1 -J. A ,1 r ntiKom EVROPSKO OKNO V SIOVCNSKI DOM PVC OKNA IN VRATA www.interalta.si September 2006, št. 9, leto 8 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litlja.net/tiskarna-aco Viseči leseni most preko reke Save v Jevnici, ki je bil zgrajen pred 50 leti, je bilo treba zaradi rastočega prometa v zadnjih letih večkrat popravljati, temeljito obnovo pa je doživel letošnje poletje. Most čez Savo v Jevnici dočakal obnovitev Obnovljeni most so slovesno predali svojemu namenu v petek, 18. avgusta 2006; slavnostni trak sta ob tej priložnosti družno prerezala župana obeh občin, katerih del meje poteka na omenjenem mestu ravno po sredini reke Save - litijski Mirko Kaplja in dolski Primož Zupančič. Tako družno, kot sta prerezala slavnostni trak, sta si tudi razdelila stroške obnove. Most je bil zgrajen v letih 1956-1957, konstrukcijsko pa je bil zasnovan tako, da bi služil predvsem pešcem, vozovom in drugim lažjim vozilom. Izvedba je predalčna; konstrukcija je lesena, obešena na nosilce jeklene vrvenice. Dolžina mostu je 90 m, širina pa 4,5 m. Med mostovi v Sloveniji je viseči jevniški most po izgledu prav gotovo edinstven, povezuje dve občini in je del evropske pešpoti E6 medjančami in Miklavžem. Obnova je potekala dober mesec dni. Zamenjani so bili vozni del, vzdolžni leseni nosilci, ograja in streha, tako da zdaj most vsem udeležencem v prometu omogoča varno pot. Most ima velik pomen za krajane obeh občin. Za jevniško krajevno skupnost je to najbližja povezava z glavno cesto Litija-Ljubljana; po njem na senožeško stran prečijo predvsem otroci, ki vstopajo v šolski avtobus, ki jih vozi v šolo v Litijo, številni občani Senožet in okoliških zaselkov pa ga vsak dan uporabljajo za prihod na železniško postajo v Jevnici ali pa po njem vozijo tudi otroke v vrtec. Po slavnostni otvoritvi so se na športnih igriščih Jevnica med izvajalci del in predstavniki obeh občin odvijala tekmova-njavmalem nogometu, tenisu, vlečenju vrvi in balinanju. Krajevna skupnost Jevnica Vlil. Valvasorjeve viteške igre 27. 08. 2006 Iz uredništva... Osme Valvasorjeve viteške igre na gradu Bogenšperk so bile doslej najštevilčnejše po številu prijavljenih ekip. Kar enajst ekip se je prijavilo, od tega je KD Šmarje pri Jelšah nastopilo s tremi ekipami, kar se jim je prav gotovo obrestovalo, saj so v ekipnem delu osvojili prvi dve mesti, s tem, da so bili tokrat zmagovalci lanskoletnega turnirja na Bogenšperku na drugem mestu, prvo mesto pa je zasedla njihova mešana sestava ekipe. Krvavška konjenica je nastopila z dvema ekipama, močnejši so bili v tekmovanju posameznikov z osvojenim prvim in tretjim mestom, sodelovale pa so še Turnška konjenica, Vitezi Primskovega, Vitezi Kukenberga s po eno ekipo ter gostitelji Valvasorjeva konjenica s tremi ekipami- ekipo mladih, ekipo veteranov in ekipo srednjestarostnega razreda. V tekmovanju posameznikov se je tokrat uvrstilo 14 konjenikov po kriteriju doseženih točk v ekipnem delu. Odprtje prenovljenega mostu sta naznanila župana z rezanjem slavnostnega traku. ZRD Litija bo v sezoni 2006/07 tekmovala s štirimi ekipami. /*°‘TX ROKOMETAŠICE * ® * ZAČENJAJO u™ TEKMOVALNO SEZONO Novoustanovljeno Zensko rokometno društvo Litija začenja svojo prvo tekmovalno sezono. Za nekatera dekleta bo to sicer že tretja tekmovalna sezona, saj so doslej vadile in tekmovale v okviru RO Šmartno 99, za mlajše deklice (letnik 1994 in 1995) pa bodo to prve uradne tekme v državnih rokometnih ligah. Društvo se je z vso resnostjo lotilo treniranja in vzgajanja deklet, ki bodo nastopala v državnih rokometnih ligah, hkrati pa ne pozablja niti na najmlajše deklice, saj bo na OŠ Litija ter na OS Gradec organiziralo šolo mini rokometa, v katero bodo vključene deklice od prvega do šestega razreda osnovne šole. Na OŠ Gradec se bodo s skrivnostjo rokometne igre lahko seznanila tudi starejša dekleta, od sedmega do devetega razreda, ki se bodo kasneje priključila starejšim selekcijam. Na OŠ Šmartno bo za deklice, ki bodo postale igralke mini rokometa, skrbelo še naprej RD Šmartno 99, v sodelovanju z ZRD Litija. nadaljevanje na strani 17 TEKMOVANJE SPECIALNE OUMPIADE PRVIČ V LITIJI Specialna olimpiada Slovenije 6. državno tekmovanje v namiznem tenisu Litija - 13. oktober 2006 Litija in Društvo Sožitje Litija in Šmartno bosta 13.10.06 organizirala L—* Državno tekmovanje v namiznem tenisu Specialne olimpiade Slovenije. Udeležilo seje bo predvidoma 200 športnikov in njihovih mentorjev, staršev in spremljevalcev. Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani Litija, kjer bo otvoritev in podelitev priznanj. Kosilo in zabava v Kulturnem domu v Šmartnem. Vsem športnikom želimo pričarati čudovit dan, jih ustrezno pogostiti in pripraviti prijetna darila. Prosimo, da nam pomagate. Vabimo vas, da se nam pridružite! Marjeta MLAKAR-AGREŽ Ne pisati oz. se ne pogovarjati o volitvah je ta čas v Sloveniji kot jesti nesoljeno hrano, gledati film brez zvoka, skratka: početi nekaj na pol. Seveda nismo vsi ljudje kot ribe na suhem, če se ne pogovarjamo oz. ne ugibamo o političnih zgodah in pripetljajih, nekaj pa je zagotovo takšnih, ki bi jim lahko rekli »volivni odvisneži - zasvojenci«. Takoj po pozdravu ustrelijo: kaj misliš, kdo bo dobil v Litiji, kdo v Šmartnu? So pa tudi takšni, ki defenzivno razglasijo, da se pogovarjajo o vsem, le o volitvah ne... Ne razumite napak, ne spodbujamo volilne abstinence oz. ne hujskamo k politični apatiji; nasprotno: ni nam vseeno, kdo bo odločal, in zanima nas, kdo bo imel škarje in platno, kam se bo nagnila tehtnica v občinskih svetih. Najbrž pa tudi večino naših bralcev, zato bodo z zanimanjem preleteli vrstice, kjer kandidati analizirajo sedanje stanje in predlagajo rešitve. Rešitve so nakazane, včasih tudi pot. Kdo se bo podal po njej, kdo jo bo uhodil? Kdor koli že, upamo, da bo imel pri tem za seboj in ob sebi somišljenike in ne nasprotnike, saj je tako tudi najboljšemu županu nemogoče karkoli spremeniti oz. sploh kaj storiti... In ker govorimo, da so moški (so v veliki večini) in ženske, ki bodo stopili v areno jesenskih fekalnih volitev, nakazali kar nekaj rešitev in predlogov za probleme, jih v naslednjih štirih letih lahko pobaramo in opomnimo na njihove obljube - morda z Občanom pod pazduho, saj so tudi v njem javno zastavili svojo besedo. ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Zinka Tori, Ul. Luke Svetca 1, Litija ZOBNIH PROTEZ KNJIŽNI C|A LITI JA, Zaprtje razstave in projekta »Sledi sledi« Roka Rappla 31. avgusta je bila v litijski knjižnici ob 20. uri zaprta razstava projekta Roka Rappla »Sledi sledi«. Na prireditvi so sodelovali vsi ZAMB0HCANI IMAMO ASFALT v: %•*::%>**v k1 Sledi so ostale (foto arhiv knjižnice) prisotni. Od 19. ure naprej so grafi tirali ptičje sledi na veliko steno ob knjižnici. Sledi na steni so ostale, izginile pa so iz razstavnega prostora in instalacij, saj so jih prisotni družno odstranili. Na prireditvi so sodelovali tudi »Perkakšni«. Zapis iz knjige vtisov: Kako drugače - sveže, mladostno - izvirno! Zambohčani?? Ja, Zamboh je hrib v KS Rolšnik. Vendar to ni novica, nekaj novega je, da imamo od avgusta naprej skozi naselje asfalt za katerega smo se borili 9 let. Vendar se je splačalo čakati in vztrajati. Ker nas povezujeta dva zelo dolga »klanca«, nam je voda vsa leta odnašala cesto in po vsakem nalivu je bilo najprej treba urediti cestno povezavo. Spomladi smo rešili tudi »problem« starega hrama in dogovori z občino, ki Je sofinancirala projekt, so kazali na pozitivno rešitev. PALVA, Hofer & Co. LITIJA ter “Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a” bosta letos organizirala 17. POHOD NA GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE (GE0SS) POHOD BO V SOBOTO, 30. SEPTEMBRA 2006 Pohod pričenjamo od 7. do 10. ure izpred upravne zgradbe Predilnice Litija. Ker smo že vsa leta, odkar je bil ustanovljen Iniciativni odbor za asfaltiranje ceste, urejali cestno infrastrukturo, nam je za letos ostalo še nekaj del, ki so pogojevale položitev asfalta. Za asfaltiranje smo pripravili 927 m dolg odsek, širine 3 m, uredili 14 prepustov, 200 m drenaž, zgradili 25 m podpornih zidov, 100 m kamnitih zložb in ob koncu navozili še 2680 m3 peska. Ja, kar veliko smo postorili. Na začetku je odbor vodil Jože Renko, njegovo delo pa je uspešno zaključil Tomaž Vozelj, ki je vztrajal skliceval sestanke, zbiral denar, opravljal dogovore z občino in vodil vsa dela, ki smo jih domačini opravili na našem cestnem odseku. Prostovoljno delo je v cesto vložilo kar 40 domačinov iz 18 družin. Skupaj smo opravili preko 1460 delovnih ur in 120 traktorskih ur, kar predstavlja 1/3 vloženih sredstev, 2/3 sredstev so naša zbrana finančna sredstva. Naš celoten vložek v cesto je predstavljal 60% celotne vrednosti projekta, ostalo je prispevala Občina Litija in en delež Krajevna skupnost Polšnik. nadaljevanje na strani 17 Prispevke pošljite do 8. OKTOBRA2006 na naslov: Tiskarna ACO,C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net V veliko pomoč nam je bil Anton Korimšek, polšniški občinski svetnik, ki je znal svetovati in se »potegniti« za domači kraj in upam, da bo svoje uspešno delo nadaljeval tudi v naslednjem mandatu. Kar nekaj pomembnih projektov je še pred nami in njegove izkušnje nam bodo zelo prav prišle. Se posebej se zahvaljujemo g. Mirku Kaplji, za vso podporo ter za pomoč v zadnjem tednu, ko je z uspešnimi dogovori pripomogel, da smo cesto lahko asfaltirali, kot smo načrtovali, saj bi nam lahko slabo vreme naredilo veliko škode. Marsikomu se zdi to, da ima asfalt do dvorišča samoumevno, pri nas pa je za ta »luksuz« potrebno vložiti veliko energije in denarja. Vendar smo upali in delali in zmagali. Mateja SLADIČ-VOZELJ September 2006 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE 90 - letnici rojstva. / FOTO: Šušteršič Marjan PODALJŠAN MANDAT SEDANJEMU DIREKTORJU JP KSP LITIJA D.0.0. V mesecu marcu 2006 je občina Litija pričela s postopki za izvedbo javnega razpisa za direktorja JP KSP Litija d.o.o. ter z dopisom občino Šmartno pri Litiji pozvala, da v skladu z določbami statuta javnega podjetja v razpisno komisijo predlaga svojega člana, da bi s svojim delom lahko pričela v mesecu aprilu. Ker do imenovanja razpisne komisije ni prišlo v roku, ki bi lahko še omogočal izvedbo javnega razpisa, so se pričele aktivnosti glede sprejema novega ustanovitvenega akta javnega podjetja, ki pa žal ni bil sprejet, ker ni prišlo do uskladitve med obema občinama. V skladu s 27. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 30/98-ZZLPPO) po 14. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno stanovanjskega podjetja Litija d.o.o. (Uradni list RS, št. 30/97) direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom javnega podjetja. Dne 29.08.2006 je bila opravljena prva skupščina JP KSP Litija d.o.o. s točko dnevnega reda-imenovanje direktorja JP KSP Litija d.o.o. Na omenjeni skupščini predlagani kandidat za direktorja JP KSP Litija d.o.o. ni bil imenovan, ker ni dobil potrebne večine glasov, predlagan pa ni bil niti nov kandidat. Zaradi neimenovanja direktorja JP KSP Litija d.o.o. na prvi skupščini javnega podjetja je bila dne 01. 09. 2006 opravljena nova (druga) skupščina, prav tako s točko dnevnega reda-imenovanje direktorja JP KSP Litija d.o.o. Tudi na tej skupščini ni prišlo do imenovanja direktorja JP KSP Litija d.o.o. Občina Litija je z dopisom dne 06.09.2006 pozvala občino Šmartno pri Litiji, da sporoči, ali se strinja, da se župan občine Šmartno pri Litiji pridružuje županu občine Litija pri začasnem imenovanju direktorja JP KSP Litija d.o.o. Ker odgovora s strani šmarskega župana ni bilo in ker je dosedanjemu direktorju JP KSP Litija d.o.o. Rudiju Kozlevčarju z 31. 08. 