aSSHSBBSEBSai THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec ERYI SLOVENSKI LIST V AMEREBX Gaslo: Za rero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagal GLASILO SLOV, KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši IN NAJBOLJ priljubljen slovenski list v združenih državah AMERIŠKIH. Ste v. (No.) 96. CHICAGO, ILL., TOREK 17. MAJA — TUESDAY, MAY 17, 1927. letnik XXXVL KITAJSKI BOLJŠEVIKI SO USMRTILI NAD TRI TISOČ O-SEB. — AMERIŠKI DRŽAVLJANI V OGROŽENIH KRAJIH. — VEČJE ŠTEVILO AMERIŠKIH MISIJONARJEV MED ŽRTVA MI. Peking, Kitajsko. — V me- stu Ilengshan v šantungski provinci so po boljševiških a-tfentih nahujskani banditi napadli mesto, umorili so nad tri tisoč oseb, med žrtvami je tudi več ameriških misijonarjev. Banditi niso prizanašali nikomur, tudi ne ženskam in otrokom. Starejše ljudi so obesili na drevesa in jih tudi drugače mučili. Otrokom so odrezali notfe in roke. Mesto so zažgali, da ni drugega ostalo kot kup razvalin . Po zadnjih poročilih posnemamo, da je med žrtvami tudi osem chikaških duhovnikov, ki o šele pred kratkim prišli na Kitajsko in tam vršili misijonska dela. Skupno pogrešajo šestnajst misijonarjev, sodi se, da so vsi postali žrtve krvo-Mčnežev. Ameriški državljani, ki se ? .hajajo v ogroženih krajih •> dobili od konzula ukaz, da ■ morajo umakniti na varnej-• mesto. Boljševiki imajo de-/Vlo pod kontrolo, vojaki so ■z moči. Katoliški duhovni-l:i. kar jih je še ostalo pri življenju, vztrajajo na svojih mestih in vršijo svoje delo, ne o-ziraje se na povelje konzula, da se morajo umakniti. Skupina banditov je ugrabila kato-1 škega duhovnika z imenom Krn est Cunningham in zahtevala $75,000 odkupnine. Tova- j >■-iši ugrabljenega duhovnika in 1 drugi tamkaj živeči Amerikan-niso mogli več skupaj spraviti kakor 58 srebrnih ameriških dolarjev, za katere so i »anditi duhovnika izpustili, odrezali so nm pa eno uho. Dokazano je, da podpirajo bandite boljševiki iz sovjetske llusije. POLOŽAJ V POPLAVLJENIH KRAJIH. Na večih krajih so se zopet podrli nasipi in voda je poplavila več tisoč akrov zemlje. — Mesto Melville so prebivalci zapustili.—Sklad za poplavljence je narastel / m na enajst milijonov dolarjev. New Orleans, La. — Poplava ob Mississippiju je vedno hujša. V južnem delu države Louisiane se je zopet podrlo več nasipov in voda je zalila več tisoč akrov zemlje; prebivalstvo se je še pravočasno rešilo na varnejše kraje. Ko se je podrl nasip v Kleinwood ob Bayou des Glaises, so bili delavci, ki so popravljali nasipe južno od Cottonport, primorani z delom prenehati, da so se sami rešili pred prodirajočo vodo. Kraji, ki so zdaj prizadeti po poplavi, ležijo 160 milj se-verozapadno od New Orleans. 250 štirjaških milj rodovitne zemlje štirih župnij, St. Landry, St. Martin, Idera in St. Mary je pod vodo. Je pa še nevarnost za druge kraje ob Mississippiju. Mesto Melville je prebivalstvo izpraznilo. Grozno veliko trpijo poplav-Ijenci, katerih je še veliko število nepreskrbljenih. Vsega skupaj se je že nabralo za od-pomoč poplavi jencem $11,-178,555. i ■ ■ RAZSTRELBA NASIPA V BLIŽINI NEW ORLEANSA. - V/ "Mg. j - • •: ' : • v f . - Poplava se širi Iz Jugoslavije. ANGLIJA ZA TO, DA ITALIJA BREZ PRIDRŽKA PRISTANE NA POGAJANJ A Z JUGOSLAVIJO. _ NESREČA PRI LAZAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o- Albanski spor in velesile. ( vsak sam doma naredi, a kate- tSaEPS^rfP' s''* ir'1 i?';.fT. :• 1 Zgornja slika je bila vzeta v trenutku, ko je eksplodiral dinamit, s katerim so razstre- lili nasip ob Mississippi reki, da je dobila voda drug tok in je bilo mesto New Orleans rešeno pred poplavo. Voda je pa poplavila druge kraje, iz katerih so se pa prebivalci še pravočasno rešili in svoja domov j a prepustili usodi. Angleški in francoski zunanji urad sta se sporazumela, da si v albanskem vprašanju razdelita delo. Angleška vlada bo kar naj krepke je pritisnila na Mussolinija, da umakne svoj komunike glede tiranskega pakta, francoska vlada pa bo vplivala v Belgradu, da ne pride do kakih prenagljenih korakov. Francoski zunanji minister Briand je vztrajal na tem, da Chamberlain sam posreduje v Rimu, ker sta se z Mussolinijem glede tiranskega pakta skupno dogovarjala v ra vkljub temu gotovo pomagajo, se je našlo mnogo ljudi, ki so iskali pri njem pomoči. In on je pisal recepte zoper človeške in živalske bolezni. Po zatrdilu očividcev jih je nap!-sal na dan do 150. Nazadnje se je seveda ugotovilo, da je čudodelni zdravnik navaden slepar, ki je hotel dobro služiti na račun lahkovernega ljudstva. Družba kolesarskih tatov prijeta. SOVJETSKI AGENTI V LONDONU RAZKRINKANI. FRANCOSKA LETALCA ŠE j NISO NAŠLI. St. Johns, N. F. — New-; foundlandski konstablerji preiskujejo okolico Whitbouma, kjer trdijo, da so slišali eksplozijo, kmalu nato, ko so videli v zraku belo letalo, za katero sodijo, da je bilo francosko Xungesserja in Colija. Takoj se je začela obširna preiskava. Mnenje prevladuje, da sta letalca prišla ob življenje. New York, N. Y. — Ameriški letalci, ki so nameravali poleteti v soboto iz New Yorka proti Parizu, so radi neugodnega vremena polet odložili. -o- KAKO JE DANES V ATENAH. Atene, Grčija. — V grškem glavnem- mestu je bilo že veli-' ko krvi prelite. Radi tega imenujejo to mesto, evropsko Mexico City. Bilo je prizorišče ve- j čih revolucij. Zdaj vlada tam J mir pod republikansko vlado, upajo da bo ta mir dolgotrajen. Bivša kraljeva palača je sedež senata; iz kraljevskih hlevov so napravili urade. Le nekaj je še ostalo, kar spominja na prejšnje čase, to je straža pri vhodu v palačo. Uniformo ima stražo kakršno je imela prej, razloček je le ta, da se straža ne Imenuje več kraljeva, temveč republikanska. Detektivi udrli v poslopje sovjetskega odposlaništva v Londonu, kjer so našli važne dokumente. —— Vpada se je udeležilo dvesto policistov. —o— London, Anglija. — Dvesto uniformiranih policistov in detektivov v civilnih oblekah je j udri o v Arcos poslopje, • kjer j so se zbirali sovjetski agenti. | Zaplenili so važne dokumente, | v katerih je razvidno delovanje sovjetov proti Angliji na Kitajskem. Našli so tudi navodila za protiangleško propagando. Že par tednov preje so se detektivi pomešali med delavce, ki so popravljali streho sovjetskega odposlaništva, na ta način so izvohali, kjje se nahajajo skrivni predali: v blagajnah. Ko so bili o vsem dobro poučeni, so izvršili vpad, ki se je dobro obnesel. Vso korespondenco so zaplenili. Zdaj je jasno, da so od tukaj tudi pošiljali navodila in denar sovjetskim agentom na Kitajsko in v kolonije, za protiangleško propagando. Sovjetski diplomatski zastopnik je obiskal sir Austena, pri katerem se je pritožil radi vpada. —o- — Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v Gibbons tovarni za izdelovanje lesenih zabojev in isto uničil. Škoda je cenjena na $100,000. CALLES OBOROŽUJE DELAVGE. KRIŽEM SVETA. I BOLJŠEVIKI SE VEČNE BRANIJO KAPITALISTOV Na velikonočno nedeljo je Livornu. Mussolini se tega do- mariborskih predmestjih kot govora ni držal ker k paktu ni pritegnil tudi Jugoslavije. Angleški poslanik v Rimu je že prejel navodila, da takoj po Alojzij Anderlič radi suma tatvine dvokolesa, katerega je u-kradel stavbeniku Spindlerju na Veliko soboto popoldne na Mehiški diktator namerava o-borožiti člane delavskih unij, da bodo branili, ko pride sila, diktatorstvo v Mehiki. Me Laredo, Tex. — Mehiški režim sloni na treh stebrih, katere tvorijo Calles, Morones in Obregon. Zdaj nameravajo u-stvariti delavsko diktatorstvo, ga okrepiti ekonomsko, politično in v vojaškem oziru. Diktator, kakor