP 50 45 403530 25 20 15105 0 iuO & & & & L j? J? J* ^ ^ JÍ P e^ ^ ^ ■V váf ¿e^" „e,^" j¿f- J? J>° * s/ ' # # # ^ .J? $