2006 potekel mandat, in ker podjetje ne more poslovati brez svojega zastopnika, je župan občine Litija kot večinski ustanovitelj javnega podjetja, za direktorja JP KSP Litija d.o.o. imenoval dosedanjega direktorja Rudija Kozlevčarja, do imenovanja novega direktorja javnega podjetja na podlagi javnega razpisa in veljavne zakonodaje oziroma največ za obdobje dveh let. UREJANJE PROSTORA v mestu in občini Litija - začeli so se postopki za sprejemanje novih prostorskih dokumentov Občina Litija je v sklopu priprave novih prostorskih dokumentov Občine Litija - strategije prostorskega razvoja občine Litije in Prostorskega reda občine Litija formalno pričela s postopkom. Dne 29.08.2006 je bila z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj, organizirana prostorska konferenca, na katero smo povabili pristojne nosilce urejanja prostora, predstavnike širših delov lokalne skupnosti, društev, upravljavcev komunalne gospodarske javne infrastrukture, sosednjih občin in ostalo organizirano javnost. Udeleženci konference so lahko podali svoj pogled in vizijo razvoja mesta in občine Litija. Postopek se bo nadaljeval s sprejemom in objavo programa priprave v Uradnem listu RS ter s pridobivanjem smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pobude, ki ste jih občani in drugi lastniki zemljišč podali v zadnjih nekaj letih, bodo obravnavane v naslednjih mesecih, o tem vas bomo sproti obveščali. Osnutek novih prostorskih dokumentov, iz katerih bo razvidno katere pripombe so bile upoštevane in katere ne, bo javno razgrnjen predvidoma v zgodnjih pomladanskih mesecih. Občina Litija na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03,18/04-ZVKSES), 2.odstavka 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/ 04, 34/04), v zadevi javnega razpisa za zbiranje vlog za oddajo neprofitnega stanovanja št. 10 na naslovu Gabrovka št. 61 v najem, objavlja PREDNOSTNO LISTO upravičencev za neprofitno stanovanje št. 10 na naslovu Gabrovka št. 61 v Gabrovki Upravičenka do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem je prosilka Ferida KOZARAC. Župan Občine Litija: Mirko KAPLJA DELOVANJE IN FINANČNO POSLOVANJE PO NOVEM ZAKONU 0 DRUŠTVIH Dne 28. junija 2006 je pričel veljati nov Zakon o društvih (objavljen v Uradnem listu RS št. 61/2006), ki prinaša nekatere novosti pri delovanju društev. Novosti so pretežno naravnane na večjo kontrolo nad finančnim poslovanjem društva. Tudi po novem zakonu velja, da je društvo prostovoljno združenje članov zaradi skupnih interesov in da je društvo ustanovljeno z namenom izvajanja osnovne, nepridobitne dejavnosti. Društvo lahko po novem ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva z enako dejavnostjo, kot jo opravljajo same. Nikakor tudi ni mogoče ustanoviti društva niti ni dovoljeno delovanje društva, katerega namen je ustvarjanje dobička in katerega edina dejavnost bi bila pridobitna. Novi zakon daje zastopniku društva, ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba, širša pooblastila, s tem pa tudi večjo odgovornost. Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani, je najvišji organ društva, ki sprejema temeljni akt in njegove spremembe, izvoli zastopnika, sprejema letno poročilo in druge najpomembnejše odločitve v društvu. Zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva. Druge organe in njihove pristojnosti določi društvo v svojem temeljnem aktu. Za vsako spremembo imena, sedeža, temeljnega akta ali zastopnika društva mora biti vložena zahteva za spremembo registracije v roku 30 dni od nastale spremembe. GOSTINSKA DEJAVNOST Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon, če ima to določeno v temeljnem aktu in je to le dopolnilna dejavnost društva. Za gostinsko dejavnost (priprava in strežba jedi in pijač) velja Zakon o gostinstvu, ki je s svojimi spremembami (Uradni list 101/05) društvom določil rok za izpolnitev pogojev (minimalni tehnični pogoji, minimalne storitve, varstvo pri delu itd.) za opravljanje gostinske dejavnosti do 26. 5. 2006. PREMOŽENJE DRUŠTVA IN FINANČNO POSLOVANJE • Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Ves presežek prihodkov nad odhodki mora biti porabljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Če društvo ravna v nasprotju s temi določbami in je za tak prekršek dvakrat v 5 letih kaznovano, njegovo delovanje preneha po samem zakonu. • Za računovodenje se uporablja prenovljeni SRS 33 in drugi računovodski standardi. Obvezno je ločeno izkazovanje podatkov o poslovanju za pridobitno dejavnost od nepridobitne (s pomočjo stroškovnih mest, podkontov ipd.). • Načini vodenja poslovnih knjig: poenostavljeno, enostavno in dvostavno knjigovodstvo. Poenostavljeno knjigovodstvo je dovoljeno v primeru, da so bili prihodki v preteklem letu manjši od 2 MIO SIT ter da društvo ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo le občasno. Društvo vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik). Enostavno knjigovodstvo je dovoljeno ob izpolnjevanju vsaj dveh od treh pogojev: da povprečno število zaposlenih v preteklem letu ne presega dva, da letni prihodki ne presegajo 5 MIO SIT ter da vrednost aktive ne presega 10 MIO SIT. Društvo vodi knjigo prihodkov in odhodkov, knjigo terjatev in obveznosti, register osnovnih sredstev ter izpiske TRR. Dvostavno knjigovodstvo se uporablja v vseh drugih primerih. Društvo vodi temeljne (GK, dnevnik) in pomožne poslovne knjige (blagajniški dnevnik, saldakonti), register OS, izpiske TRR ter kontni načrt. • Letno poročilo sprejme zbor občanov po predhodno opravljenem notranjem nadzoru nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Nadzorni organ društva mora podati ugotovitve o izpolnjevanju zahtev, ki jih zakon izrecno navaja v 5. in 6. odst. 26. člena (pravilnost vodenja poslovnih knjig, poraba presežka prihodkov itd.). • Rok za predložitev letnega poročila AJPES-u je odslej 31. marec tekočega leta, pri obveznikih za revidiranje pa 31. avgust. • Društvo je zavezanec za plačilo DDPO, davčna osnova je pozitivna razlika med prihodki in odhodki od pridobitne dejavnosti. Namesto priloženih računovodskih izkazov se DURS-u na obrazcu le navede datum predložitve le-teh AJPES-u. Glede delovanja društev v javnem interesu govori V. poglavje zakona (pogoji, podelitev statusa, odvzem, prednosti). Tudi glede prenehanja društev prinaša zakon novosti, in sicer: prisilna poravnava in stečaj, po volji članov, po sodni odločbi o prepovedi delovanja ali po samem zakonu. NADZORSTVO Nadzor nad delom in poslovanjem društva opravljajo inštitucije, ki so v 51. členu zakona taksativno naštete: Inšpektorat RS za notranje zadeve in AJPES kot prekrškovna organa ter Davčna uprava RS. Kazenske določbe predpisujejo globe od 100.000 SIT do 4 MIO SIT za društvo ter od 10.000 do 250.000 SIT za odgovorno osebo društva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5,1000 Ljubljana je na svojih spletnih straneh http://www.mddsz.gov.si/ objavilo JAVNI POZIV ZA OPRAVLJANJE STORITEV INSTITUCIONALNEGA VARSIVA V DRUGI DRUŽINI in sicer za opravljanje storitev institucionalnega varstva v drugi družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca. Oskrbo v drugi družini sestavlja: • osnovna oskrba • socialna oskrba • zdravstveno varstvo. Osnovna oskrba zaiema: bivanje v ogrevanih, opremljenih in vzdrževanih prostorih z eno in dvo posteljnimi sobami, zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno in skupnih prostorov. V osnovno oskrbo spada tudi priprava in strežba celodnevne prehrane, primerne starosti in zdravstvenemu stanju upravičenca. Socialna oskrba zaiema: varstvo kot pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji, orientaciji ter organiziranje prevozov, ki niso zdravstveno indicirani. Zajema tudi posebne oblike varstva, namenjene ohranjanju samostojnosti, socialnih odnosov ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Zdravstveno varstvo se izvaja po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Oskrba v drugi družini se izvaja v celodnevni obliki (24 ur) v skladu s pogoji iz Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.). Uporabniki oskrbe v drugi družini so osebe: 1. stare nad 65 let, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje: - zaradi starosti niso sposobne za popolno samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči, - z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči in - z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno oskrbo. 2. odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju: - odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju. 4. Pogoji za izvajalca in način izvajanja oskrbe v drugi družini: Izvajalci oskrbe v drugi družini so lahko: Samozaposlene osebe, ki za izvajanje oskrbe v drugi družini sklenejo pogodbo s centrom za socialno delo v skladu z drugim odstavkom 65. člena zakona in imajo končano najmanj osnovno šolo in pridobljeno ustrezno poklicno kvalifikacijo ali pa izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa strokovnega sodelavca po 70.členu zakona. Zdravstveno varstvo za uporabnika oskrbe v drugi družini se zagotavlja v sodelovanju centra za socialno delo in izvajalca storitve celodnevnega institucionalnega varstva v javni mreži oz. z zdravstvenim domom ali izvajalcem s koncesijo na področju zdravstvenega varstva. Kadrovski normativ: Normativ za izvajanje oskrbe v drugi družini je 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 3 osebe starejše od 65 let, v primeru oseb z zmerno motnjo v telesnem in duševnem razvoju pa 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 2 osebi, in sicer tako, da skupno število upravičencev v posamezni družini ni večje od šest. Tehnični pogoji: Za izvajanje oskrbe v drugi družini, se za najnujnejše tehnične zahteve za prostore in opremo smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za izvajanje institucionalnega varstva v stanovanjski skupini varstveno delovnega centra (VDC). Viri financiranja storitev: Storitev oskrbe v drugi družini plačujejo uporabniki ali drugi zavezanci, razen v primerih, ko so ti v skladu s tretjim odstavkom 10O.člena zakona delno ali v celoti oproščeni plačila storitve. Način določitve cene: Ceno oskrbe v drugi družini se določi v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, k ceni oskrbe v drugi družini se mora pridobiti soglasje ministrstva. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji za izvajanje oskrbe v drugi družini: • ustrezna izobrazba, • pripravljen program izvajanja oskrbe v drugi družini, • dokazilo o izpolnjevanju tehničnih pogojev za izvajanje oskrbe v drugi družini. Dodatne informacije: http://www.mddsz.gov.si (javna naročila; javni razpisi; javni poziv, druga družina); kontakt: Aleš Kenda, Tomaž Čebulj in Davor Dominkuš, in sicer po e-pošti: (tomaz.cebulj@gov.si) ali na telefonsko številko MDDSZ: 01/369-77-18. POSTOPEK IN VSEBINA PRIJAVE Na javni poziv se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 65.