znano, je Calles sam. Delavski car je Morones in general Obregon ima kontrolo nad staro armado, obenem pa sestavlja novo, za katero nabira rekrute v državi Sonora. Calles hoče delavsko armado, to je, oborožiti delavce, ki bi dnevno opravljali svoja poklicna dela, če pa bi bilo potreba, bi pa z orožjem branili j diktatorski režim' in svojega , bossa. Na tako armado se dik-, tator bolj zanese kakor pa na vojake, ki so nameščeni po dr-; žavah, ki vsak hip lahko na-| merijo svoje orožje proti nje-'^ mu. Unijski delavci pa, katere Calles napaja z obljubami v duhu delavskega diktatorstva, bodo zvesto branili tak režim. Mehiška delavska federacija šteje 1,800,000 mož. Pretežnja večina teh je služila pri vojakih, mnogi so se tudi vdeležili raznih bojev. Ko je De la Hu-erta bil poveljnik armade, je pustil postreliti nekatere delavske voditelje. Od tistega časa so ostale v Mehiki skupine delavcev pod orožjem in so se organizirale. V prejšnih časih je pomagal Mehiški delavski federaciji Samuel Gompers, da so dobili orožje iz Zed. drž., zdaj pa ima mehiška delavska federacija sama kontrolo nad tovarnami, kjer izdelujejo mu-nicijo. Calles dobro ve, da če pridobi člane delavske organizacije za sebe, sme računati na dobro oporo -o- — Chicago, 111. — Pred pro-hibicijo je umrlo v Cook okraju letno do 70 oseb radi za-strupljenja z alkoholom; leta 1926 pa 400 oseb. — New York, N. Y. — Sanger Bright Steel, star 38 let, podpredsednik tvrdke White & Co., je iz samomorilnega namena skočil skozi okno petnajstega nadstropja v hotelu McAlpin in se ubil. Mr. Steel je bil rojen v Jolietu in je v sorodu z Mrs. Frank O. Lowden. — Rim, Italija. — Fašistov-ska vlada v Italiji hoče izboljšati ekonomski položaj v deželi. Začela pa je pri delavcih, s tem, da jim bo 10 odst. odtegnila od plače. — Pariz, Francija. — Maurice Mouvet, znameniti plesalec, ki je poročil lansko leto Miss Eleonoro Ambrose iz Newton, Kans., je v Lausanne v hotelu Savoy preminul. Podlegel je jetiki. — Jacksonville, 111. — Samuel A. Long, star 69 let, je postal v petek oče enaindvaj-stemu otroku. Long je zdaj drugič poročen, njegova žena je stara 25 let. — Detroit, Mich. — James Lee se je s svojim šestletnim sinčkom z motornim čolnom' vozil po reki, iz nekega čolna prohibicijske patrulje so pa na njega streljali. Lee in sinček sta bila ubita. Kdo je bil napadalec ni znano-; uvedena je preiskava. Boljševiške Ruse nihče ne vpo števa, radi bi se pa pomešali! med druge narode v ekonomskem svetu. —* Caristov-skih dolgov ne pripoznajo. Mussolinijevi vrnitvi iz Milana. Slomškovem trgu. Policija se energično posreduje, d(a Itali-1 nj niti sprva zavedala, kako do-ja brez pridržka pristane na; ber lov je napravila. V torek pogajanja z Jugoslavijo. ;in sredo je bil Anderlič zasli- Casopisje podpira misel di-|gan jn izdal je še nadaljnje ta-rektnih pogajanj med Rimom j tvine koles. Izdal je tudi imena in Belgradom in preti na ne- - dveh pomagačev, ki sta mu po- ZAKAJ IMA STRIC SAM GLUHA UŠESA FRANCOSKEMU PREDLOGU ZA MIR? Pariz, Francija. — Nedavno je francoski zunanji minister Briand predložil vladi v Wa-shingtonu francosko-ameriško mirovni pakt. S tem predlogom se strinja francoska vlada in njeno ljudstvo — kolikor znano tudi ameriško ljudstvo. Vlada v Washingtonu pa ni podala še nobene izjave glede predloga. Francoska vlada bi rada Briandov predlog predložila vladi Zed. drž. diplomatičnim potom. Ker pa ni nobenega glasu iz Washingtona se boji, da bi predlog v Ameriki ne zavrgli, kar bi močno užalilo francosko ljudstvo in prdtia-meriško gibanje v Fi-ancij le še bolj podkrepilo. Ženeva, Švica. — Boljševiški Rusi ne bodo napredovali, dokler ne spremenijo politične! smeri. Tega so se začeli zavedati, zato ponujajo svoja o-j gromna prirodna bogastva ka-j pitalistom za izrabljanje. Na! ekonomki konferenci v Ženevi; se je neki sovjetski delegat izrazil, da so prišli zato semkaj, da 'dosežejo nekak sporazum za skupno delovanje z drugimi narodi. Ker se čutijo osamljene, bi se radi pomešali med druge narode v ekonomskem svetu, zato so poslali svoje delegate v Ženevo na konferenco. Kar se tiče pripoznanja ruskih dolgov izza časa carske vlade, jih boljševiki ne pripoznajo. Glede boljševiške propagande je pa delegat zvračal krivdo na internacionalo in je rekel, da bi bilo boljše, če bi je ne bilo v Moskvi. -o- SLABO IZPRIČEVALO SU-HAŠKIH ANGENTOV. Chicago, 111. — V roko pravice je prišel neki kršitelj prohibicijske postave, ki je bil prijet, ko je s svojim šestnajst-' letnim sinom prevažal whisky. J Sodnik mu je rekel naj si sam odloči kazen, nakar si je prisodil eno leto in en dan zapora, za sina je pa prosil naj ga izpuste, ker je delal le po njegovem naročilu. Pri tej. priliki je bootlegger tudi povedal, da je imel opravila z raznimi su-haškimi agenti, ki so delili z njim dobiček od bootlegger-stva. Rekel je, da med sto se dobi komaj enega poštenega agenta, ki bi v resnici delal tako, kakor zahteva njegova služba za forsiranje prohibi-cije. varnosti^.ki bi pretile Društvu narodov, ako se albanski spor spravi pred njegov forum. "Westminster Gazette" izraža bojazen, da bi utegnila Italija ako rešitev zanjo ne bi bila ugodna, izstopiti iz Društva narodov. -o- Italijanski socialisti proti Mussolinijevi politiki na Balkanu. Na lyonskem socialističnem kongresu je jugoslovanski delegat Popovič formuliral težnje jugoslovanskih socialistov in njihovo zahtevo, da se albansko vprašanje reši na mednarodnem temelju. Italijanski delegat Morgari je izjavil, da italijanski proletarijat s simpa- magala pri delu in nato sta bila aretirana Alojzij Loznišek in Franc Kmetič, ki je znan v bil aretiran v Mariboru neki "pravi indijski fakir", zna si prebadati ustnice z iglami ter se ne straši niti pojesti živo žabo in krastačo. Priznali so 7 tatvin. Kolesa so kradli po celem mestu ter jih prodajali kar na ulici za ceno 100—300 Din. Imajo pa na vesti najbrže še več sličnih tatvin. Kolesarji bodo policiji hvaležni, da je spravila na varno tako nevarne uzmoviče. Usoden padec s konja. Pri vojaških vajah v Sombo-; ru je padel s konja podporoč-tijami zasleduje prizadevanja ir;k Svetozar Dimič tako ne- jugoslovanskega ljudstva in mu pošilja svoje pozdrave. Popovič in Morgari stei se nato objela-. Italijanski socialistični emigrant Bodrari je imel senzacionalen govor, v katerem je opozarjal na imperialistične nakane fašizma. Mussolini je najprej nameril svoj meč proti za- srečno, da so se mu zapletla čreva in je mladi častnik po izvršeni brezuspešni operaciji v groznih mukah umrl. -o- Himen. Na velikonočni ponedeljek sta bila poročena v magdalen-ski cerkvi v Mariboru inž. Du- ščak. šan Tomšič, ravnatelj mestne padu, a je sprevidel, da je tu plinarne, z gdčno Maro Ilre-fronta zanj vendar premočna. Zato se je sedaj obrnil proti vzhodu. Toda ko izzove ne-stvor, ki sedaj vlada v Rimu, novo vojno, se bodo milijoni pušk obrnili nazaj. Kongres je vsem trem govornikom viharno pritrjeval. -o- — Genova, Italija. — Šest-inpetdeset oseb je bilo tukaj aretiranih, ker se je dognalo, da nameravajo odpotovati v Ameriko nepostavnim potom. Samomor. V sredo, 27. m. m., se je u-strelil v srce s službeno puško Srb Čedomir Luktč v Jenšter-lovem seniku na potu v Zgornje Darzje. Prideljen je bil finančni kontroli v Sorici. Doma je bil iz Valjeva. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. 7 -o- Skrivnosten zdravnik. V Radmožancih in okolici v Prekmurju se je pojavil nek tujec, ki se je predstavljal kot zdravnik za vsako bolezen. Ker je obenem naglašal, da daje recepte za malenkostnih 10 Din in da predpisuje samo taka zdravila, ki jih lahko DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 50o Din............