člena zakona in 7. člena pravilnika. K prijavi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: - prijavo s podatki o prijavitelju: naslov, ime in priimek nosilca oskrbe v drugi družini, - prikaz kadrov, ki bodo izvajali storitev in dokazila o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev, - program dela oskrbe v drugi družini, - poročilo o izpolnjevanju tehničnih pogojev. Rok za zbiranja prijav se izteče 29.12.2006 ob 12.00 uri. Upoštevale se bodo prijave, ki bodo oddane osebno na vložišče Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, do 29.12.2006 do 12.00 ure in prijave, ki bodo oddane na pošti priporočeno najkasneje 26.12.2006. Prijave morajo biti oddane osebno ali priporočeno po pošti v zaprtih kuvertah s pripisom »NE ODPIRAJ-JAVNI POZIV, DRUGA DRUŽINA« z navedbo prijavitelja na hrbtni strani. Vsebino prispevkov zbrali in uredili uslužbenci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES OBČINA LITIJA Oddelek za finance i VseNa Enem Mestu Celovita podpora podjetnikom Vstopna točka VEM Center za razvoj Litija je do sedaj pod -jetnikom ponujalo podporno podjetniško okolje. Sedaj pa nadgrajujemo storitve s popolno VEM točko. Projekt VEM - »Vse na enem mestu« je sofinanciran s strani EU, v okviru programa PHARE s podporo Ministrstva za gospodarstvo. V letu 2006 bo v Sloveniji vzpostavljenih 29 točk VEM, ki bodo podjetnike na lokalnem nivoju povezale s centralnim informacijskim sistemom. Na sedežu Centra za razvoj s polno paro potekajo priprave na odprtje popolne VEM točke, ki bo poleg registracije in formalnosti ponudila tudi celostno podjetniško podporo. Na voljo so strokovni sodelavci in vsa informacijska podpora. Točka VEM nudi: J* Center za razvoj Litija d.o.o. Kidričeva 1,1270 Litija, T 01 - 896 27 10, F: 01 - 896 27 12; E: info@cr-litija.si CENTER ZA RAZVOJ LITIJA D.O.O. W: www.litija.net/rcl Prednost uporabe storitve VEM je v tem, da lahko bodoči podjetnik postopek registracije oz. vse spremembe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravi na enem mestu, kar je zanj prihranek časa in denarja. Za začetek postopka registracije je potrebno le, da se v času uradnih ur oglasite na vstopni točki VEM, s sabo prinesite osebni dokument in davčno številko. Vse ostale listine pridobi strokovnjak v postopku prijave v Poslovni register Slovenije. registracijo s.p., predložitev davčnih podatkov in prijavo v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter spremembo ali izbris iz registra; brezposelnim osebam nudimo pomoč pri samozaposlovanju; v okviru točke VEM, deluje mreža zunanjih specialistov, ki nudijo pomoč podjetnikom; • pri nas dobite informacije o vseh aktualnih razpisih za podjetniške projekte; • posredujemo vam informacije o različnih podjetniških usposabljanjih, namenjenih povečanju podjetniških znanj. V okviru točke VEM, bodo naša prizadevanja usmerjena v: • skrajšanje časa registracije dejavnosti za podjetnike in znižanje stroškov registracije; • približanje svetovalnih storitev podjetnikom v vključenih občinah; • dvig kakovosti (in obsega) svetovalnih storitev; • spremembo odnosa javne uprave do podjetnikov pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Prednosti VEM-a: • zaradi medsebojnega povezovanja različnih organizacij, bo prišlo do boljšega pretoka informacij, ki so danes ključnega pomena za napredek; • na VEM točkah bodo podjetniki in bodoči podjetniki dobili kakovostne informacije hitreje in lažje in ceneje. Dan odprtih vrat bo v ponedeljek, 25. septembra 2006 od 9. do 15. ure na vstopni točki VEM v Litiji na sedežu RCL. Simbolično pa tega dne Center za razvoj praznuje šesto leto delovanja. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Zgodila se je inovativnost z novinarji Litija, Mesto inovativnosti Inovativna lokalna skupnost Litija, 24.08.2006. Na konferenci za novinarje, ki je potekala v avli Gimnazije Litija so bili pomembnim nacionalnim in lokalnim novinarjem predstavljeni trije projekti, ki se medsebojno dopolnjujejo in prispevajo k krepitvi zavesti o pomenu inovativnosti na razvoj in trajnostni razvoj družbe. Obenem je z novinarji potekala kratka delavnica, na kateri smo z novinarji in sodelujočimi strokovnjaki izmenjali izkušnje ter vloge novinarjev pri poročanju in osveščanju na področju inovativnosti. Glavni akterji pa so bili dr. Marta Svetina, direktorica Tehnološke agencije Slovenije, mag. Vi -oleta Bulc, ustanoviteljica in direktorica VIBACOM d.o.o., Dušan Snoj, direktor VIEGO d.o.o., dr. Marko Milosavljevič, docent za novinarstvo Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija d.o.o. in mag. Mateja Dermastia, direktorica Anteja ECG d.o.o. Inovativnost RAF-a in Kotlarstva Godec Da pa inovativnost v gospodarstvu prinaša tudi v naših koncih lepe dosežke, pričajo visoke nagrade podjetjema Hidravlika in mehanika RAF d.o.o. ter Kotlarstvu Godec. Inovatorji - RAF (Traktorski viličar VILI - svetovna novost, funkcija čelnega nakladalnika, velika nosilnost, povečana stabilnost, večja preglednost, patentna prijava) in Godec (Kotel za žganjekuho z NC krmiljenjem) so na Mednarodnem Kmetijsko živilskem sejmu - Gornja Radgona 2006 in Mednarodnem obrtnem sejmu MOS v Celju 2006 prejeli: RAF - Zlata medalji in Srebrni ceh: Viličar Vili in mešalna zajemalka za viličar ter priznanje za pometalno napravo ter Kotlarstvo Godec - Bronasti ceh za Kotel za žganjekuho z NC krmiljenjem. Z veseljem in dobrimi željami vam iskreno čestitamo na poti v ino -vativni jutri. »Dobro je vedeti« E - uprava K pisanju tega članka me je spodbudila informacija Ministrstva za gospodarstvo in Centra za razvoj Litija o portalu VEM (vse na enem mestu) v prejšnjem Občanu. Ker je portal e-VEM le ena od elektronskih storitev, ki so združene pod enotnim državnim portalom Republike Slovenije sem se odločil, da vam občankam in občanom predstavim še vse ostale koristne informacije, ki jih verjetno tisti, ki vsakodnevno brskajo po svetovnem spletu, že zelo dobro poznajo. Tako najdete na spletni strani httoV/e-uorava.oov.si povezave do pomembnih življenjskih dogodkov kot so zaposlitve, poroke, vizumi, selitev, rojstvo otroka, ipd., skratka vse je dosegljivo na enem mestu, iz domačega naslanjača, brez izgube dragocenega časa v vrstah pred uradniškimi okenci. Portal omogoča elektronsko oddajo številnih vlog. Podprto je e-podpisovanje, e-vročanje in e-plačevanje, vse seveda v slovenskem jeziku prav tako še v jeziku narodnih manjšin, italijanskem in madžarskem. Obstaja tudi angleška verzija portala. Najnovejši portal https://e-unrava.aov.si/storitve/DridobiVloao.esiu7id=196 omogoča spletno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in posledično izvedbo podaljšanja registracije motornega vozila, kar je možno izvesti tudi brez digitalnega potrdila. Za spletno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja potrebujemo državljani zgolj številko prometnega dovoljenja, številko veljavne police obveznega zavarovanja ter plačilno sredstvo. Novo prometno dovoljenje pa prejmemo na dom. Vpogled v lastne osebne podatke omogoča varen in sledljiv dostop državljanov do lastnih osebnih podatkov v Centralnem Registru prebivalstva. Uporaba digitalnega potrdila je obvezna, vpogled pa je dosegljiv na http://vDooled-cro.aov.si Zelo obiskan je portal e-Zaposlitve http://e-uprava.nnv.si/e7/osnovna.ez Namenjen je iskalcem in ponudnikom delovnih mest kot tudi študentom. E-storitev omogoča brezplačno pregledovanje podatkovne zbirke prostih delovnih mest in brezplačno objavo oglasov za nove delavce. Sistem podatkov javne uprave ISP0 omogoča vpogled v javne gospodarske podatke (uvoz, izvoz, indeksi cen) in upravne podatke (zaposleni, plače) ter omogoča njihovo dinamično prikazovanje. Kliknite na http://e-uprava.oov.si/isnn/ Katalog informacij javnega značaja http://www.ckiiz.oov.si omogoča uporabniku hiter, pregleden in nezahteven dostop do informacij javnega značaja na enem mestu. Naslednji portal je e-Davki, ki omogoča udobno, preprosto in varno Izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika doma ali v pisarni. Omogoča tudi oddajo dohodnine po e-poti. Najdete ga na spletni strani: http:// edavki.durs.si/OpenPortal/Paoes/StartPaoe/StartPane.asnv Preko registracije uporabnika je omogočen e-Kataster, katerega ni potrebno podrobneje predstavljati http://prostor.aov.si/ in prav tako zemljiška knjiga http:/ /portal, sodisce.si/vooaledi/zk.oortal Sodni register http://e-uorava.oov.si/e-uprava/oortal,Stran.euDrava?naneiri=5?4 je javna knjiga, ki vsebuje podatke o gospodarskih družbah (višina kapitala, zastopnik...), ki so pomembni v pravnem prometu. Dostop do registra je prav tako mogoč tudi brez uporabe digitalnega potrdila. Storitev e-Notar http://e-notar.aov.si notarjem omogoča, da overijo in vodijo knjige sklepov enoosebnih družb tudi v elektronski obliki. Nenazadnje predstavljam še portal e-Demokracija katerega bistvo je v uporabi novih tehnologij s katerimi bomo okrepili in spodbudili demokratično in politično življenje prebivalstva torej sodelovanje ljudi v procesu oblikovanja vladne politike, v procesu odločanja in zakonodajnega postopka. Najdete ga na http://e-iJDrava.oov.si/ e-uprava/edemokraciia.euorava Ministrstvo za javno upravo in Vlada RS želita tudi z e-upravo doseči preglednost delovanja javne uprave, učinkovito in kakovostno poslovanje ter usmerjenost k uporabnikom. S tem želimo poenostaviti storitve, informacije občanom posredovati hitro, jasno in kakovostno. S postavitvijo portala e-uprava se zmanjšujejo birokratske ovire, katerih odpravo je Vlada in Ministrstvo za javno upravo postavilo na visoko mesto svojih prioritetnih nalog. Odpravljanje birokratskih ovir pomeni zniževanje stroškov uprave, še bolj pomembno pa je, da znižujemo s tem stroške, ki jih imamo davkoplačevalci, torej uporabniki teh storitev. mag. Marko DOBLEKAR Generalni sekretar, Ministrstvo za javno upravo OBVESTILO V skladu s 5. členom Zakona o volilni kampanji (U. I. RS , št. 62-2109/94 z dne 7. oktobra 1994,17-951/97 z dne 28. marca 1997), izdajatelj Občana objavlja pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatnih list za občinski svet in kandidatov za župana in njihovih programov za lokalne volitve 2006 v Občini Litija. Vsak predlagatelj liste kandidatov za občinski svet ima v Občanu na voljo do 3 strani prostora za predstavitev programa in kandidatov. Vsak predlagatelj kandidata za župana ima v Občanu na voljo do 3 strani prostora za predstavitev programa in kandidata. Za morebitni 2. krog županskih volitev ima vsak kandidat v Občanu (če bi izšel kot izredna številka, o čemer bo odločal izdajatelj), na voljo do 3 strani prostora za predstavitev programa. Pravila veljajo za oktobrsko številko Občana 2006 ter morebitno izredno izdajo pred morebitnim 2. krogom županskih volitev. V skladu s 6. členom Zakona o volitvah je izdajatelj dolžan volilna in propagandna sporočila objavljati z navedbo naročnika. Objave bodo zaračunane po veljavnim ceniku, po katerem posluje izdajatelj časopisa. Tiskarna ACO, Litija PON 25.9. 19.00 Potopisno predavanje: MEHIKA (Franci Horvat) Knjižnica Litija SOB 30.9. 16.-20.00 Delavnica izdelave punčk iz cunj »Unicef« Mladinski center Litija PON 2.10. Pričetek Cici bralne značke Knjižnica Litija 2.10. do 8.10. TEDEN OTROKA - dejavnosti Mladinski center Litija TOR 3.10. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija SOB 7.10. 10.00 Otroška matineja: OBUTI MAČEK (Mini teater Ljubljana) Kulturni center PON 9.10. Priložnostna razstava ob 180-letnici rojstva Luke Svetca Knjižnica Litija PON 9.10. 18.00 Spominska svečanost ob 180-letnici rojstva Luke Svetca Ploščad pred Občino Litija TOR 10.10. 18.00 Predavanje iz ciklusa Pozabljeni svetovi: Vimane, leteča vozila v mitologiji (Boris Muževič) Knjižnica Litija SOB 14.10. 17.30 Predaja namiznega nogometa s strani sponzorja SD Mladinski center Litija TOR 17.10. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija ~ceT 19.10. 19.30 Gledališki abonma: KAMNI V ŽEPIH (Prešernovo gledališče Kranj) Kulturni center PET 20.10. 18.-21.00 TURNIR v namiznem nogometu Mladinski center Litija SOB 21.10. 10.00 Otroška matineja: PAPIJEV CIRKUS (Ob dnevu varčevanja) Kulturni center SOB 21.10. 16.-20.00 Delavnica izdelave punčk iz cunj »Unicef« Mladinski center Litija PON 23.10. Priložnostna razstava ob 100-letnici rojstva Etbina Bojca Knjižnica Litija TOR 24.10. 