-_________$ 9.40 1,0°0 Din.................... 18.50 2;500 Din-__________________ 46.25 5,000 Din...................... 92.00 10,000 Din........................ 182.00 100 lir ____________________________$ 6.15 200 lir ............................$12.00 500 lir ............................$29.00 1000 lir ............................$57.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: , zakraJšek & Cesaric, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. T. AMERIKANSK! SLOVENEC Torek, 17. maja 1927. tAMERIKANSKI SLOVENEC fpi m Pijtbftff slovenski list r ' W Ameriki. r UsUaovlien leta 1891. 7»haj> mk dsn rtzoa nedelj, tx>n-leUkot te dssrov po praznikih. Izdaja in eiska.:" EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1S49 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098. Naročnina; Za leto leto— Za pol leta.. .$5.00 . 2.50 Za Chicago« JCsnsdo in Evropo: Za celo leto___6.00 Za pol leta-_____3.00 The First and the Oldest Slove nian Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Hon« day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, Ul- Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year____ For half a year___-_ .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____ For half a year______ 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-Biltvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ Požeruh volk trdi, da mu jagnje kali vodo. . . izvajati s preprevidno obzirnostjo, kakor slučaj zahteva. Najboljša obramba za italijanstvo vzdolž vzhodnjega Jadrana bi bila naselitev kake stotine italijanskih družin, opor-luno izbranih in porazvrščenih ob jugoslovenski,obali. Svrha bi se dala doseči z ustanovitvijo kakega industrijskega podjetja, za katero bi se v Jugoslaviji ne dobilo sposobnih delavcev. Italijansko emigracijo bi podpirale trgovske, turistične, umetnostne incijative, društva, novine, vsakovrstna propaganda kinematografi, izleti študijska potovanja, hrvatske dijake bi se vabilo na posečanje Italije, največji italijanski brodovi naj bi se pokazali ob obali, itd. Na Reki je danes tako, da Hrvatov ne veže, da bi se posluževali italijanščine marveč se da trgovsko rečeno, slavizirati cd njih. Ko stopijo s Sušaka na Reko, čutijo kakor da so v hrvatskem mestu. Na Sušaku pa se je razvil slovanski ambijent z antipatičnim protiitalijanskim provincijatizmom. Zato se mora uvesti stroga kontrola za Hrvate s Sušaka in vsakemu kdor bi bil na kakršenkoli način razžalil Italijane, se ima zabraniti vstop v mesto. Tako bodo Italijani bolj spoštovani in tudi njihov jezik kot močnih pride do svoje veljave. Za dosego stavljenega cilja se mora ustanoviti organizacija pod državno kontrolo. Brez požrtvovalnosti ljudi in brez izdatkov ne bomo storili nič za obrambo v nevarnosti se nahaja-jočega dalmatinskega italijanstva. . Prav je, da govori list odkrito. Pripoveduje sicer že znane italijanske želje, novo pa je to, da zahteva državno kontrolo nad delovanjem za italijanizacijo Dalmacije. Fašistična vlada mora sestaviti program v to svrho in dati tudi sredstva, da se prične obsežno poitalijančevalno delovanje po dalmatinskem bregu. "Popolo" je mnenja da se mora Jugoslavija kar lepo stov-ponižno ukloniti vsaki italijanski zahtevi in iti celo na roko Italijanom, ki si hočejo osvojiti veliko njeno obmorsko pokrajino. . . Mislimo, da je zadnji čas, da se z najvišjih jugosloven-skih merodajnih mest reče Italiji: roko proč od Dalmacije! Tisto, kar nasvetu je glede Sušaka in Reke, bo pomenilo za reško trgovino nov udarec, ako bi se pričelo izvajati. Na svoji zemlji in svojem morju hočemo biti sami svoji gospodarji! - — ■ - - > - res, lahko tuja zemlja. Prav kako hitro se vse obrača! Eden s strani PRIZNANJE "AMER. SLOVENCU." Cicero, 111. Cenjeno uredništvo: — Naj mi bo dovoljeno, da se zopet oglasim v mojem starem prijatelju Amer. Slovencu. Ne bom pisal o delavskih razmerah in novicah v naselbini, o tem naj poroča kdo drugi. Za slovenske novice ne vem, ker tu ne živimo preveč skupaj. Glede delavskih razmer pa tudi ne vem mnogo, kar čitam iz časopisov. Mi mizarji smo zaposleni zdaj vsak dan in delati moramo še čez uro. Ker prejemam štiri slovenske liste, dva kot glasilo in na dva sem naročen, zato mi je prišlo na misel, povedati javno, kateri izmed teh se mi najbolj dopade. Hočem biti nepristranski in soditi le po vsebini li- Iz avstrijske uradne statistike 1. 1910 sledi, da je bilo v Dalmaciji od 634.853 prebivalcev 610.669 Jugoslovenov, to je 96.19 odstotka, napram neznatni manjšini 18.028 Italijanov, to je 2.84 odstotka. — 100.00 Dalmatincev je bilo pri tem- štetju odsotnih. Avstrijska vlada ni bila naklonjena dalmatinskim Jugoslovenom, zato pa ni dvoma, da je šla na roko Italijanom pri ljudskom .štetju in dopustila, da so vpisali italijansko narodnost tudi taki, ki so prav za prav Hrvatje pa so se posluževali italijanščine, ki se je gojila v pokrajini po avstrijski uradni gorečnosti na široko še tik pred vojno. V vsem Primorju in v Dalmaciji je bila italijanščina kot službeni jezik v poslovanju z Jugosloveni odpravljena šele malo pred vojno. V mornarici se je pospeševala italijanščina, avstrijska primorska politika je otvarjala italijanske šole in ni čudno, da je vendar le ostalo precej italijanščine med našim obrežnim prebivalstvom v Dalmaciji. Zveze z Italijo in beneško gospodstvo so seveda tudi pustile svoje sledove. Ali če kdo govori po potrebi in po-i*lu kak tuj jezik, še ni radi tega pripadnik dotičnega tujega naroda. Italijani imajo to slabost, da smatrajoJnozemca, kij slučajno dobro obvlada njihov jezik, že kar za pol Italijana, j Pod pritiskom trozvezne politike je gojila Avstrija italijanstvo | NOVICE IZ SHEBOYGAN-v primorskih deželah. Ako bi ne bilo njenega brezobzirnega SKEGA HRIBA IN DOLINE, tlaeenja Jugoslovenov in favoriziranja Italijanov, bi bilo vsej Sheboygan, Wis. Prim or je z Dalmacijo vred ob izbruhu kazalo skoro čisto jugo-j g pomladjo se prične tudi slovensko lice. Iredentizem ima na vesti avstrijska primorska sezona piknikov. Naša društva politika. Ta je spravila primorske pokrajine pod italijansko I se že pridno pripravljajo jn oblast. Ostale so res po ogromni večini jezikovno naše ali ire-, kar tekmujejo med seboj^ kedo dentizem je bil že tako silen, da je prevpil naše pravice in m bi da] več ^abave/ Prva zmaga . .. . . .' i zabava bo seveda naš veliki Julijsko Krajino imajo Italijani. Sedaj se pripravljajo z, tridnevni bazar, ki se vrši v za-vso močjo na zavojevanje Dalmacije Veljavni italijanski četku meseca 1unija v korist dnevniki pišejo neprestano o < italijanski" Dalmaciji. Nikdar j šole in cerkve. Koncem meseca [smrti. Kruta smrt je "pretrgali ne povedo, da je samo par tisoč Italijanov z jugoslovenskimi !maja ajj začetkom priimki v Dalmaciji, marveč opisujejo deželo in ljudi tako, da ! Izmed vseh listov, ki jih prejemam, pa moram priznati, da je sedaj Amer. Slovenec najbolj pester in najbolj zanimiv. Ta list se pa mora v resnici priljubiti vsakemu, ki ga dobi v roke. Kako prinaša vedno zanimive dopise iz raznih naselbin! V dopisih človek najde vse novice, kaj se godi po naših naselbinah med rojaki. Ravno to je znamenje, ker se ga rojaki tako poslužujejo z dopisi, da je list priljubljen in uživa ugled med rojaki. Nekaj zanimivega so tudi članki v A. S. Čitatelj je stalno informiran o vseh političnih dogodkih po svetu. U-redniku A. S. častitam na njegovem delu za ta list. Le tako naprej in list bo še bolj napredoval. Dobro blago se samo hvali in to se kaže tudi pri tem listu, ker se vedno bolj in bolj širi med našim ljudstvom. ta pa v Sheboyganu. Unoč je bil med našimi rojaki dobro poznan vsled dovtipnih šal s svojo harmoniko. V šali so ga poznali rojaki večinoma pod imenom Delegat. Pogreb se je vršil iz tukajšne slovenske cerkve Se to naj omenim, da sem či-tal debato med urednikom Pro-svete in gl. predsednikom K.S. K.J., g. Grdino. Zakaj urednik Najprvo se naj ustavim pri 'Prosvete tako molči na razne glasilih. Kot član SNPJ. dobi- 'ugotovitve in trditve g. Grdi-vam tednik Prosveto. Kar je v ne? Ali je vas tako v živo pri-tej številki društvenega, je do- 'jel, da še sedaj niste prišli k bro, nič ne rečem. Ampak pri- sapi? Saj ste vendar tako zgo-poročal bi pa odgovornemu u- ivorni, pa čemu ne odgovorite redniku, da naj bi stvari, ki v i in ne izpodbijete, kar vam je uradno glasilo ne spadajo, izpustil. Zelo neumestno je tudi, da se urednik vtika v zadeve g. Grdina zagnal v obraz? Odgovorite, kedaj se je blufalo, ali tedaj, ko se je zvabljalo KSKJ. Ker sem član tudi te .