19.00 Potopisno predavanje: ZDA (Simon Kravanja) Knjižnica Litija FASADERSTVO IZDELAVA TOPLOTNIH fASAD Z: - stiroporjem - mineralno volno GRADIŠEK JANEZ s.p. Partizanska pot 13, Litija Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942 e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com STAROST, SOCIALNOVARSTVENE STORITVE DANES IN MOŽNOSTI ZA JUTRI V Sloveniji kot tudi v vsej zahodni Evropi se življenjska doba podaljšuje, stopnja rodnosti je nizka, prebivalstvo se stara, medgeneracijska solidarnost vse bolj obremenjuje aktivno prebivalstvo. Podaljševanje življenjske dobe, staranje in nadaljnje spreminjanje strukture prebivalcev ima za posledico, da se zmanjšuje delež populacije v starosti 15-64 let ter pove č uje delež v starosti nad 65 let in nad 80 let, enake trende opažamo tudi na področju UE Litija. Gibanic prebivalstva v starosti nad 65 let od 2005 do 2020 v UE Litija: LETO 2005 2010 2015 2020 ŠMARTNO 706 9101 1168 1140 LITIJA 2011 2644 3391 4263 V naslednjih letih se bo zaradi staranja prebivalstva povečala potreba po različnih oblikah skrbi za starejše tudi na področju UE Litija. Na področju UE Litija izvaja domsko varstvo Dom Tišje, ki s 195 posteljami še pokriva potrebe po institucionalnem varstvu, vendar te potrebe že sedaj strmo naraščajo. Glavi del doma, kjer živi 136 stanovalcev, redno vzdržujemo in prenavljamo. Nov Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejših oseb določa nove prostorske pogoje, zato bomo morah tudi v tem delu doma v naslednjih 15 letih zmanjšati posteljne kapacitete, da bomo dosegli predpisane standarde. Na našem področju živi veliko starejših skupaj s svojimi otroki in njihovimi družinami ali pa so le ti v bližini. Takšna razširjena družina dobro funkcionira dokler je starejši član neodvisen in samostojen ali pa potrebuje le manjši obseg pomoči. Ko pa se potreba po neposredni osebni pomoči ali stalnemu nadzoru in varovanju poveča, postanejo ostali družinski člani pogosto preobremenjeni. Družba si prizadeva z različnimi oblikami formalne pomoči skrbeti za starejše. Prednostna naloga vseh programov je, da se storitve za starejše zagotovijo čim bolj enakomerno oziroma, da se približajo uporabnikom. Razvija se široka mreža storitev, ki naj bi zagotavljala socialno varstvo starajoči se populaciji. Spreminjajo se tudi tehnični pogoji za izvajanje storitev (večje bivalne površine, več enoposteljnih sob v domovih, začasno bivanje), prav tako veljajo tudi novi standardi in normativi v socialnem varstvu, ki poleg različnih oblik varstva določajo tudi drugačne profile delavcev na primer- gospodinja,.. Del bivalnih prostorov se nahaja tudi v stari graščini, zgrajeni pred letom 1578, v kateri sedaj prebiva 59 stanovalk na dveh stanovanjskih enotah, v prostorih, ki za domsko varstvo niso primerni. Zgradba, ki je tudi kulturni spomenik, je potrebna prenove, prostorom pa bo potrebno dati drugo namembnost. Za potrebe občanov obeh občin bo nujno potrebno zagotoviti nove objekte, ki bodo ustrezali sodobnim konceptom domskega varstva, omogočali uresničevanje sprejete Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010, predvsem pa zagotavljali kvalitetno bivanje stanovalcem. V naslednji številki glasila vam bomo predstavili obstoječe oblike socialnovarstvenih pomoči, ki jih izvajamo različni izvajalci na področju UE Litija ter nove oblike, ki jih na našem področju še ne izvajamo oz. jih uporabniki ne morejo koristiti, ker ni kapacitet.. VidaLUKAČ Potrebe po vrstah socialnovarstvenih storitev od leta 2005 do leta 2015: PLAN PO LETIH 2005 2010 2015 VRSTE SOC. PD DV DOM PD DV DOM PD DV DOM VARSTVA 1,8% 0,12% 4,5% 3% 0,3% 5% 3% 3% 5% LITIJA 36,19 2,4 90,5 79 7,9 132,2 102 10,1 169,55 ŠMARTNO PRI LITIJI 12,7 0,85 31,5 27 2,7 38,4 35 3,5 58,4 SKUPAJ uporabnikov 48,89 3,25 122 106 10,6 170,6 137 13,6 228 LEGENDA: PD= pomoč na domu, DV= dnevno varstvo, DOM = domsko varstvo PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO Zavarovalnica Maribor d.d. ZASTOPSTVO LITIJA, Ulica Mire Pregljeve 6, 1270 Litija Telefon.: 01/899-53-40, faks: 01/898-44-18, gsm: 041/989-171 e-pošta: marija.groboljsek@zav-mb.si SREČANJE KRVODAJALCEV Območno združenje RK Litija vsako leto organizira srečanje krvodajalcev, na katerem so podeljena priznanja za večkratno darovanje krvi. Letos je bilo srečanje v soboto 9- septembra 2006 na Dolah pri Litiji. Srečanje krvodajalcev Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji je bilo po proslavi ob 60- letnici delovanja Krajevne organizacije Rdečega križa Dole (več o proslavi bo prispevek v naslednji številki) in 140- letnici delovanja RK na Slovenskem .Srečanje krvodajalcev je bilo tudi jubilejno, saj so se na Dolah nazadnje srečali pred 20. leti. Predstavnik Rdečega križa Slovenije g. Jože Medved in sekretarka OZRK Litija sta podelila posebna priznanja ob 140. letnici delovanja RKS prostovoljcem za njihov prispevek, da z močjo humanosti premagajo stiske drugih. Na prireditvi so v programu sodelovali: Zasavski rogisti, učenci podružnične šole Dole pri Litiji, glasbena skupina Izgnanci Dole pri Litiji in Vokalna skupina učiteljev iz Litije. Program sta povezovali ga.Tjaša Lemut - Novak in ga. Jožica Vrtačnik. Slavnostni govornik je bil g. Jože Medved, ki je eden izmed najdolgoletnejših sodelavcev na področju širjenja znanj, izkušnje si je nabiral skozi desetletja, ne le v RKS in RKJ temveč tudi na mednarodnem nivoju, kjer je med drugim sodeloval pri oblikovanju dodatnih protokolov ženevskim konvencijam. Je tudi dobitnik medalje Henrija Dunanta, to je eno izmed najvišjih priznanj mednarodnega gibanja RK in RP. K pozdravni besedi je povezovalka programa ga. Jožica Vrtačnik povabila tudi legendo županovanja na Slovenskem, župana z najdaljšo tradicijo, vedno pripravljenega nameniti prijazne besede vsakemu izmed nas, g. Mirka Kapljo. Po proslavi je bilo družabno srečanje, nadaljevalo pa se je s praznovanjem oglarske dežele. OZRK Litiia PRODAM POSLOVNE PROSTORE in STANOVANJE poslovni prostori namenjeni avtomobilski dejavnosti -400 m2, zemljišče - 1200 m2, stanovanje -102 m2 041-564-519 aii 031-753-276 (Gospeli Peter, Brodarska 5, Litija) KANDIDATI ZA ZUPANA OBČINE LITIJA IN NJIHOVI PROGRAMI Na TV Slovenija 1 v oddaji Slovenska kronika so omenjeni kandidati na kratko predstavili programe. Nihče od njih ni omenil VDC-ja (varstveno delovni center). To je socialno varstvena ustanova, ki obravnava odrasle osebe motene v duševnem in Že leta 1997 je bila na nivoju države izdelana mreža teh ustanov, ki je predvidela VDC tudi v občini Litija. Sledili so programi in sklepi v parlamentu, pristojnem ministrstvu in tudi v občini Litija. Ti programi in sklepi se niso izvajali, ampak so se po nepotrebnem spreminjali in odlašali. Prizadevamo se za pravice navedenih oseb, ki so občani Litije. Gre za ustanovo, ki humanizira okolje ter preprečuje nasilno vključevanje v ustanove preživelega tipa izven domačega okolj a. člani društva SOŽITJE telesnem razvoju. sožitje Društvo SOŽITJE. LITIJA /NŠAMKTNO eimnoiHsmncue Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041 -546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat H0RMANN Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Društvo izgnancev Občni zbor KO DIS Polšnik 7. maja 2006 smo imeli redni letni občni zbor. Uvodni pozdrav je imel predsednik društva, Jožef Pograjec, Id je med drugim dejal, da ob tej priložnosti vedno pregledamo stanje društva in minulega dela ter skupaj obudimo spomine na preteklost krute vojne. Občni zbor je vodil delovni predsednik Janez Dolanc. Dvanajstčlanski odbor se trudi, da ostali člani vedno dobijo vse potrebne informacije ter odgovore na zastavljena vprašanja. Tu odigra pomembno vlogo predsednik društva, Jožef Pograjec, ki se vestno udeležuje vsehposvetov DIS v Ljubljani. Za zelo dobro pa bi ocenili tudi sodelovanje z gospo Ivico Žnidaršič, predsednico DIS, ki nam vedno stoji ob strani. Za vse njeno dobro delo se ji ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo in ji iskreno čestitamo za dodeljeni naslov Dobri človek leta 2005! Na občnem zboru smo analizirali delo društva v preteklem letu. Naša organizacija šteje 97 članov in 9 članov potomcev. V lanskem letu je umrlo 7 članov. Imamo 44 naročnikov Vestnika. Na sedmih sestankih smo obravnavali vsebino prejete pošte in na DIS poslali želene odgovore. V preteklem letu je bilo kar veliko aktivnosti. Poslujemo sicer le z minimalnimi sredstvi zbranimi od članarine in s tem vsako leto poskrbimo za pogostitev udeležencev občnega zborajn nabavimo darila za ostarele člane. Vsakemu smo podarili tudi knjigo POMNIKI NAŠEGA TRPLJENJA 1941 -1945 z željo, da se z njeno vsebino seznanijo tudi mlajši v družini. Zadovoljni smo z zbiranjem prispevkom za obnovo hlevov in konjušnice na Rajhenburškem gradu, saj bo tako v obnovljenih prostorih razstavljeno gradivo 2. svetovne vojne in naše trpljenje ne bo pozabljeno. Na sestanku so bila postavljena tudi vprašanja glede vojne odškodnine in ugotovili smo, da žal nekateri dediči dobivajo negativne odgovore glede izplačila drugega obroka. Član NO odbora, Logar Lado, je pohvalil ažurno vodenje blagajniškega in administrativnega dela. Tudi predstavniki drugih društev, ki delujejo v kraju, so bili enakega mnenja in nam vsem zaželeli še veliko skupnih uspehov. Sklenili smo, da se bomo tudi v bodoče vključevali v aktivnosti, ki jih bo organiziral DIS, udeleževali se bomo proslav, zborovanj, raznih posvetov in seminarjev. 9. septembra 2006 pa bomo v lastni režiji organizirali izlet v Goriška Brda. V prijetnem druženju se tudi na ta način utrne kakšna nova ideja za delo v prihodnje. Saj brez srečevanj, dogovarjanj in reševanj raznih problemov prav gotovo ne bi delovali tako uspešno. Tako pa danes z veseljem lahko zapišemo, da smo na mnogo zastavljenih vprašanj dobili tudi veliko pozitivnih odgovorov. Upamo, da bo tudi v bodoče tako. Amalija RAZPOTNIK, DIS KO Polšnik SERVIS PLINSKIH NAPRAV Hitro vam opravimo Pl SERVIS in VZDRŽEVANJE kuhinjskih plinskih ^ aparatov in peči! tEGLED, Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice S ŠESTO SREČANJE GASILSKIH VETERANOV REGIJE LJUBLJANA III Gasilska zveza Moravče je bila gostiteljica šestega srečanja veteranov Regije Ljubljana lil, ki je bilo organizirano v soboto, 26. avgusta 2006, pri gasilskem domu v Moravčah. Na srečanju so sodelovali veterani in veteranke iz vseh osmih gasilskih zvez naše regije: Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče in Šmartno pri Litiji. Po zaključenem uvodnem delu se je začelo tekmovanje. Prijavljene tekmovalne enote, ki so bile sestavljene iz petih članov, so se pomerile v dveh tekmovalnih disciplinah, v vaji s staro ročno brizgalno in vaji raznoterosti za pet članov. Pri vaji s staro ročno brizgalno so štirje tekmovalci črpali vodo, vodja pa je moral zbiti tarčo, kije bila postav- • <$»- ;«ap ............~ L Ijena na meter visokem podstavku. Vaja raznoterosti pa je vsebovala naslednje elemente: postavitev hidranta, spenjanje cevi s trojakom, polaganje cevi, naveza cevi z ročnikom in met torbice z vrvjo. Tekmovalnega dela se je udeležilo 45 tekmovalnih ........ enot, od tega 36 moških. 5 * ženskih in 4 mešane. Poleg članov tekmovalnih enot je bilo prisotnih veliko navijačev, spremljevalcev oz voznikov ter drugih gostov. Udeležba je bila zelo velika. Na srečanju so bili poleg vodstva Gasilske zveze Moravče in drugih gasilskih zvez prisotni predsednik Sveta regije Ljubljana III in podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Jože Berlec, predsednik Sveta veteranov Regije Ljubljana III Franc Bleje, župan Občine Moravče Martin Rebolj, župan Občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar ter drugi gostje. Uradna razglasitev rezultatov tekmovalnega dela s podelitvijo priznanj vseh sodelujočim društvom je bila ob 18. uri. Zupan Občine Moravče je podelil vsem sodelujočim gasilskim zvezam in sodnikom tudi spominska darila. V kategorijah veteranov so največ točk dosegli gasilci iz Mengša, drugo mesto so osvojili veterani iz Topol, tretje mesto pa sta si delili ekipi iz Rove in Stoba. Med ekipami veterank so zmagale gasilke iz Mengša, na drugo mesto so se uvrstile veteranke iz Save, na tretje mesto pa gasilke iz Rove. Med mešanimi ekipami pa so prva tri mesta osvojile ekipe Jarše-Rodica, Ribče in Blagovica. Iz Gasilske zveze Litija in Šmartno pri Litiji so poleg že omenjenih ekip sodelovale še naslednje ekipe veteranov in dosegle mesta: Vače 2 (13. mesto), Šmartno pri Litiji (16. mesto), Kresnice (24. mesto), Vače 1 (25. mesto), Jevnica (31. mesto). Gostitelj sedmega srečanja gasilskih veteranov Regije Ljubljana lil bo Gasilska zveza Litija. Sedmo srečanje bo organizirano v mesecu avgustu 2007 na Vačah. Zahvalo in čestitke za dobro organizacijo ter izvedbo šestega srečanja gasilskih veteranov Regije Ljubljana III je treba izreči vsem prizadevnim članom in vodstvu Gasilske zveze Moravče, še posebej predsedniku Komisije za delo z veterani pri GZ Moravče tovarišu Ivanu Lebarju. Pohvalo za dobro delo z veterani in spodbujanje organizacije tovrstnih srečanj pa si zasluži tudi regijski svet veteranov in njegov predsednik Franc Bleje. Adriana Cividini, PGD Ribče Kaj storiti z Litijo ? (xxxv.) Martin Brilej LITIJANKE (LITIJA JE VENDARLE LEPA) Ze tokratni naslov je malce nenavaden, glede na to, da v mestu lahko naletiš na veliko prostorskih norosti, oblikovnih neumnosti, zanemarjenosti in neizkoriščenih možnosti. Od kod naj bi bila potem Litija vendarle lepa? CANKARJEVA 5, LITIJA - pri železniški postaji, GSM: 041 219 042 imm Delovni čas: PON - SOB od 06. do 22. ure, nedelje in prazniki od 12. do 22. ure AKCIJA do konca septembra: KEBAB 599sit SEZNAM AKCIJ: 25.9.2006 do 01.10.2006 KEBAB......599 SIT (2,50 EUR) 23.09.2006 do 29.09.2006 BUREK sirov.249 SIT (1,04 EUR) 30.09.2006 do 05.10.2006 KROF 80g...69 SIT (0,28 EUR) VSAK TEDEN EN PROIZVOD V AKCIJI!!! Za 3 ali več telefonsko (gsm 041 219 042) naročenih kebabov DO KONEC LETA-10%!!! BUREK domači sveži kruh PECIVI 51 sendviči Podarimo si pesem... Dobro je, da Slovenci nimamo le enega dneva letu namenjenega poeziji (21. marec je mednarodni dan poezije), pač pa je poezija kljub hitrosti našega vsakdana marsikomu nujna kot dih, kot sonce ali voda. Dobro je tudi, da pesmi radi podarjamo drugim, da stihi niso vsak dan manj vredni, pač pa jih cenimo, potrebujemo in ljubimo. CVET JE OVENEL Košček mojega srca, zdaj podarjam tebi, za vso ljubezen davnih dni, z drugim zdaj dehti. Na poti bi vrnil se, da srečam tebe, usoda ne nakloni mi, tam nekje lebdi. Cvet je ovenel, le spomin ostal je, mnogo prelepih noči, čez noč onemi. Cvet je ovenel, le spomin ostal je, prevaro nisem poznal, zdaj z menoj živi. Sanje mi prikažejo, da prišla si k meni, vsa ljubezniva tistih dni, spet dehteča si. A prehitro se zbudim, sanj spomin zgubim, me ne moreš pozabiti, ti izbrala si. Jože OSTREŽ, Golišče 2006 JERNEJ d.o.o. Takole je bilo. V zgodnjih septembrskih sončnih dneh sem se v Litiji sestal s starim znancem, včasih celo prijateljem. Litijo je poznal že pred desetletji, ko je imel tu redne opravke. Tokrat pa si jo je, sicer ne namenoma, ogledal že pred srečanjem z menoj, ko je iskal parkirni prostor. Potem sva imela bazo v enem od bifejev, kjer je potekalo premlevanje moških tem - avtomobili, fuzbal in ženske. Sem ter tja je padlo tudi kakšno vprašanje kot zakaj pa imate to tam, kje pa imate to in kako pa urejate to in to. Seveda sem bil jaz tisti, ki sem moral pojasnjevati. V glavnem neuspešno, kar sem ugotovil iz njegovih takojšnjih predlogov o spremembi teme. Na koncu mi je bolj med vrsticami omenil, češ, kaj ste pa delali, da ste skozi središče mesta napeljali cesto s takšnim prometom in hrupom, da ste v mesto spustili toliko trgovin, pa tudi da je večina objektov nekako nametana brez pravega smisla in podobno. Sedaj pa k stvari. Najin pogovor je potekal pred bifejem, kjer sva imela pravzaprav vso situacijo pod kontrolo. Mimo so hodili ljudje po opravkih in njegovi pogledi so vseskozi begali sem ter tja. Zakaj hudiča, človek ni bolj miren in gleda sogovornika, ko govori z njim, sem mimogrede pomislil. Potem sem ugotovil vzrok njegovega nenehnega sukanja glave. Ženske so ga zanimale. V redu, človek pač rad pogleda za kiklo, si spočije oči na oblinah, zibajočih bokih, golih popkih, graciozni mačji hoji in plapolajočih laseh. Posamezni primerki so se gibali mimo v neverjetno domiselnih oblačilih, ki so narejena zgolj za to, da moški znorijo. No, zmešalo se mu ravno ni, čeprav je bil bolj zaposlen z ogledovanjem kot pogovorom. Ko sva si že podala roki v pozdrav, pa je povedal: »Veš Tine, Litija res ni kaj prida urejena, nekaj pa le imate, kar drugje nimajo.« Ko ga pobaram, kaj naj bi to bilo, prav po moško ugotovi: »Babe imate pa res dobre!« In je odšel. Da se ne bom sprenevedal in igral krepostnega pisuna, moram reči, da je imel moj znanec iz starih časov, res prav. V Litiji dihajo zelo lepe ženske. Ne le tiste šestnajst, sedemnajstletnice, vse napete in izzivajoče, ki kažejo popke, z globokimi dekolteji, oblečene v nekakšne cunjice, ki več kože odkrivajo kot ne. Tudi dame v zrelih letih ne zaostajajo. Ja, tudi tem je moj stari znanec s pogledi namenil zelo veliko sporočil in namenov. Razmišljam ali se sploh zavedamo tega. Najbrž ne preveč, saj smo se nekako navadili na to. Kot da ni nič posebnega, da je to pač tako. Potem sem čas zavrtel za precej let nazaj in se spomnil, da je v Litiji s puncami že od nekdaj tako. Kadar je bila veselica ali kaj podobnega je bilo vedno zanimivo. S prišleki smo se včasih mikastili, da je vse frčalo naokrog. In zakaj? Sloves naših lepih deklet je že takrat segel daleč naokrog in privabljal fante od blizu in daleč. Torej je Litija vendarle lepa. Ima okras, ki ga drugje nimajo toliko. Čeprav Slovenke na splošno slovijo kot lepe ženske, kar bo potrdil vsak tujec ali pa mi sami, ko se vrnemo iz kakšne druge dežele. To pa je tudi kapital. In lahko smo kar ponosni na to. Samo gledati je treba in tudi kaj videti. Če ste letos glavne predstave zamudili, saj bo ravnokar zaradi mraza, vse kar je lepega skrito, potem imejte odprte oči vsaj naslednjo pomlad. In moškim očem se bodo odprli pogledi, ki polepšajo dneve, kakšnim srečnežem tudi noči. Ja, Litija je res lepa. Sem ter tja po Litiji • Ob koncu poletja so v Litiji menjali asfalt na mostu. Prometni problemi so bili velikanski. Ljudje so vse vprek preklinjali, izsiljevali, hupali in mahali z rokami. Kolone so segale še naprej od Merkurja, na drugi strani pa tudi do podvoza na koncu Graške ceste. Sedaj se je pokazalo, kako krvavo bi Litija potrebovala obvoznico (ampak je ne bo) ali najmanj še en most.. • Komunala je bila nekaj časa brez vodstva. Čeprav je bilo štiri leta časa za ureditev problemov, ni bilo storjenega ničesar in na koncu spet nihče ni bil kriv in odgovoren. Pa menda ja kdo ne misli, da je bil za to kriv občinski vratar ali kurir.... • Volitve bi morale biti vsak teden. Vsepovsod se nekaj dela in gradi, vse mora biti do 23. oktobra gotovo. Ja, po volitvah res bo težko oditi... prodajni center Šmartno pri Litiji Za povrtmi 1,1275 Šmartno pri Litiji odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fox: 01 898 71 81 TOPDOM akcija od 30.09.2006 do 21.10.2006 armaturna mreža 9/6 cev betonska 30/100 gips plošča KNAUF 125x2000 toplotna izolacija IZOVER 10cm stiropor fasadni 8 cm preklop stirodur 5 cm tervol TP 5cm pvc cev stigma 200/6000 jupol 15l-25kg laminat klip 4 vrste keramične ploščice gorenje porto peč Itž.VIADRUS VHU 5 čl. črpalka GRUNFOZ radiator 605x1200 tip 22 9300 SIT/kos 1800 SIT/kos 1233 SIT/kos 550 SIT/m2 1140 SIT/m2 1300 SIT/m2 1060 SIT/m2 7100 SIT/kos 3360 SIT/kos 1683 SIT/m2 1680 SIT/m2 195.950 SIT/kos 18.500 SIT/kos 22 19.423 SIT/kos Strešne kritine TONDACH, BRAMAC,ESAL z dodatnimi popusti. c c IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA 3 3 MUZEJSKI KOTIČEK /i„ei/ V lanski sezoni smo pričeli odstirati meje področja varstva kulturne dediščine. Za začetek smo Vas, dragi bralci, seznanili s posameznimi področji in opisali največje zanimivosti v naši občini. Nadaljevanka »Naša dediščina« je pri bralcih vzbudila veliko zanimanja in odobravanja. Ker na področju varstva kulturne dediščine do danes v naši občini ni bilo veliko storjenega, letos v tej rubriki odpiramo MUZEJSKI KOTIČEK, ki bo prinašal novosti s tega področja, drobce iz lokalne zgodovine ter Vas seznanjal z zanimivostmi s področja muzejske dejavnosti v Litiji in Sloveniji. DROBCI IZ LITIJSKE ZGODOVINE: KARL MARČIČ Malokdo ve, kdo je bil Karl Marčič, pa vendar gre za eno najsvetlejših osebnosti litijske zgodovine. Rodil se je 22. novembra 1891 v Litiji. Številna družina je stanovala v hiši, ki danes nosi številko Grbinska c.1. Takrat je bila to Pogačnikova hiša, katere lastnik je bil litijski dimnikar. Marčičev! so stanovali v pritličju. Oče je bil sodnijski uradnik, mati pa gospodinja, ki je skrbela za dvanajst otrok. Skoraj vsi so odšli po svetu študirat. Eden od bratov, Franjo, je postal znan slikar. Karl Marčič je končal kadetsko šolo v Mariboru, pozneje pa še vojaško geodetsko šolo v Beogradu. Že leta 1938 se je upokojil kot starojugoslovanski polkovnik, nato pa se med NOB pridružil partizanom y . — —, . in bil inštruktor v oficirski šoli glavnega štaba NOV *" Slovenije. Bil je med prvimi petimi slovenskimi generali. Po osvoboditvi je postal načelnik geografskega instituta JLA. Povojni boji za oblast in partijska trenja so I. 1953 s hitro upokojitvijo dokončno zapečatila njegovo usodo. Njegovo ime se pojavi tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije iz I. 1980, kjer je omenjen kot kartograf in pisec strokovnih člankov. AKTUALNO V Narodnem muzeju Slovenije je bila pred kratkim odprta zanimiva stalna razstava KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. Na razmeroma majhnem prostoru je pregledno predstavljena zgodovina slovenske poselitve. Vodilni motiv razstave je slovenski jezik kot eden najmočnejših narodnih simbolov. Razstava je posvečena 15. obletnici samostojne Slovenije, še posebej pa z namenom, da obiskovalec ne enem mestu spozna celotno zgodovino slovenskega prostora. Razstava je še posebej primerna za šole vseh stopenj, saj je organizirano vodstvo kot tudi učne ure in delavnice. Obisk razstave je zanimiv in nadvse koristen poduk o naši lastni identiteti in preteklosti za vse generacije Slovencev. Toplo priporočamo! NOVICE IZ LITIJSKEGA MUZEJA V Javnem zavodu za kulturo Litija se še vedno trudimo povečati in obogatiti naš arhiv in depo. Ponovno vabimo vse krajane, ki hranite doma stare predmete ali slikovno in drugo gradivo, da nam omogočite kopiranje oz. odvečno »navlako« pripeljete v naš zavod namesto na smetišče. Muzej v Litiji bo resnično zaživel samo s pomočjo prebivalcev in njihovo osveščenostjo o pomenu naše dediščine. V muzeju v kratkem pripravljamo novost in sicer bomo v sklopu organiziranega vodstva obiskovalcem ponudili tudi ogled krajših dokumentarnih filmov s področja lokalne zgodovine. HkratLvabimo vse, ki jih zanima restavriranje in konserviranje starih predmetov, naj se oglasijo pri nas, radi jim bomo svetovali in pomagali. HOMOLOGIRANO TEMNENJE STEKEL UV-ZAŠČITA PROTIVLOMNA ZAŠČITA Helena HAUPTMAN ■ KLIMA EFEKTI - ZRCALNI EFEKTI TOPLOTNA ZAŠČITA RAZNOBARVNI DESIGN SEDAJ LAHKO V AVTU POČNETE TISTO SREDI BELEGA DNE. DAJMOX D.O.O, Kresnice • 041-344-292 NSi Nova Sloveniia Krščanska ljudska stranka Pogled nazaj in vizija za prihodnost Jeseni pred štirimi leti, sem sprejel izziv stranke Nove Slovenije in pri svojih petindvajsetih letih kandidiral kot nosilec liste za Občinski svet brez kakršnihkoli dotedanjih političnih izkušenj. Kakor je bila mlada stranka, sem bil tudi jaz med najmlajšimi v občinskem svetu, hkrati pa edini predstavnik svoje stranke. Obstaja starodavni rek, ki pravi, da se neplavalca najhitreje nauči plavati tako, da se ga vrže v vodo. Na nek način sem bil tudi jaz vržen v vodo, čeprav sem v bistvu vanjo skočil sam. Delo v občinskem svetu predstavlja precej več kot sedenje in dvigovanje rok, kot si marsikdo predstavlja. Ker verjamem, da dobra cestna povezava pripelje gospodarstvo v vsako občino, se že od začetka svojega mandata v občinskem svetu trudim prispevati k izboljšanju cestnih povezav v naši občini. Na podlagi mojih pobud je bil preplasten, preoblikovan ali varnostno opremljen marsikateri odsek regionalne in občinske ceste. Marsikatera občina je z avtocesto pridobila tudi gospodarsko moč. Moje mnenje je, da bi lahko Litija z bolj agresivno politiko do države in direkcije iztržila štiripasovnico do Ljubljane. Gradnja krožišč se od te ideje oddaljuje. Krožišča so smiselna pri uvozih v mesto ne pa na sredini relacijske poti. Zavzemal sem se tudi za nov odlok o kategorizaciji občinskih cest, ki je bil letos končno sprejet in rešuje s taniš marsikatere ceste. Ves čas mandata sem se trudil doseči prenovo javne razsvetljave v mestu Litija, vendar se je vse skupaj ustavilo pri glasovanju amandmajev občinskega proračuna. Zmanjkalo je politične volje, prevladalo je preglasovanje koalicije. Podpiral sem tudi ustanovitev občinskega inšpektorata, ki bi nadziral uresničitev občinskih odlokov. Brez inšpektorja se izvajanje večine določb odlokov sploh ne izpolnjuje. Ta odlok žal še čaka na uresničitev v naslednjem mandatu. Življenje v Litiji ni slabo, vendar nič več kot to. Smo zgolj povprečna slovenska občina, večkrat celo pod povprečjem. Litija je v tem mandatu prodala precej zemljišč, denarja od prodaje pa ni