članstvo v jednoto pod pretve-jednote, nisem videl doslej, zo, da je pri jednoti popolna vsaj jaz še ne, da bi se urednik verska svoboda, ali zdaj, ko se Glasila KSKJ. prvi začel zale-1 katoličane žali s pisavo jedno-tavati v SNPJ. Smešno je. da tinega glasila, katerega ureju- urednik Prosvete razlaga svojemu članstvu pravila KSKJ. Ali bi ne bilo bolj pametno razlagati pravila svoje jednote, nego da se vtikate v stvari, pri katerih vi nimate nič opraviti? Kaj pravi zdrav razum na to? Ali se je potem čuditi, da jih potem neprestano dobivate po vaših starih socialističnih plečih? Krivi ste si sami! Pa naj na slov. katol. pokopališče v j bi bilo, ko bi se šlo samo za Zeleno dolino. vašo osebo, ali pri tem trpi S.N. P.J., ker govori se, kar sem že Še ni bil pokopan prvi, ko smo zvedeli za drugi slučaj ( junija bo J. j . -p. i .. , . .. -t !velika slavnost pri polaganju mora dobiti citatelj vtis, da je Dalmacija pretežno italijanska temeljnega kamena zgradbe m da je povsem naravno, da jutri pripade Italiji Narodnega Hrvatskega Doma. Popolo di lriesce ie napisal obširne načrte za poitali- rp ■ , , . . • r. i i -• t i- r - .L • • p To novico in napredek naših jancevanje Dalmacije v sedanp dobi. List izvaia: , , u x , . ........ J „ „ bratov Hrvatov bi mi z lskre- Storite, da bo govorilo vas iezik kolikor mogoče vec ljudi, , - , ...... ...... ... _ , . .. ° _.„. ,J nostjo pozdravih, ko bi vodi- prijateljev in nasprotnikov, pa boste prispevali k veličini svo- ^i-- , , , n . , • , • , . , t . V* i • -X. i..... t telji delali bolj skupno m v slo- je dežele. . . V jugoslovenski Dalmaciji se ima italiianscma bo- i ., ..... . T. j . ,, ... :. . , gi. Mogoče se pride cas, ko liti s prodirajocim slavizmom. Hudo je Italijanu, ki prisostvu- v j , T. .. , ' . , . , . ... .... . j v - iboelo tudi spoznali, da so bih v je počasni pa gotovi slavizaciji zemlje, kjer se je do vcerajs- njega dne govoril naš jezik. Ne smemo izgubiti časa. Pod Av- stro-Ogrsko je imel italijanski jezik vse možnosti, da se vzdrži, v Jugoslaviji izgublja teren. Velik del Dalmacije je vendar še jštvo Sv. Trojica veliki piknik, dvojezičen in nekateri bi lahko rekli, da so samo Italijani ali !na katerem bo izžreban novi zmoti. Dne 25. junija priredi dru- nit življenja spoštovani rojakinji, soprogi dobro poznanega rojaka F. H. Turka. Pokojna je bolehala za notranjo bole- slišal: glejte, kakega čvekave- jete vi? ! Ste li sapo zgubili pri tem vprašanju? Ali mislite, da te vaše neiskrene taktike člani ne opazujemo in ne vidimo? Ej, motite se, brate urednik, če to mislite! Vidite, brate urednik, vi marsikterikrat zapišete kako tako, da vas lahko vsak navadni šolarček zavrne. Potem pravite, da se vas pa napada ! Potem se skrivate pa za hrbet jednote, češ, v jednoto se zaletujejo. Kaj še! Le v vašo brezglavo politiko, to je tisti vzrok in kamen spodtike. Zato ga urednika imamo pri našem sprejmite glasilu. In to je resnično. Da se pometajte blagohoten nasvet: vedno le pred s vo- se tako nerodno zaganja v drn- . ge organizacije, kakor da bi zen, morala se je podvreči ope- j t -i . i ... , , . .. . . .doma ne bilo nobenega dela za raciji, katere posledica je bila nagla smrt. V nedeljo, 8. maj-nika je bila še v cerkvi pri službi božji, prejela je tudi sv. zakramente. Revica pač gotovo ni slutila, da jih je prejela zadnjikrat v svojem življenju. U-mrla je v sredo zjutraj, dne 11. jmajnika v tukajšni bolnici. Ko to pišem, dan pogreba še ni določen. Pokopana bo na sloven- samo Hrvatje. Sedaj so slednji v večini. Ako bi bila Dalmacija 'avtomobil. Dne 3. julija pa pri-priklopljena k Italiji, bi'statistika pokazala baš obratno. (U- redi piknik prvo in najstarejše) mevno, ker bi vsakega Dalmatinca, ki zna deset italijanskih jtukajšne samostojno društvo skem PokoPa*isču v Zeleni do- I lini. Gotovo bo njen sprevod k emu počitku veličasten. besed, vpisali za Italijana). Prebivalstvo, po večini dvojezično, Ilirija, ki ima štiri denarne na- ; se sedaj "raznaroduje". Odtrgano je od TrSta in Reke. Dijaki jgrade za srečne plesalce. Veli-jzadllJ so izpostavljeni šovinizmu raznih udruženj in sokolski vzgoji, jko drugih društev se priprav plovne družbe so slavizirane, prišli so čisto slovanski funkcijo- jlja s takimi ali enakimi zaba-jne države pred 24. leti. Po eno-narji. vpliv Dunaja, Trsta in Reke je zapadel vplivu Beograda, ivami, tako da ne bomo imeli,letnem bivanju v Milwaukee Zagreba in Ljubljane. (časa stikati po gozdih za tiči je prišla v Sheboygan, kjer je Dolžnost je italijanske vlade, dolžnost fašistične države, kot ga ima naš Tonček s hriba, j bivala ves čas, dokler je ni poda sprevidi vso škodo, ki bi jo mogla zadeti v bližnji ali daljni | Tudi koščena žena smrt se jej klical Gospod v večno življe-bodočnosti z izginitvijo italijanskega jezika z vzhodnega Ja-,v kratkem presledku oglasila j nje. Pred 21 leti se je poročila s sedaj še živečim F« H. Turkom. Tukaj zapušča poleg soproga enega sina in dve hčeri. jo brezplačno najbolj reprezentativni italijanski listi in vsaj |naš rojak Frank Unoč v 38. le-! Enega brata v Kaliforniji in ena izmed najlepših revij. Kaj bi stalo, ako bi se oskrbele knjiž- tu svoje starosti. V Ameriko je jtri sestre v stari domovini. Dru-nice z dobrimi italijanskimi knjigami o zgodovini, industriji, prišel pred 18 leti; bival je več j žinl izrekamo naše sožalje, te-moderni umetnosti, plovbi itd.? Seveda treba take iniciative let v Clevelandu, O., zadnja le-!bi, draga rojakinja, pa naj bo ljudje spodtikajo nad našo jed- j jim pragom, tu držite red in noto, je krivo naše glasilo, ker ■ snago, pa bo vse O. K., nihče se ne bo v vas zaletaval. Pišite za organizacijo, katera vas plačuje in v katere službi ste. lastno jednoto. Pišite za lastno organizacijo, kakor ne pa za mednarodni Marksov drana; zato naj konsekventno poskrbi proti temu, kar treba. jpri nas kar dvakrat. V soboto, Znanje italijanščine se mora obdržati v vseh razredih dal- j7. maja je umrl v tukajšni bol-matinskega prebivalstva. V hrvatske čitalnice naj se pošilja- nišnici po enodnevni bolezni Starosta kranjske duhovščine, da v druge politične liste. Zato vpokojeni župnik in biseromaš pa KSKJ, zadnje čase tako le- nik Janez Wester> rojen po napreduje in uživa ugled, Bledu, 16. aprila 1838, sedaj v ker pri njenem glasilu ni takih gkofji Loki> stopiI je na veliko fanatikov, kakor so pri nekate-'soboto y gvoje 9Q leto ge nh drugih. 1 mnoga leta! Pridiga s Crazy Hill-a. — V rdeči tetki so te dni ponatisnili zanimivo pridigo kansaške pri-čarce s Crazy Hilla. Pridigarca je prišla h vaškemu potoku, se pokrižala in začelo s svojo običajno pridigo. Bogme, bila je dol, D). Kaj pomenjajo te besede? Misli li Kristus res, da si mo-amo odrezati roki, nogi, ali si izdreti oko? Ne in ne! Te besede pomenjajo le: Ko bi ti bilo kaj tako drago in ljubo, kakor i je draga tvoja roka ali noga, ali kakor ti je ljubo tvoje oko — če ti je v pohujšanje, to je, če ti je v priložnost za greh, odbrani to od sebe! Prijatelji, slabe knjige, slabi časniki so pogostoma taka riložnost; ne zastrupe človeka kar čez noč, delajo počasi — to opažu jemo lahko sami, kak grozen vpliv imajo na človeka! Koliko pa je ljudi, ki vržejo tako časopisje iz svojih hiš? Hočejo napredovati v verskem oziru, hočejo se vrniti k Bogu — a kljub temu so še vedno naročeni na brezversko in protiversko časopisje in je podpirajo. Mislite li, da se bodo taki ljudje res spreobrnili? Nikoli! "'Če te tvoje oko pohujšuje, izderi ga!" Ljudje molijo: "Ne vpelji nas v skušnjavo in reši nas vsega hudega !" Toda, da bi sami kaj storili, da bi hudo odvernili, vrgli iz hiše, tega pa ne! Zato se ne čudimo, če njihova molitev nima nikakega uspeha! Druga ovira je naše slabo nagnjenje. Če se hočemo resnično k Bogu verniti, moramo svoja nagnjenja, strasti krotiti brzdati! Nikdo ni brez njih, že sv. Pavel toži radi tega. Koliko pa je ljudi, ki si res prizadevajo, da krote in brzdajo svoje strasti, svoja slaba nagnjenja? Te moramo brzdati, če se hočemo obrniti k Bogu! "Zadošča ti moja milost", rekel je Gospod apostolu Pavlu, ko ga je prosil, da bi ga rešil strasti in nagnjenja; lahko se premagaš, če le hočeš! Pa ljudje molijo y.u svoje spreobrnjenje, ne krote pa svojih strastij, kaj jim pač pomaga taka molitev? Mnogi molijo, da bi vztrajali v dobrem, pa se ne poslužujejo potrebnih pripomočkov. Kateri so pa ti pripomočki? Sta posebno dva: Varuj se i;i prejemaj zakramente! Varuj se! Koga? Slabih priložnosti. To je prvi pripomoček, da boš vstrajal v dobrem. Ne hodi na kraje, ne zahajaj v družbe, kjer te bodo zapeljali v greh. Sicer boš zastonj molil in prosil za vztrajnost; tvoja molitev ni molitev imenu Jezusovem! Prejemaj pogosto sv. zakramente! V njih zadobivamo noč, da bomo vztrajali v dobrem. "Kdor je Moje Telo in pije Mojo Kri", pravi Kristus o sv. obhajilu, "ostane v meni in jaz v njem." Mnogi zanemarjajo zakramente, ne gredo k spovedi, ne pristopajo k mizi Gospodovi, kako bodo vztrajali v dobrem? To sta torej vzroka, zakaj naša molitev za večno zveliča-nje pogosto ni uslišana. Mnogi nočejo odstraniti ovir spreobr- Joseph Mantel — JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča * ^ Enaindvajset let izktumje. dela. Vg= njeiya, drugi zopet se nočejo posluževati potrebnih pripomč-j ber, je trnjeva m dolga. Pa bo morda kdo rekel: Kdo bo pa kov. O njih veljajo Gospodove besede: "Dosedaj še niste ni- hotel po taki poti hoditi ? Tem pravim: Le pogumno na pot! Je sicer težavna pot, toda na koncu poti nas čaka obilno plačilo. "Oko še ni videlo, uho ni slišalo, človeško srce še ni občutilo tega, kar je Bog pripravil tem, kateri ga ljubijo" (1. Kor. 2, 9).' Pot greha je sicer široka, je prijetna, je ravna, kakor bi bila z rožami posejana; toda kaj pomaga vse to ? Roža kmalu ovene, cvetje odpade, ostane edinole trnje. Vedno imejte konec pred očmi! Spominjajte se poslednjih reči: smrti, sodbe, pekla in nebes. Ni li boljše, tisočkrat boljše, hoditi po križevi poti za Gospodom v nebesa, kakor pa za brezbožnimi po poti greha v pogubljenje? Nismo opuščeni na poti proti nebesom. Milost božja je v nas, ona nas podpira, nas krep-ča, nas dviga, ko pademo. Prosimo za to milost! Kristus Gospod, Ji je blagoslovil svoje apostole ob svojem vnebohodu, ki jijn je poslal sv. Duha, da bi mogli hoditi po poti v nebesa in druge voditi po tej poti, naj blagoslovi tudi vas, naj vam dodeli svojo milost, da bote tudi vi srečno dospeli v nebesa. Amen. IZ CHURCHILLOM Y0JNIH SPOMINOV (Dalje.) General Tudor je bil ves v milj. Mislil sem najprej, da so česar prosili v Mojem imenu!" Zato pa, prijatelji, ne samo molite, ampak si tudi prizadevajte, da bo vaša molitev odkritosrčna, da bote molili z dobrim namenom, pa bote uslišani. Amen. -o- PRAZNIK VNEBOHODA GOSPODOVEGA. In Gospod Jezus je bil vzet v nebo. — Mark. 16, 19. Praznujemo danes spomin Gospodovega vnebohoda. Spominjamo se dne in trenutka, ko se je Gospod ločil od svojih apostolov, jim dal svoje poslednje opomine, zapustil zemljo in se vrnil v nebesa, kjer sedi na desnici Boga Očeta v večni slavi. Vrnil se je v.nebesa, da bi nam, svojim vernikom, pripravil bivališče pri nebeškem' Očetu, da bi bil tam naš srednik. Ne bo pa prišel vsakdo v nebesa, vsakdo ne bo dosegel večnega izveli-čanja; Kristus Gospod pravi sam: "Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih" (Mat. 22, 14). Če hočemo za Gospodom priti v nebesa, moramo korakati na zemlji po tej poti, po kateri je šel On. Edinole pot,, po kateri je hodil Kristus, pelje v nebesa. Katera pa je ta pot ? * * % Pot v nebesa je tesna, je aafca. Gospod sam pravi: "Ozka so vrata in tesna je pot, katera pelje v življenje" (Mat. 7, 14). Dve poti vodite v večnost, v nebeško domovino: Široka pot greha in pot kreposti, ki tesna in ozka in ni ravno prijetna. Sv. vera mu kaže to pot, gorje pa kristjanu, ki opusti vero, ki gre po široki poti, zgrešil bo svoj cilj, prišel v večni ogenj. Ker je pa pot v večnost jako ozka, tesna, treba hoditi jako previdno. Na tej poti so razni mejniki, korakamo takorekoč med dvema plotoma, katerih prekoračiti ne smemo; na tej poti vidimo mejnike krščanskih čednosti: previdnosti, zmernosti, pravičnosti, gorečnosti v dobrem, ponižnosti, čistosti, ljubezni, miroljubnosti, teh mejnikov se moramo zvesto držati. Pot v nebesa pelje navkreber. Bolj ko pelje pot v hrib, bolj ko gre navkreber, toliko težje gremo, toliko bolj trpimo, predno pridemo na vrh. Čim višje pridemo, toliko bližje smo nebesom. Tako moramo tudi mi, če hočemo nebeški vrh doseči, trpeti, moramo se bolj in bolj odtrgovati od zemlje, moramo zatajevati in premagovati sebe. Odtrgati moramo naše srce od pozemskih stvari, ljubiti moramo Boga nad vse. Na poziv "Sursum Corda" — Kvišku srca — mora biti vedno naš odgovor: "Habemus ad Dominum" — Imamo jih pri Gospodu! K Bogu mora pohiteti vse naše hrepenjenje, vsaka naša želja, kvišku morajo pohiteti naše misli k Mariji, kraljici nebes, po- ^eno- Štiri milje v globino je jtrušč, ki so ga povzročale eks-hiteti k neštetim množicam nebeščanov, pohiteti k našim pri- fronta ena sama pletenina jateljem, ki so*šli previdno po ozki, strmi cesti in prišli srečno jžice in premišljeno nameščenih v nebesa. Zato nam kliče sv. Pavel: "Če ste torej vstali s jgnezd strojnih pušk. Oddelki (dov, je bil tako močan, da m-j Kristusom, iščite, kar je gori, kjer je Kristus na desnici; misli- jso bili tako razvrščeni, da bi se smo mogli razločiti, da se je j te na to, kar je gori, ne pa na to, kar je na zemlji" (Kol. 3, 1-2). ,lahko vsak posamezni mož pol- j200 topov pridružilo k splošne- Pot v nebesa je trnjeva. Marsikoga rani trnje, ko potuje ,no uveljavil. Z ozirom na go- mu streljanju. Od divizijskega, proti nebesom, treba mu pogosto marsikaj pretrpeti, marsika- vorice in končno popolnoma u- ^poveljstva z višine pri Nurlu ' ko britkost okusiti. Trnje pa, s katerim je pot v nebesa posuta, ;Pravičenih domnevanj, da bo-.smo lahko pregledali fronto, so križi in težave, so sovraštva in preganjanja, različne pre- do Nemci pri napadu uporabili I par milj na daleč. Zdaj je bila ^.T... Xw. -T « 1__i. „..