namenila nakupu novih. Tako so počele stare civilizacije, ki so drevesa le podirala, niso pa sadila novih. Takšen gozd hitro propade. Če so propadle cele civilizacije, kako potem ne bi občina. Predlagal sem, da občina odkupi nezazidljiva območja in jim spremeni namembnost preko prostorskih aktov v industrijske cone. Tako bi dobili osnovo za gospodarsko rast občine. V štirih letih sem poleg dela v občinskem svetu skrbel tudi za svoj osebni razvoj. Na Fakulteti za elektrotehniko sem vpisal podiplomski študij specializacije telekomunikacij, kjer me po uspešno opravljenih izpitih in napisani specialistični nalogi čaka le še zagovor, ki pa bo potekal ravno v vroči jeseni. V podjetju, kjer sem zaposlen, sem napredoval v vodjo montažno vzdrževalne skupine lokalnih telekomunikacijskih omrežij in po uspešnem vodenju sprejel nov izziv ter napredoval na delovno mesto inženirja specialista, kjer snujem/pripravljam/oblikujem in vodim telekomunikacijske projekte lokalnih omrežij. Vizija je tisto, kar človeka žene naprej, tudi nobeno sodobno podjetje brez jasne vizije na trgu ne uspe. Glede na politično klimo, ki pred letošnjimi volitvami močno diši po pomladi, verjamem, da se bo v prihajajočem mandatu dalo narediti še precej večin uresničiti vizije. Tako kot povsod v življenju morajo tudi v politiki nastopiti spremembe. Litija jih potrebuje. Zato bo na naši letošnji listi tudi veliko mladih obrazov, ki v naši občini niso znani kot politiki, imajo pa vizijo za boljšo prihodnost in sledijo temeljnim življenskim vrednotam. Primož LAMBERGAR LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE GABROVKA - KRAJ, PRIJETEN ZA BIVANJE Gabrovka se je v zadnjih letih razvila v kraj, ki nudi prebivalcem vse, kar potrebujejo za normalno življenje. Čeprav delovnih mest v kraju ni dovolj, se mladi vozijo na delo drugam, bivajo pa v kraju, kar je zelo pomembno za šolo, kulturno in športno življenje kot tudi za razvoj Gabrovke. Letos so učenci vstopili v novo, prostorno in moderno opremljeno osnovno šolo. Zelo so ponosni na knjižnico, računalniško učilnico, prenovljeno telovadnico in tudi druge prostore, ki so opremljeni po sodobnih šolskih standardih. Na zahodnem delu pa pričakujejo zunanje igralne površine za potrebe učencev v podaljšanem bivanju. V tem volilnem obdobju je bilo nekaj cest na novo preplastenih, nekaj pa na novo asfaltiranih, sicer več iz državnega proračuna, nekaj pa tudi iz občinskega. Za omenjene gradnje sta zaslužni predvsem občinska uprava s strokovnimi opredelitvami ob upoštevanju prioritetvenega vrstnega reda poseganja v šolski prostor in večinska koalicija v občinskem svetu, ki je s svojo neomajno podporo in strokovnimi stališči izglasovala realizacijo omenjenih projektov. Leta 2005 je bil zgrajen velik trgovski center, ki nudi večjo izbiro prehrambenih izdelkov, še posebej pa so krajani zadovoljni s kmetijsko-gradbenim oddelkom, ki jim je bistveno skrajšal pot do potrebščin in materialov, ki jih vsakodnevno rabijo za delo na kmetijah ter gradnjo in adaptacijo bivalnih objektov. Za naprej še ostajajo zadolžitve na področju lokalnih cest in javnih poti, izgradnje dveh vodovodov in javne razsvetljave v Tihaboju. Potrebno bo nuditi pomoč za dostop do hitrih internetnih storitev ADSL-a, kabelske povezave ali sorodnih ponudb. Ce želimo, da bo šel razvoj Gabrovke naprej v skladu z razvojem naše države in Evropske skupnosti, moramo imeti prave ljudi na pravih mestih. Igor MEDVED M SOCIALNI MESEC DNI OBLJUB IN BLAGOSTANJA Začenja se volilna kampanja ob Lokalnih volitvah 2006. Stranke in kandidatke - kandidati za župane in občinske svetnice - svetnike vas bomo zasipavali s svojimi željami in obljubami. Včasih bi si človek želel, da bi bile volitve vsak mesec, saj potem ne bi nikomur nič manjkalo in vsi bi bili zadovoljni. Žal so po volitvah mnoge obljube prelomljene oziroma ostanejo neizpolnjene, saj so služile le kot orodje za uspeh. Socialni demokrati smo in bomo tudi obljubljali, a se obenem trudili, da bomo svoje obljube tudi izpolnili. Zato naše obljube ne bodo neuresničljive in v nasprotju z zdravim razumom. Prav neverjetno je kaj nekateri obljubljajo, kot, da bi bil občinski proračun vreča brez dna, kot da bi se sredstva pod njihovim vodstvom čudežno pojavila. Potrebna je trezna glava in zdrav razum. Za zadnje štiriletno obdobje smo Socialni demokrati, med drugim, obljubljali dokončanje obnove litijske knjižnice, ustanovitev Mladinskega centra, izgradnjo Gerontološkega centra. Od teh velikih obljub sta nam uspeli dve. Knjižnica jev celoti prenovljena, Mladinski center pa je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta. Ostaja Gerontološki center in domsko varstvo starejših, velik izziv za naslednje obdobje. Kot člani občinske koalicije pa smo vedno podpirali dobre in zrele ideje. Verjetno smo naredili tudi kakšno napako, a sem prepričan, da nam jo boste oprostili, saj je bilo vse kar smo delali, narejeno v dobri veri. Nikoli pa se nismo in se ne bomo hvalili s tujim delom, kot počnejo nekateri. Kitenje s tujim perjem je žal kratkega roka. Podžupan in občinski svetnik Jože Mirtič ter svetnici Darja Rajšek in Kaja Mlakar Agrež so bili vedno pripravljeni podpreti dobre stvari in ustvarjati pogoje za napredek. Prepričan sem, da boste naše delo znali ceniti in nagraditi na letošnjih volitvah. Nastopamo z dobro ekipo, kandidat za župana sem Gorazd Mavretič. Moje glavne naloge bodo: • usklajeno delovanje članic in članov občinskega sveta, da bomo delovali v duhu napredka in sodelovanja v dobro občank in občanov, • učinkovita in strokovna občinska uprava, v okviru katere mora zaživeti tudi pisarna za evropske zadeve, kjer bodo pomoč dobili vsi tisti, ki bi za svoj napredek radi uporabili evropska sredstva, • ustvarjanje pogojev za investitorje za izgradnjo stanovanj, • preoblikovanje financiranja v občini iz »vsakemu nekaj« v financiranje tistih, ki imajo idejo, vizijo in s svojim delom dvigajo kvaliteto življenja vseh občank in občanov ter promovirajo našo občino. Med drugim pa želim polepšati občino, označiti kraje, naselja in ulice z enotnimi oznakami, oživiti mestno jedro, predvsem ob koncu tedna, v vasi privabiti ljudi, obuditi tržnico, za zdravo hrano poskrbeti z ribarnico in še in še je majhnih projektov. Občina je podjetje, prepričan sem, da ga lahko uspešno vodim. Uspešna podjetja pa so porok za izvedbo mnogih idej in projektov. Želim biti župan vseh občank in občanov, ne glede na njihovo versko ali politično pripadnost. Delo bom opravljal profesionalno, skozi vsa štiri leta, kar tudi pomeni, da v primeru izvolitve za župana ne bom kandidiral na državnozborskih volitvah leta 2008. Dobiti zaupanje za vodenje občine je resno in odgovorno delo. Zelo premišljeno in strokovno pa je pripravljena tudi ekipa kandidatk in kandidatov za občinske svetnice in svetnike, člane mestne in krajevnih skupnosti. Sestavljena je tako iz članic in članov stranke kot tudi simpatizerjev ali ljudi, ki so videli, da jim kandidatura na naši listi daje možnosti. Sam bom nosilec liste v Litiji, ob meni pa bodo na listi še Nada Jovanovič, Jože Mirtič, Boris Ulčar, AndrejkaPenčur, Dušan Dernovšek, Peter Klančar, Nebojša Milinkovič, Avgust Cvetežar, Joža Ocepek, Janez Polak in Marko Boltin. Darja Rajšek, Aleš Cvetežar, Mojca Vozelj in Bojan Knavs bodo na listivvolilni enoti Kresnice, Sava,Jevnica, Vače, Zg. Hotič, Ribče in Sp. Log. Branko Logar, Milica Vertot in Slavi Resnik pa v volilni enoti Gabrovka, Dole, Polšnik, Mamolj, Konjšica, Tihaboj, Moravče. Prepričan sem, da ste med njimi spoznali svoje sosede, prijatelje, znance in da se strinjate, da so izbrani pravi ljudje. Z vašim glasom jim boste omogočili, da bodo v prihodnje sooblikovali našo prihodnost. Skozi volilno kampanjo se bomo srečevali in se vam lahko še osebno posvetili, pogovorili in izmenjali mnenja. Nato pa skupaj počakali na dan volitev in nazdravili skupnemu uspehu. Drage občanke in občani ne bomo obljubljali gradov v oblakih, bomo pa upoštevali vaše želje in zahteve ter v skladu z možnostmi uresničevali naše skupne sanje. Gorazd MAVRETIČ predsednik OO SD Litija Boris Ulčar - Pahorjev socialni demokrat Boris Ulčar je v JP Vodovod-Kanalizacija (Lo.o. zaposlen kot sistemski analitik, njegova strast pa je film. V okviru KUD Art Cluba Litija in občasno tudi HUD KUDa tri leta deluje kot režiser kratkih filmov, v Mladinskem centru Litija je član programskega sveta, v Zvezi kulturnih društev Litija pa je član nadzornega odbora. Boris je vsekakor izredno kreativen in iznajdljiv človek, njegova srečna številka pa je 4, zato ga boste pod to številko tudi našli na listi za svetnika. ZAvzemal se bo za stvari, ki jih dobro pozna: ZA redefiniranje financiranja ljubiteljske kulture v Litiji in pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev ZA razvoj Mladinskega centra Litija ZA distribucijo čiste pitne vode in odvajanje ter čiščenje odpadne vode ZA nove multi-funkcionalne objekte ZA brezplačni brezžični dostop do interneta po mestu Litija - WI-IT točke SDS 00 SDS Litija OKREPLJEN % Pretekli ponedeljek smo v Občinskem odboru SDS Litija izpeljali Kandidacijsko in hkrati volilno konferenco. Naj se najprej osredotočim na drugi del tega najvišjega organa, saj je za delovanje stranke zelo pomemben. Zaradi odstopa nekaterih članov, smo namreč izvolili pet nadomestnih članov 10 00 SDS to so: Poglajen Mija, Prašnikar Milan in Juvan Urša iz Litije ter Lenart Danijel in Anžur Bojan iz Kresnic, nova dva člana NO 00 ______________________________SDS Litija, pa sta Groboljšek Jože (Zg. Log) in Čebela Bojan (Ribče). Kadrovsko smo tako popolni. Predvsem pa izjemno okrepljeni z novimi, sposobnimi, in pozitivno naravnanimi člani, kar moram seveda J Anton KOVIC reči tudi za »stare« člane 10. Prvi del konference pa je bil namenjen potrditvi kandidatov za prihajajoče lokalne volitve. Z veliko večino smo potrdili vse tri svetniške liste za Občinski svet občine Litija. Več o listah in kandidatih bomo sporočili v naslednji številki glasila Občan in tudi v drugih medijih. Naj tokrat le zapišem, da sta na njih bolj enakovredno kot doslej zastopana oba spola, poklicna in starostna struktura ter teritorialna zastopanost kandidatov. Pomembna pa se mi zdi predvsem odločitev o skupnem kandidatu SDS in SLS za župana, to je za Francija Rokavca. Pobudniki za takšno odločitev smo prepričani, da je prišel čas za spremembe tudi v naši občini, le te pa so tako potrebne in tako zelo v javnem interesu, da želimo narediti vse, da do njih tudi pride. Z vsem spoštovanjem do drugih kandidatov, namreč vemo, da sprememb ne more prinesti ista politična opcija, ki je vladala do sedaj. Takšna odločitev se nam zdi pomembna tudi z vidika vas, spoštovani občani, saj vam jasno sporočamo, da želimo združiti vse sile za dobrobit občine Litija in njenih občanov. Seveda pa smo odprti za vse, ki si želijo pozitivnih sprememb v tej naši lokalni skupnosti. To je razvoja in napredka. - Anton Kuviu LOKALNE VOLITVE 2006 Programska izhodišča SDS Litija 1. Gospodarstvo - gospodarske cone z brezplačnimi parcelami odpiranje novih delovnih mest 2. Prometna povezava - modernizacija Glavne ceste Litija - Hotič in regionalnih cest - obvoznica Litija za tranzitni promet - primestni železniški promet - obnova obstoječih in izgradnja novih mostov čez Savo 3. Prometna ureditev mesta Litija s poudarki - most pri Bedenu (Podšentjur) - podvoz med Graško in Ljubljansko cesto pri krožišču - ureditev mirujočega prometa - parkirišča Rozmanov trg, mestno redarstvo, garažna hiša 4. Varstveni in bivalni dom za starejše občane 5. Izgradnja javnih športno rekreacijskih površin (igrišča, parki...) 