« ___ - ii^l * _ T) — _ 5rl____i______•• i ^ • i « n^/NVTil j-k 4-n *ilf/>Tr rtrt Ivi 1 it riMo on m rtncri mn n l/ruMilio R i _ pričakovanju. Vse je bilo gotovo. "Kdaj mislite, da se začne?" sva ga vprašala. "Morda jutri zjutraj, morda dan pozneje ali čez teden dni." Ostala sva ves naslednji danvstrelskih jarkih. Smrtna in nekam sumljiva tišina je bila sprostrta nad fronto. Cele ure se že ni ogla- to naši 12 centimeterski topovi, toda bile so bržkone mine. Potem pa — kakor če pianist preleti klaviaturo od najvišjega tona do basov — je pričel naj-groznejši topovski ogenj, kar sem ga kdaj slišal. "O 4:30 minut," piše Ludendorff, "smo pričeli z napadom." Na obeh sil noben top. Toda na bojišču straneh, na severu in jugu se je: ožarjenem od solnca, je poči- jrazlegal peklenski trušč, dočim' vala nekakšna slutnja. Pregle- j je skozi okna moje kabine, ki dali smo cel obrambni sistem so bila skrbno prelepljena s pa-od Gauche Wood, kjer so stali jpirjem, seval žar plamenov. Afrikanci, do osrednje pozicije } Oblekel sem se in šel ven. artiljerije na pobočjih za Ha- .Srečal sem Tudora, ki mi je re-vricourtom. Nič, kar zna ustva- kel: "Zdaj je tu. Ukazal sem riti človeška misel in uresničiti ■pripraviti vse naše baterije. človeški napor, ni bilo pozab- Kmalu jih boste čuli." Toda skušnje, katere pošilja Bog človeku v svoji neskončni modrosti, ko ga hoče privesti na pravo pot, ga utrditi in ohraniti v kreposti in milosti. Vsaj je moral tudi Kristus Gospod po poti trpljenja iti v nebesa, na poti v Emavs je rekel učencema: "Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v svojo slavo?" (Luk. 24, 26). Zato pa, prijatelji, če vas zadene kak križ, če vaše srce napolnjuje žalost, bodite potrpežljivi. Vedite, da edinole trnjeva pot pelje v nebesa! Pot v nebesa je tudi dolga. Če nismo takoj po sv. krstu umrli v krstni nedolžnosti, je naša dolžnost, da se celo življenje ogibamo greha in Bogu zvesto služimo. Če bi bilo naše življenje še tako dolgo, če bi živeli sto, ali več let, neprenehoma se moramo bojevati proti grehu in služiti Bogu. Celo svoje življenje moramo potovati proti nebesom. Zato pravim, da je pot v nebesa dolga. Če smo pa dosedaj spali spanje greha, vstanimo hitro, podajmo se na pot kreposti, predno nas pokliče smrt. Ne zanašajmo se na zadnje dni našega življenja, ker ne vemo, če niso naši dnevi že šteti. En sam grešnik je dosegel milost v zadnjem trenutku, bil je to desni razbojnik,.njegov tovariš je bil pogubljen. Nikomur nas ni zagotovljena milost, kakor je bila desnemu razbojniku. Zato pa bodi celo naše življenje prav do zadnjega zdihljeja na smrtni postelji veden boj proti sovražnikom našega izveličanja: proti svetu, lastnemu telesu in hudiču ! Taka je pot proti nebesom: ozka, tesna, ona vodi navkre- Važno naznanilo. V PETEK 20. MAJA, OB POLU OSMi URI ZVEČER, se vrši najvažnejša seja, SLOVENSKI DOM INC., v Tamšetovi dvorani. Nujno je potrebno, da so navzoči vsi zastopniki društev, ki so podpisali obveznice, oziroma delnice, kakor tudi posamezni delničarju Predložena bodo pravila, poročalo se bo natančno finančno stanje, izvolilo se bo postavnim potom 21 direktorijev, in ukrenilo Se drage važne zadeve tikajoče se bodočega poslovanja. Navzoč bo tudi odvetnik, ki bo- dal potrebna navodila in pojasnila delničarjem. Bodite toraj navzoči vsi, da ne bo pozneje nepotrebnega zabavljanja » "kikanja", o zaključkih te seje. Društva, katera se niso do sedaj zastopana, to je, da niso še podpisala delnic, storile to sedaj* pred sejo* da boste zapitem ▼ zgodovini kot ustanovni ki Slovenskega dom-a. Do sedaj je zastopanih DVANAJST različnih društev pri Slov. dom-u. Podpisanih delnic je za OSEM TISOČ OSEM STO dolarjev, denarja v blagajni pa je preko TRITISOČ dolarjev. Lahko se te seje udeleže tudi drugI Slovenci, ki se zanimajo za to gibanje, takoj ko podpišete delnice* imate pravico do glasovenja*. Inc., JOE MATOH, tajnik, 675 Orebard>Stree*. večje število tankov, so bila u- ena sama ognjena krivulja. Bi-j rejena velika polja min z veli- lo je še dve uri do" solnčnega ^ kimi, občutljivimi minami in vzhoda in ogromne esksplozije; množico žičnih ovir. Po tem o- granat v naših jarkih so sledile, zemlju nas je vodila ozka peš-'tako hitro druga za drugo, da' pot. Solnce je zahajalo, ko sva se mi je zdelo, da med njimi zapuščala Gauche Wood in se sploh ni presledkov. Med eks- poslovila od AfrikanceV. Zdeli so se mi podobni Špartancem Leonide na predvečer bitke pri Termopilah. Udarec. Predno sem šel spat v razvalinah Niirla, mi je general Tudor dejal: "Zdi se mi, da se bliža. Naše straže so ugotovile nocoj več kakor osem sovražnih stotnij komaj pol milje od naše fronte." — Noč je bila tiha in oglašali so se le posamezni topovski streli in tope eksplozije letalskih bomb. — Zbudil sem se v popolni tišini par minut po četrti uri zjutraj in trenutek sem še poležal ter razmišljal o vsem mogočem. Naenkrat, po preteku približano pol ure, je pretrgalo tišino šest do sedem silno burnih eksplozij, ki so bile oddaljene par plozijami granat smo lahko od( časa do časa opažali večje plamene, ki so bržkone švigali iz zažganih skladišč. Velikost in intenzivnost tega napada je presegala vse, kar je kdo od nas kdaj videl. Nenevarna "Percy." Pri štabu je streljal le en top, imenovan "Percy." Vsi NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN J ERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Ameriška največja kupčija! 26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor in nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25. Izpolnite in izrežite spodnji kupon in pa pošljite nam s potrebno svoto: EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa. Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto $_________________________ EICHHOLZER & CO. Inc. FOREST CITY, PA. njegovi streli pa so brez Škode padali 100 yardov daleč vstran. Četrt milje dalje proti jugu je ob peronnski cesti težji top u-ničeval divizijske kantine. — Končno je nad tem peklom napočil dan. Videli smo pred seboj velike prostore dima, iz katerih so sikale orjaške mase zemlje z rdečo glavo, podobne velikim pošastnim gobam. Moral sem se le ločiti od tega prizora. Poslovil sem se od svojih prijateljev in se brez nezgode odpeljal po cesti proti Peronne. Vtis, ki sem ga imel od generala Tudorja, je bil sijajen. In res, deveta divizija ni samo vzdržala celo bitko, ampak so tudi njeni prvi oddelki kot zveza med tretjo in peto armado odbili vse napade in se umaknili šele na ukaz, ko je to tirja-lo splošno kretanje fronte. "Michael." "Michael" je bil brez dvoma največji napad, največji napor, kar jih pomni zgodovina. Od Sensee River proti Oise, na fronti 40 milj se je istočasno borilo 37 divizij pehote in 6000 topov; 30 ostalih divizij je bilo pripravljenih, da poseže v boj, kakor hitro se pokaže potreba. Na isti fronti je držalo angleško bojno linijo 17 divizij in 2500 topov, s petimi divizijami rezerve. Južno od Oise so poleg tega napadale 3 nemške divizije eno angleško. V celoti so vrgli Nemci več kakor tri četrtine milijona ljudi proti 300 tisoč Angležev. Na dveh odsekih po deset milj, razprostirajočih se severno in južno od obronkov, kjer je stala deveta divizija, je bila gostota sovražnikove vojske tolika, da je ena divizija prišla na vsakih 1000 yardov in je bila v primeri z gostoto nasprotnikove vojske kakor 4:1. Kdo je zmagal? Kljub temu, da mnogi trdijo nasprotno, zagovarjam jaz z ozirom na malenkosten nemški uspeh, nazor, da so bili Nemci poraženi. Lu-dendorffu se ni posrečilo osvojiti niti ene strategično važne točke. 23. marca zjutraj je bil prisiljen opustiti svoj sen, da premaga sovražnika in da vrže jedro angleške armade k morju ter se je moral pomiriti z u-panjem, da osvoji le Amiens in da morda oddeli angleško armado od francoske. In po 4. aprilu je opustil tudi ta dva najvažnejša, vendar zanj pravzaprav postranska cilja. "V vojnem oziru," je rekel Ludendorff, '^jiismo dosegli tega, kar smo upali na temelju dogodkov od 23., 24. in 25. marca. Da nismo osvojili Amiens . . . je bilo posebno neprijetno." — (Dalje prih.) -o- PRODA POSLOPJE 2 flata, 5-6 sob, vse moderno, cena nizka, 5352 So. Campbell Ave., Chicago, 111. 206-t,dot zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje JOS. HLAVATY točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. . Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood. Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila ca-rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v ChicaRi, ustanovljeno pred 38 leti. največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofinpr Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi departmenti. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo za ročtta za premog — drva in ianje pohištva ob čara aelitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21«t Place. Chicago. »i Ik AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 17. maja 1927. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Ta pripovedovanja so poslušali z žalostjo, a tudi s ponosom oni Lavdanci, ki niso služili V litevski vojski ter so se morali staviti samo pri splošni vojski. Toda pričakovali so splošno, da se v kratkem skliče črna vojska, zadnja bramba domovine. Določeno je bilo že naprej, da postane v tem slučaju gospod Vo-lodijovski lavdanski ritmojster, zakaj dasi ni bil domačin, vendar ni bilo med domačimi slavnejšega moža. Ostali vojaki so še celo govorili o njem, da je samega hetmana rešil pogube. Vsa Lavda ga je nosila tako rekoč na rokah, a vsak kraj ga je hotel izpuliti drugemu iz rok. Zlasti so se prepirali Butrimi, Do-maševiči in Gaštovti, kje naj bi dalje časa prebival kot gost. Njemu pa je tudi ta hrabra »lahta tako ugajala, da ni šel z ostanki Rad-zivilovih vojsk, ko so krenili v Birže, da bi se po porazu tu nekako opomogli — temveč je hodil od naselbine do naselbine; naposled s* je ustavil pri gospodu Pakošu Gaštovtu, ki je imel najvišjo oblast v Pacunelih. Sicer pa gospod Volodijovski ne bi bil na noben način mogel oditi v Birže, ker je nevarno obolel: najprej ga je napadla zla vročica, potem bi bil vsled udarca, ki ga je dobil pri Cibihovu, kmalu izgubil desno roko. Tri Pakošove hčerke, znane po svoji lepoti, so ga vzele v svoje ljubeznivo varstvo in so si prisegle, da hočejo spraviti tako slavnega viteza do prvotnega zdravja. Plemstvo pa se je zavzelo za pogreb svojemu slavnemu vodji, gospodu Herakleju Bileviču. Po pogrebu so odprli pokojnikovo oporoko, iz katere se je pokazalo, da je stari polkovnik postavil za dedinjo vsega premoženja, izvzemši vas Lubič, svojo vnukinjo Aleksandro Bilevičevo, hčer upiškega logarja, varstvo nad njo pa je poveril do njene možitve vsej lavdanski šlahti. . . . . Vsi, ki so mi bili vdani" — se je glasila oporoka —■ "in ljubezen plačevali z ljubeznijo, naj bodo ravno taki tudi siroti in naj v teh časih popačenosti in prevratov, ko ne more nihče biti varen pred človeško svoje-glavnostjo, a tudi ne brez strahu — v spominu name varujejo siroto pred vsakim zlom." "Pazijo naj tudi, da bi v varnosti uživala posestvo, izvzemši vas Lubič, katero prepu ščam in zapisujem gospodu Kmiticu, mlademu oršanskemu praporščaku, da ne bi pri tem imel kake ovire. Kdor pa bi se čudil tej moji naklonjenosti do velemožnega Andreja Kmitica ali pa hotel videti v tem kako krivico za mojo sorodkinjo Aleksandro, naj ve, da sem gojil do Andreja Kmitica že izza mladih let pa do svoje smrti prijateljstvo in pravo bratovsko ljubezen. Z njim sem hodil na vojne in mi je večkrat rešil življenje, in ko sta mi zloba in zavist gospodov Sičinskih hotela iztrgati moje posestvo — mi je pomagal, da sem prišel do njega. Tedaj sem se jaz, Heraklej Bilevič, komornik upiški in obenem nevreden grešnik, stoječ danes pred strogo božjo sodbo, pred štirimi leti (še živ in hodeč po zemeljski nižini) napotil h gospodu Kmiticu, očetu oršanskega mečnika, da bi sklenil z njim tesno prijateljstvo in ljubezen. Tam sva v medsebojnem sporazumu sklenila po starodavnem plemenitaškem in krščanskem običaju, da stopita najina otroka, in sicer njegov sin Andrej in moja vnukinja Aleksandra, logarjeva hči, v zakonsko zvezo, da bi iz njiju vzrastlo potomstvo v slavo božjo in korist Poljske. Tega si najiskreneje želim in obvezujem svojo vnukinjo Aleksandro, da posluša to izrečeno voljo, razen če bi gospod praporščak oršanski (česar Bog ne daj) z nečastnimi dejanji omadeževal svojo slavo ter bil proglašen za brezčastneža. In ee bi izgubil svoje premoženje, kar se v onih krajih ob Orši lahko utegne pripetiti, ga mora v svojo srečo vzeti za moža in se ne ozirati na to, če bi tudi Lubič izgubil. Vendar če bi po posebni milosti božji moja vnukinja hotela Bogu na hvalo ostati devica in obleči obleko redovnice, tedaj ji je prosto, da to stori, ker se mora hvala božja bolj spoštovati nego človeška. . ." Na tak način je torej ukrenil gospod Heraklej Bilevič glede premoženja in vnukinje, čemur se ni nihče posebno čudil. Gospodična Aleksandra je že davno vedela, kaj jo čaka, in šlahta je že davno slišala o prijateljstvu med Bilevičem in Kmitici — sicer pa so bile misli v časih poraza zajete z drugimi stvarmi, tako da so kmalu prenehali govoriti o oporoki. Le na dvorcu v Vodoktah so govorili često o Kmiticih, ali bolje o gospodu Andreju, ker stari mečnik tudi ni več živel. Mlajši pa se je mudil z lastnim praporom in organskimi do-brovoljci pri Šklovu. Pozneje je izginil izpred oči, a nihče ni verjel, da bi bil umrl, zakaj smrt tako imenitnega viteza bi gotovo ne bila ostala tajna. Zakaj Kmitici so bili na Or-šanskem ugleden rod in so bili gospodarji znatnih posestev, a one strani je pokončal vojni plamen. Okraji in zemlje so se izpre-minjali v neme ravnine, rušila so se posestva, ginili ljudje. Po Radzivilovem porazu se že ni nihče več uspešneje stavil v bran. Gosiev-ski, vojni hetrnan, ni imel moči; kronski het-mani so se na Ukrajini borili z zadnjimi silami in mu niso mogli pomagati, ravno tako tudi ni mogla pomagati Poljska, ki je bila izčrpana vsled kozaških vojen. Val je zalival deželo čim dalje bolj, odbijal se je tu pa tam le ob trdnjave, a tudi trdnjave so padale druga za drugo, kakor je padel tudi Smolensk. Vojvodstvo Smolensko, kjer so ležala posestva Kmiticev, so smatrali za izgubljeno. V splošni zmešnjavi, v splošnem strahu so se razpršili ljudje, kakor razžene vihar listje, in nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z mladim oršanskim praporščakom. A ker še ni prodrla, vojna do žmudskega starostva, si je lavdanska šlahta polagoma opomogla po šklovskem porazu. "Okolice" so se začele shajati in se posvetovati o javnih in zasebnih zadevah. Butrimi, najbojevitejši, so menili, da bo treba iti v Rosno na zborovanje vseobče vojske, potem h Gosievskemu, da bi se maščevali za šklovski poraz. Lovski Do-maševiči so se začeli spuščati po gozdovih, po rogovski pustinji, prav do sovražniških tolp in so vračajoč se prinašali novosti; Go-ščeviči so v dimu kadili meso za prihodnjo vojno. V privatnih zadevah so sklenili, da odpošljejo izurjene in izkušene ljudi, da bi poiskali Andreja Kmitica. Taka posvetovanja so sklicevali starejši Lavdanci pod vodstvom Pakoša Gaštovta in Kasijana Butrima, dveh očakov iz okolice. Vsa šlahta pa, ki ji je ugajalo zaupanje, katero je stavil vanjo umrli gospod Bilevič, si je zaprisegla, da se hoče verno držati besedila oporoke in sprejeti gospodično Aleksandro v pravo očetovsko zavetje. Tedaj je ostalo tudi, ko^so ob času vojne celo v krajih, do katerih ni prišla vojna, nastali prepiri in nemiri, na bregovih Lavde vse mirno. Pretep. Na velikonočno nedeljo je prišlo do spora med splavarji iz Dupleka in drugimi gosti iz Sv. Martina pri Vurbergu. Nek gost je pognal v nekega spla-varja prazen vrček in izginil. Kmalu nato je vstopil v gostilno trgovec Pajman, ki je baje podoben dotičnemu, ki je pognal vrček. Kakih 5 vinjenih splavarjev se g^ je lotilo in ga nevarno obdelalo z noži. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu bodo rešili življenje. Izgubil pa bo levo roko. Napadalci so večinoma taki, ki so imeli že opravka s sodnijd. Zato je upati, da jih bodo kmalu imeli. -o- —Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec." ooooo<>cx><>oo00^000000000^00<)00000<><>00<><>0 • ICtOr Records 1 (Konec.) j Še ob jutranji zarji smo zadnjega avgusta odpotovali iz 'Adena. Morje je bilo mirno, nebo jasno, vročina ne prehuda. Na krovu je svirala godba; ' potniki so bili živahne volje. Zabavali smo se s pogledi na 1 ; skalnate gore, ki se šopirijo z obeh strani, na delfine v morju, ki prežijo na hrano iz naše ladje in ki znajo izborno ska- 1 i kati v krasnem loku nad vodo. Tudi morske pse smo videli. Do Sueza (mesto na južni strani Sueškega prekopa) smo imeli j še 1309 milj. Iz puščave pričel j je pihati žgoč veter. Vročina se I je dvignila do 50 stopin j. Ladja gromni večini versko , mlačna inteligenca, je beloruska katoliška duhovščina stala zvesto ob strani svojega ljudstva. Toda katoliška beloruska duhovščina ni mogla delati mnogo na prosvetnem polju, ker so jo poljski predstojniki pošiljali najraje v popolnoma poljske kraje. Zato pač ni čuda, če je med Belorusi mnogo nepismenih. V boljševiški Belorusiji imajo v Minsku svojo univerzo. V vseh uradih in šolah vlada beloruski jezik. Boljševiško zatiranje vere še bolj podžiga teženje Belorusov, da se odtrgajo od zveze z Moskvo in osnujejo popolnoma neodvisno belorusko državo. je prevozila dnevno nad 200 milj. To nas je tolažilo in navdajalo z upanjem, da se bomo kmalu izkopali iz območja strašne vročine. Cez štiri dni smo prispeli v bližino Sueza, kjer smo opazili na Sinaiskem polotoku sredi puščave lepo ze-. . ~ ,. . i !lorusov nimajo na Poljskem m- leno oazo v obliki elipse, vse-' . „ . . . . . . ti ene državne beloruske sred naokrog pa so se razprostirala Kruto preganjanje trpe Belorusi v Poljski. Pet njihovih poslancev je v ječi, dve stranki Ista razpuščeni, čeravno nista jkomunistični. Trije milijoni Be- snežnobela peščena polja, ki so v dolinah podobna snežnim plazovom. Pogled, ki je za naše oko kaj nenavaden: Temno-, višnjevo proti obrežju. Tik pred obalo dobiva vedno bolj vijolčasto barvo. Za morjem pa leži tem-norjava puščava, ki nad njo valovi ozračje kakor nad razbeljeno železno ploščo. Barva se preliva v barvo in vsa ta večbarvna ploskev ima za naše oko novo, nenavadno lepoto, ki 1 ostane vsakemu popotniku, ki jo je kdaj videl, neizbrisno v : sr,ominu. I - ^ ^ ^ , J. Sedivy: 1 Naši beloruski bratje. I j Y predvojni ruski državi je 1 prebivalo okrog 15 milijonov Belorusov, ki so bili svetu ne- i znani, ker jih je ruska vlada jproglašala za Ruse. Vzhodni jsosedi Belorusov so Rusi, na I jugu mejijo Belorusi na Ukra- i nje šole. le Beloruska Šolska Matica vzdržuje tri gimnazije. Maturo teh gimnazij priznavajo sicer nemške, francoske in . . .. . italijanske univerze, ne pa morie bledi v smeri ..' ,, . ^ . , poljske, v inozemstvo dobe ti abiturijenti potni list samo tedaj, ako se zavežejo, da se nikdar več no vrnejo na Poljsko, četudi so poljski državljani. — Beloruski dijaki, ki so končali poljske gimnazije, morajo napraviti posebno prošnjo za sprejem na poljsko univerzo, ki je odbita, ako ni upanja na po-lonizacijo. Nad poldrug milijon katoliških Belorusov je pred tremi tedni izgubilo zadnjega katoliškega beloruskega župnika, ks. Vincencija Hadleuskega, ki je obsojen na dveletno ječo v trdnjavi samo zato, ker je bil vnet organizator katoliškega beloruskega ljudstva. Poljski nadškof Jalbrzykowski predstavlja vse beloruske katoliške jduhovnike v popolnoma polj-pmce, na zapadli na Poljake, |ske kraje, kjer smejo govoriti na severu na Lit ovce in Latvij- samo poljski, med Beloruse pa jce in sicer tako, da so še na be- nastavlja Poljake, ki jih Belo-iloruskem ozemlju mesta: Po- rusi ne razumejo. Kakor med j lock in Vitebsk na D vini, M o- [Slovani v Italiji, je tudi med hilev na Dnjepru, Pinsk na Pri- jBelorusi zavoljo narodne za-petu, Grodno na Njemenu in 'grizenosti merodajnih činite-Vilno. Po svetovni vojni je be- jljev katoliška vera v veliki ne-loruski narod razkosan na štiri varnosti. To je tem žalostnejše, države. Večina Belorusov živi jker ni sedaj nikjer tako ugod-v boljševiški beloruski republi- !nih tal za uspešno delo za cer- !ki, ki ima svoje središče v Min-jsku. Nad tri milijone jih je pod I Poljsko, ostali pripadajo Litvi jin Latviji. Okrog 12 milijonov j Belorusov je pravoslavne, 3 mi-jlijoni pa so katoliške vere. Be- kveno zedinjenje, kakor med Belorusi in Ukrajinci, ako bi bili poljski katoličani manj poganski nacionalisti in bolj ob-čestveno katoliški in pravični. Razmeroma najbolje se godi jloruski narod se lahko ponaša Belorusom v Latviji in Litvi. Is slovstvom, ki sega v 10. sto- y političnem oziru seveda ne iletje. Njegova prosveta je bila more biti govoro o strankah v j v prejšnjih stoletjih na taki višini, da je več litovskih plemen bolješviški Belorusiji, ker sme obstojati samo boljševiška • podleglo beloruskemu vplivu in'stranka. Vendar pa so pri zad-;se pobelorusilo. V 10. stoletju j njih volitvah dobili zelo mnogo 'je začela ruska vlada kruto mandatov nestrankarski kandi- preganjati Beloruse in Ukrajince. Kdor se ni priznal za Rusa (razen Poljakov), je moral v prognanstvo v Sibirijo. Nad sto let, do ruske revolucije 1. 1905, ni smela v Rusiji iziti nobena beloruska ali ukrajinska knjiga. Do konca svetovne vojne obisk ljudske šole ni bil obvezen. .Vsaka vas je morala pošiljati v šolo samo gotovo majhno število otrok in to samo najbolj I bistrih. Ruski učitelj in ruski pravoslavni duhovnik sta skr-I bela, da je beloruska deca v ruski šoli izgubila narodno za-jvest in se začela priznavati za ■Ruse. Poljaki, ki so imeli od 1. !1864 v Rusiji izjemno stališče, so si zlasti s pomočjo narodno ' prenapete poljske katoliške ' duhovščine prizadevali preve-I sti beloruske katoličane v polj-tski narod. Ta nakana pa se jiih dati. V Latviji in Litvi beloruska narodna manjšina nima političnega zastopstva. V Poljski imajo štiri beloruske stranke skupaj 11 poslancev. Največja bodočnost se obeta beloruski kršč. demokratski stranki (Bie-laruskaja Chryscijanskaja De-mokracya), ki jo vodi ks. (duhovnik) Adam ?tankievič. — Mnogo je izgledov, da se z njo združi beloruska kmetska zveza (Bieloruski Sjaljanski Sa-ju), ki zastopa po večini pravoslavne kmete. Toda o njej več prihodnjič! -o- Stotisoč za Akademijo znanosti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prispevala v Fond za akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo znesek 100,000 Din.