6. Oživitev Kulturnega in Mladinskega centra 7. Razvojni program za izgradnjo in obnovo vodovodov, cest, kanalizacije in druge infrastrukture 8. Ustanovitev Športnega sklada za spodbudo organiziranemu in rekreativnemu športu 9. Stanovanjska gradnja in spodbuda gradnji po dostopnih cenah 00 SDS Litija Anton KOVIČ FESTIVAL SDS V IZOLI V soboto, 09.09.2006 se je v Izoli odvijal Festival SDS, katerega organizatorja sta bila 00 SDS Izola ter Glavno tajništvo SDS. Udeležili smo se ga tudi člani 00 SDS Litija in pa člani SDM Litija. Zbor udeležencev je bil ob 7. uri pri Športni dvorani Litija. Po prihodu v Izolo je sledil ogled prireditvenega prostora, na katerem je bil ob 12. uri slavnostni govornik gospod Janez Janša. Na Festivalu so se predstavili tudi člani vlade in pa kandidati za župane. Gospod Janša je v svojem govoru orisal zgodovino nastanka SDS ter nakazal smernice razvoja SDS-a v prihodnosti. Po končanem nagovoru predsednika SDS je sledil zabavni program, katerega povezovalca sta bila Tjaša Hrobat in Marko Potrč. V zabavnem programu so se predstavili Anja Rupel, Marjan Zgonc, skupina Kingston, Natalija Verboten ter Čuki. Ob glasbenem programu pa so imeli udeleženci festivala tudi možnost popeljati se z vlakom na ogled Izole, vožnjo s pedalini, odbojko na mivki ter vožnjo z ladjico po Piranskem zalivu. Organizirane pa so bile tudi delavnice za najmlajše udeležence prireditve. Festival SDS v Izoli je potekal v sproščenem in prijetnem vzdušju, druženju članov in simpatizerjev iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh udeležencev 00 SDS Litija zahvalila organizatorjema za lepo preživet dan na Primorskem. Lidija LOVŠE mm ra » rsl t?7T7W7/I\ TI D DELOVNI ČAS: 1 ioo NATU pon-pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00-12.00 Mateja Šimenc s.p. tei: 01-898-10-05 Valvasorjev trg 19, Litija zoonara@siol.net www.zoo-nara.si---------------------- 3. Sanacija Industrije apna Kresnice 4. Ureditev, razširitev in promocija Jantarske poti na območju Vač in Slivne, Oglarske poti na območju KS Dole ter nove Vinogradniške poti na območju Gabrovke 6. Pokritje celotne občine s signalom GSM 5. Razvoj obrtnega parka na območju med Kresnicami, Zgornjim Hotičem in Spodnjim Hotičem ob reki Savi 7. Investiranje v mrežo občinskih cest 8. Razširitev in trženje smučarskega centra Dole litiju, zht(ift! Litiju, zbudil! 9. Manjši podzemni garažni hiši med Brodarsko ulico in C KS pod igrišči ter med Ulico Luke Svetca in Maistrovo ulico pod novim večstanovanjskim objektom 10. Sprememba delovnega časa občinske uprave 11. Ustanovitev štipendijskega sklada / 12. Ureditev vrtne vasi in mestnega parka na območju litijskega polja (pri Merkurju) ter zelenice na Dobravi 13. Izgradnja doma starejših občanov z varovanimi stanovanji na mirnem območju poleg novega mestnega parka 14. Povečanje števila rednih linij vlakov na relaciji Litija - Ljubljana ob prometnih konicah Joško Godec in neodvisna lista Litija, zbudi se! predstavljata tisto, kar smo dolgo čakali - konkretne predloge, kako zbuditi zaspano Litijo. »Skupaj s strokovnjaki smo izoblikovali program, ki je predvsem investicijsko naravnan. Sestavljajo ga jasni in izoblikovani projekti z najrazličnejših področij. V veliko pomoč so nam bila tudi mnenja in predlogi občank in občanov, ki so predstavljala pomembna izhodišča pri oblikovanju našega programa. Zavedamo se, da občinski proračun nima neomejenih sredstev, zato bomo z njimi ravnali gospodarno in premišljeno. Novo podjetje, ki ga bomo ustanovili, bo zadolženo zgolj za pridobivanje dodatnih sredstev iz evropskih skladov ter zasebnega kapitala, za kar bodo zaposleni v podjetju plačani le po učinku. Vsi se verjetno strinjamo, da zaspana občina Litija, potrebuje profesionalnega župana, ki bo župan z dušo in srcem 365 dni v letu. V občini je namreč potrebno veliko dela, sprememb in odločnih dejanj, saj trenutno nima prave vizije, veliko je nedokončanih projektov, stagniranja, in neizkoriščenih potencialov. Občina je zaspala in potrebno jo je zbuditi. 15. Izgradnja vsaj 30 stanovanj letno na širšem območju mesta Litije v obliki manjših večstanovanjskih objektov , k' mmm. * >.*: V tokratnji izdaji Občana vam nazorno predstavljamo 15 glavnih projektov za prebujanje občine Litija. Preostali del programa si lahko ogledate na moji spletni strani www.godec-on.net ali pa me obiščete v času uradnih ur v Pisarni nad pošto, kjer vam bom z veseljem na voljo tudi za morebitna vprašanja. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil vsem, ki ste mi s svojim podpisom omogočili, da kandidiram kot neodvisen kandidat za župana!« Joško Godec Pisarna nad pošto v Litiji ponedeljek: 15:00-18:00 sreda: 15:00-18:00 petek: 15:00-18:00 info(S)qodec-on.net r i ec www.godec-on.net LITIJSKA OBČINA V NOVO RAZVOJNO OBDOBJE S KANDIDATOM ZA ŽUPANA mag. VINKOM LOGAJEM sodelovanju z drugimi javnimi službami in zavodi morajo pripravljati strokovne podlage in izhodišča za vse aktivnosti v zvezi z razvojem občine ter za višji življenjski standard, varnost in boljše počutje občanov. Na tiskovni konferenci, 7. septembra, se je predstavil Vinko Logaj s svojim volilnim programom za župana občine Litija. Programska izhodišča, ki zajemajo glavna področja delovanja občine, je podprl s konkretnimi cilji, ki jih namerava uresničiti v primeru izvolitve. Na predstavitvi programa je pokazal svoje široko znanje in jasen pogled na razvoj litijske občine. Na provokativna novinarska vprašanja je odgovarjal prepričljivo in podkrepljeno z argumenti. Na tiskovni konferenci je pojasnil tudi svojo neodvisno kandidaturo in v zvezi s tem povedal, da v dogovoru o podpori strank za kandidaturo nima obveznosti do strank in ni član nobene od strank. Stranke, ki so podprle njegovo kandidaturo, pa tudi sofinancirajo volilno kampanjo. Na tiskovni konferenci je predstavil naslednja programska izhodišča: • Ustvariti pogoje za razvoj podjetništva, povezati podjetnike ter pridobiti zasebni kapital za hitrejši razvoj občine. • Prisluhniti podeželju in načrtno skrbeti za njegovo ohranjanje ter izboljšanje standarda občanov na podeželju. • Razviti in nadgraditi programe za mlade in starejše občane, obuditi solidarnost med ljudmi ter skrbeti za razvoj klubov in društev na najrazličnejših interesnih področjih. • Zasnovati koncept in vzpostaviti sistem zagotavljanja stanovanj in stanovanjskih površin. • Strateško načrtovati, pridobivati in racionalno porabljati proračunska sredstva. • Revitalizirati občinske službe (občinsko upravo, javne zavode in javna podjetja) ter sodelovanje z državnimi organi. V zvezi s programom smo ga povprašali o dveh ključnih programskih usmeritvah, ki jih je navedel kot kandidat za župana: Ali lahko pojasnite, kaj imate v mislih pri zadnjih dveh programskih izhodiščih, ko pravite: Revitalizirati občinske službe Občinsko upravo bi spremenil tako, da bi hitro, na prijazen način, strokovno in učinkovito servisirala občane. Strokovno usposobljeni uslužbenci v Strateško načrtovati, pridobivati in racionalno porabljati proračunska sredstva Za geografsko tako veliko občino kot je litijska in njene potrebe po izgradnji in adaptaciji objektov, za vrtce in šole ter druge javne službe, za izgradnjo in vzdrževanje cest in vodovodov, za ureditev mesta, za programe kulture, športa, mladinske in drugih dejavnosti, je v naslednjem mandatnem obdobju potrebno zagotoviti dodatna sredstva, ki so ob skrbni pripravi projektov na voljo v skladih Evropske Unije. Ker imam izkušnje z delom na tovrstnih projektih, imam odgovore in vidim poti za pridobivanje dodatnega denarja za investicije v občini. Seveda pa morajo biti sredstva porabljena v duhu dobrega gospodarja, poročanje o porabi pa pregledno. Ali lahko poveste kaj bi posebno izpostavili? Ponovil bi nekaj čisto konkretnih obljub, za katere sem prepričan, da jih lahko izpolnim: - organizacija brezplačnega prevoza za občane v mestu Litija - ureditev izgleda mesta Litija, varnih in urejenih otroških igrišč ter problematike parkiranja - menjava azbestnih vodovodnih cevi v Litiji in urejanje vodooskrbe - vzpodbude za obrt in podjetništvo ter nadaljevanje začetih projektov - izvajanje programov terciarnega izobraževanja (višješolskih, visokošolskih) - višji standard ljubiteljskih dejavnosti na področju kulture in športa - plinifikacija Litije - izgradnja centra za varovanje in nego starejših občanov in 10 varovanih stanovanj - vzpostavitev stanovanjskega sklada in zgraditev 30 stanovanj za mlade družine - ustanovitev centra za vseživljenjsko učenje - 20 km novoasfaltiranih cest na podeželju in v Litiji. In kaj bi sami dodali za konec? V naši občini ZNAMO IN ZMOREMO NAPREJ. To geslo sem si izbral za svojo volilno kampanjo, ker sem spoznal, da človek lahko uresniči svoje cilje, če so ti jasni, merljivi, in če so ljudje pripravljeni in motivirani za delo. Vem, da znam zbrati okrog sebe ljudi, ki znajo in zmorejo dobro delati. Pri tem delu bom naredil vse, da pozabimo na medstrankarske spore in zamere, na nesmiselne predvolilne kupčije in da na prvo mesto postavimo razvoj občine in zadovoljstvo občanov. Mislim, da sem to dokazal s postavitvijo in uveljavitvijo Gimnazije Litija, ki je postala ena vodilnih gimnazij v Sloveniji. Za projekt gimnazije smo se odločili in ga izpeljali v dobro dijakov, staršev in občine kljub nasprotovanjem in dvomom, ki so se pojavljali v okolju in pri nekaterih aktualnih litijskih politikih, ki pa so se ob otvoritvi postavili v prvo vrsto. V Litiji vidim nove tako uspešne projekte kot je bila gimnazija. Drago POGLAJEN Vinko Logaj je 8.septembra 2006 na Dolah sodeloval na okrogli mizi z naslovom ‘‘Podeželje prostor neizkoriščenih gospodarsko turističnih priložnosti” in si v okviru prireditev "Oglarska dežela 2006” ogledal tudi konjeniške igre. Neodvisna lista »Nova smer« NOVASMER Zakaj »Nova smer«? Spoštovane občanke in občani! Odgovor na gornje vprašanje je kratek: občina Litija je na žalost zaostala za razvojem, kakršnega je dosegla večina drugih nam primerljivih slovenskih občin. Ta ugotovitev temelji na povsem jasnih in nedvoumnih podatkih. Brezposelnost v občini je v primerjavi s sosednjimi občinami največja in se je v zadnjih dveh letih celo povečala. Pred dvema letoma so bile med sosednjimi občinami še tri z večjo brezposelnostjo, letos pa imajo tudi te tri manjšo kot Litija. Tudi neto plače so v vseh sosednjih občinah višje kot v Litiji. Povprečna neto plača v desetih najbližjih občinah je junija letos znašala 172.000 sit, v Litiji pa 154.000 sit. Tudi drugi podatki, npr. gradnja neprofitnih stanovanj, nove stanovanjske površine, kažejo na izrazito zaostajanje občine. Takšno stanje zahteva popolnoma nov pristop vodenja občine, pravzaprav novo usmeritev, kar »Nova smer« tudi načrtuje. Komu ljudje zaupajo na lokalnih volitvah? Analize preteklih lokalnih volitev so pokazale, da so volivci na lokalni ravni bolj naklonjeni neodvisnim listam kot pa strankarskim. Vzrok je v tem, da na lokalni ravni politika ni tako pomembna kot npr. na državni. Ali je pomembno, kdo je govornik ob otvoritvi nove ceste ali vodovoda? Ali pa česar koli, kar potem vsem ljudem služi kot splošna javna dobrina? Prav nič. Ljudje si enostavno želijo, da za njihov denar, to pa so davki, ki jih plačujejo na vsakem koraku, vodstvo občine tudi kaj stori, ne da z njimi ravna tako, da le malokdo prav točno ve, zakaj in kam je bil usmerjen. Neodvisna lista »Nova smer« ima trden namen, da občina Litija spet postane razvita in finančno močna. Za dosego tega cilja bo treba marsikaj storiti in tudi trdo delati. Predvsem bo treba znati delati in imeti veliko znanja in volje. Gre za zelo odgovorno delo, saj občina razpolaga izključno z javnimi sredstvi, torej z denarjem ljudi. V občinskem svetu, ki sprejema najbolj pomembne odločitve za ljudi, morajo biti svetniki s čim višjo izobrazbo, znanji, preudarnostjo, predvsem pa jim ne sme biti žal časa, da delujejo za splošne javne interese ljudi. Neodvisna lista »Nova smer« bo na letošnjih volitvah kandidirala z listo kandidatov, ki lahko postanejo zaupanja vredni člani občinskega sveta. Ni sprejemljivo, da v njem sedijo ljudje, ki gradiv sploh ne berejo, jih ne razumejo in zato sploh ne morejo delovati. Zato smo prepričani, da bomo z zaupanjem ljudi na volitvah v občinski svet dobili svetnike, ki tam ne bodo zgolj glasovali po navodilih svojih strank. Nadoknaditi zamujeno Za kandidaturo na neodvisni listi NOVA SMER sem se odločil predvsem iz razloga, ker nočem biti marioneta strankarskih veljakov, marveč želim jasno izražati svoja lastna stališča. Mandat občinskega svetnika razumem kot odgovorno nalogo zastopanja skupine ljudi, ki verjame mojemu programu. Sem pristaš odkritega dialoga - najboljše rešitve izhajajo iz kompromisa in tudi demokracija je umetnost kompromisa. V Novi smeri čutim nov veter. Problemi ljudi ostajajo nespremenjeni že stoletja, rešitve pa morajo slediti razvoju in duhu časa. Prav tu vidim izziv, litijska občina je zaspala, na probleme se ne odziva v duhu časa. V času, ki ga živimo, še posebej velja načelo, da so edina stalnica v življenju spremembe. Zamujene priložnosti v tako pomembnem obdobju imajo lahko dolgotrajne posledice. Kakšno občinsko upravo potrebujemo? Če se omejim na litijsko občinsko upravo, menim, da potrebuje predvsem pravilno usmerjanje. Mislim, da so tudi na občini zaposleni uradniki (vsaj velika večina), ki se zavedajo, da občina potrebuje osvežitev in nove ideje. Potrebno je spremeniti mentaliteto in odpraviti zgolj birokratsko razmišljanje. Tudi občina je konec koncev podjetje, ki lahko posluje uspešno ali pa tudi ne. Če podjetje posluje slabo, lastniki najprej pokličejo k odgovornosti direktorja in njegovo najožjo ekipo. Tu bo naša neodvisna lista odigrala ključno vlogo v občinskem svetu. Najbolj me moti nepreglednost poslovanja. To bo potrebno najprej spremeniti. Davkoplačevalci imamo pravico, pravzaprav celo dolžnost, vedeti, kaj se dogaja z našim denarjem. Vedeti moramo tudi, kako poslujejo javni zavodi, katerih lastnik ali solastnik je občina, saj je do sedaj prevladovala miselnost, da so litijski javni zavodi zasebne firme, v katere se nima nihče pravice spuščati, še celo ustanovitelj ne. Davkoplačevalci imamo pravico vedeti, komu in koliko denarja občina namenja, koliko potroši sama zase in za kaj največ zapravlja. Zavedamo se, da bodo morali za potrditev naših želja volivci odigrati svojo vlogo, vendar smo glede na zdajšnje odzive v javnosti optimisti, zatorej pozivam še vas: Podprite našo neodvisno listo NOVA SMER in ne bomo vas razočarali. Mag. Marko Doblekar Vasi ob reki Savi izgubljajo identiteto, postajajo vse bolj urbana, žal velikokrat kar spalna naselja. Infrastruktura je stara in kliče po obnovi. Predpogoj za razvoj podeželja urbanega tipa je sodobna infrastruktura. Načrtovanje poslovnih con sodi med prioritetne naloge. Vsak kraj ima svoje priložnosti, le vizijo je potrebno zapisati in racionalno gospodariti s prostorom, ki je enkratna dobrina. Kraji ob Savi so zelo blizu avtocestnemu križu, Jevnica denimo le dobrih 10 km. Podjetnike je potrebno privabiti, še pomembnejše pa je, da domačinom omogočimo uresničevanje podjetniških idej. Litijska občina ni ravno bogata, pa vendarle se z gospodarno porabo javnih sredstev da mnogo postoriti. Za sofinanciranje ključnih projektov s področja razvoja podjetništva, prometne infrastrukture in ekologije je možno pridobiti tudi sredstva evropskih skladov. To možnost je potrebno čimbolj izkoristiti, pogoj zato pa je, da vemo, kaj hočemo in skupaj delujemo v smeri priprave in izvedbe projektov. Prizadeval si bom, da bodo dela na področju investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture izvajali različni izvajalci, da se bo ustvarila konkurenca, ki bo znižala ceno in dvignila kvaliteto dela ter odzivnost. Trend rojstev je v porastu, javnih otroških igrišč pa je vse manj in še tista so dotrajana. Zavzemal se bom za izgradnjo novih in obnovitev obstoječih javnih otroških igrišč. Različna društva in organizacije je potrebno s finančnimi vzpodbudami motivirati, da k delu pritegnejo mlade in tako poskrbijo, da mladi uresničujejo svoje projekte in se hkrati učijo za življenje ter pridobivajo občutek za vodenje projektov. Tako mladi koristno preživljajo svoj prosti čas in krepijo samozavest. Zelo pomembna se mi zdi vloga krajevnih skupnosti, ki predstavljajo pomemben člen lokalne samouprave. Prisluhnil bom potrebam, ki jih bodo izražale krajevne skupnosti v občini Litija. Razvoj zahteva spremembe, ne le kozmetične, temveč spremembe v miselnosti, pristopu. Volivcem ne obljubljam gradov v oblakih temveč postopen razvoj, ki vodi k dvigu kvalitete življenja. Roman PONEBŠEK DUŠAN HAUPTMAN, nosilec neodvisne liste »Nova smer« Naši nameni so jasni Člani neodvisne liste »Nova smer« kandidiramo na lokalnih volitvah z enim samim namenom. Pridobiti čim več mandatov v občinskem svetu Občine Litije. Že ime liste “Nova smer” nakazuje, v katero smer hočemo delovati. Pričakujem, da bodo volivci na jesenskih volitvah podprli program Neodvisne liste, ki je usmerjen predvsem v sodobno vodenje občine, kar pomeni, da želimo boljše in hitrejše rezultate v razvoju s pomočjo učinkovitega ravnanja s finančnimi in materialnimi sredstvi, tako s tistimi, s katerimi občina že razpolaga, kot z na novo pridobljenimi finančnimi sredstvi iz državnih in evropskih strukturnih in drugih skladov. Zavzemali se bomo, da se v vodenje občine vključujejo ljudje, ki vsebine dela obvladajo zelo strokovno, obenem pa so pripravljeni delati nadpovprečno kakovostno in obsežno. Verjamem, da ima naša neodvisna lista “Nova smer” dovolj sposobnih ljudi, ki niso ideološko (strankarsko) obremenjeni. Poleg tega dobro poznajo razmere in procese na lokalni in državni ravni, hkrati pa želijo in zmorejo litijski občini in njenim občanom omogočiti nov zagon in večjo kvaliteto življenja. Dušan HAUPTMAN Načrt in vizija Kako si konkretno predstavljamo vodenje občine? • Neodvisna lista »Nova smer« se bo ob konstituiranju novega občinskega sveta s svetniško skupino povezala z drugimi listami, s katerimi bo dosegla sporazum o načinih za vodenje občine in uresničevanju programov. • Naš namen je v spremembi načina vodenja občine, od tod tudi nova smer. Ni sprejemljivo občino še naprej voditi po vzorcih, ki so veljali v sistemu socialističnega samoupravljanja. • Zato bomo terjali skrajno racionalnost in preglednost poslovanja z javnimi sredstvi. • Občina bo morala poslovati z načrti in vizijo, delovanje iz dneva v dan je prinašalo le politične dogovore, ki so bolj koristili posameznikom, kot pa vsem ljudem. • Če se hočemo rešiti nerazvitosti in stanja, ko so nas prehitele domala vse primerljive občine, moramo z izvirnimi sredstvi ravnati skrajno varčno, hkrati pa pridobiti nov kapital za razvoj. Tega pa lahko v občino pripeljejo le sposobni ljudje z znanji, kakršne hočemo pridobiti k sodelovanju. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR LITIJA KORAKI ZA PRIHODNOST (temeljni cilji za delo OO LDS Litija 2006 - 2010) ŠE VELIKO BO POTREBNO NAREDITI, DA DOHITIMO EVROPO! k Ceste in promet - KORAKI ZA NAPREJ: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Cesta proti Ljubljani! Popravilo dotrajanih cest! Dokončanje že začetih modernizacij cest! Obnova in olepšanje litijskih mestnih ulic in pločnikov ter izgradnja novih parkirnih Podpiranje investicij v ceste tam, kjer so že zbrana lastna sredstva. Izgradnja podvoza v Litiji pod železnico med Predilniško in Ljubljansko cesto. k Stanovanja - KORAKI ZA NAPREJ: 1. 2. 3. Neprofitna stanovanja za mlade družine! Pomoč in spodbujanje namenskega varčevanja pri reševanju stanovanjske problematike. Dobra prostorska politika in pospešitev postopkov gradnje. k Gospodarstvo in delovna mesta - KORAKI ZA NAPREJ: 1. Potrebujemo visoko izobražene ljudi! 2. Potrebujemo donosne gospodarske dejavnosti! 3. Povečanje zaposlenosti in poselitve! 4. Višji bivalni in osebni standard! 5. Investiranje v prostor in urejanje industrijskih con! 6. Organiziranje pomoči podjetnikom - VSE NA ENEM MESTU! 7. Plinifikacija mesta Litije in izboljšanje električnega omrežja! "k Podeželje kot nov gospodarski izziv - KORAKI ZA NAPREJ: 1. Spodbudni razvojni programi in gospodarsko naklonjeno prostorsko planiranje. 2. Pomoč pri vključevanju podeželja na državne in evropske razpise. 3. Izobraževanje kadrov. 4. Načrtno vlaganje v razvoj turizma na podeželju. 5. Spodbujanje in razvoj malih obrti in dodatnih dejavnosti. 1. 2. 3. 4. KORAKI ZA NAPREJ: Nadaljevanje zamenjave azbestnih vodovodnih cevi v vodovodu Litija. Nadaljevanje gradnje že začetih vodovodov. Obnova dotrajanih vodovodov in načrtovanje novih. Vrstni red pristopa k novim vodovodom in obnovi dotrajanih bomo določili r osnovi števila uporabnikov, kakovosti vode, zbranih lastnih sredstev in zdravstvenih razmer. Kloriranje vode nas moti. k Izobraževanje - KORAKI ZA NAPREJ: 1. Dograditi in posodobiti vse osnovne šole katere še nimajo pogojev za devetletno šolanje (OŠ Litija, PŠ Vače, PŠ Polšnik). 2. Pričeli razvijati nove programe višješolskega izobraževanja s povezavo fakultet. 3. Občinsko štipendiranje nadarjenih in socialno ogroženih dijakov in študentov. 4. Urediti prostore za Glasbeno šolo Litija in s tem tudi prostore za Pihalni orkester Litija. k Vizija za mlade ■ KORAKI ZA NAPREJ: 1. 2. 3. Več denarja za programe mladih. Omogočiti mladim, da stalno posredujejo svoje probleme, saj mladi nimajo časa, da bi čakali na rezultate do takrat, ko ne bodo več mladi. Kako do zaposlitve mladih? k Zdravje in sociala - KORAKI ZA NAPREJ: 1. Povečati učinkovitost delovanja in posodabljati opremo Zdravstvenega doma Litija. 2. Izgradnja dnevno varstvenega centra za starejše. 3. Izgradnja varovanih stanovanj. k Okolje in prostor - KORAKI ZA NAPREJ: 1. 2. 3. 4. 5. Izgradnja čistilne naprave. Plinifikacija mesta Litije - čisti vir energije. Izboljšati in spodbujati ločeno zbiranje odpadkov. Racionalno planiranje prostora za gospodarstvo in stanovanjsko gradnjo. Vključiti Litijo v Projekt zdravih mest Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). k Kultura, šport in prosti čas - KORAKI ZA NAPREJ: 1. Redno vzdrževanje športnih objektov in ostalih igrišč po vsej občini. 2. Izgradnja in obnova otroških igrišč in parkov v mestu Litija. 3. Izgradnja otroških igrišč na podeželju. 4. Obnova kulturne dvorane v Litiji in drugih dvoran po občini, ki imajo podoben status. 5. Izgradnja športnega parka na Spodnji Ježi s soinvestitorji in občinskimi sredstvi. k Kako živeti v NOVI POKRAJINI ? - KORAKI ZA NAPREJ: 1. Litija naj bo sedež novo nastale POKRAJINE. Programi LDS so realni LDS je stranka svobodnih misli, ki ima znanje, da najde kompromis in dialog med vsemi interesi. Skrbeti za občino, pomeni skrbeti za vse občanke in občane občine Litija. LE SKUPAJ LAHKO NAREDIMO KORAK NAPREJ, BLIŽJE EVROPI! Za realizacijo tega programa potrebujemo tudi vaš glas. Zaupajte nam! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor LDS Litija, stranka ki ne gleda samo na lastno zmago. Občinski odbor LDS Litija je s svojo podporo neodvisnemu kandidatu Vinku Logaju na tiskovni konferenci dokazal, da je stranka, ki ne gleda samo na lastno zmago, ampak želi vsem občankam in občanom boljše in uspešnejše življenje. Kdor je vsaj malo sledil dogajanju v preteklem mandatu, je lahko opazil, da smo v Občinskem odboru LDS vedno znali umiriti strasti, prisluhniti tudi drugače mislečim in pri vsem tem ohraniti pokončno držo pri odločanju v občinskem svetu. Odločitev o podpori Vinku Logaju je še eden dokaz, da LDS gre v korak s časom, da je stranka, ki živi tako z mestom kot podeželjem. Ne gledamo le na ozke interese posameznih ljudi, ampak se lahko soočimo z vsemi drugače mislečimi in bomo z argumenti znali zagovarjati interese vseh občanov in občank. LDS ni stranka, ki bi jo sestavili tik pred volitvami, ni stranka, ki hoče komu vrniti udarec za svoj neuspeh. LDS smo ljudje, ki živimo med vami, zavedamo se, da nismo brez napak, smo pa vsekakor tisti, ki se bomo pošteno in trdo pogajali ter odkrito in umirjeno priznali, da ima kdo drug tudi prav. Kvaliteta vsakega, ki zastopa občino je, da zna najti kompromis, da pravi trenutek oceni, kaj je dobro in kaj ni. Veliko lažje se je skrivati v ozadju in iskati napake drugih. NAJTI REŠITVE IN SPREJETI 0DG0V0R0ST, to je pravo geslo za volilni program stranke, ki ve, kako naprej. Predsednik 00 LDS Litija Sandi GOMBAČ MLADI IN LITIJA: • mlade obravnavamo kot polnopravne udeležence na vseh področjih družbenih odnosov - potrebujejo priložnosti za udejanjanje svojih potencialov, • prizadevanje v prihodnosti bo težilo k ustanovitvi Odbora za mladinsko problematiko, ki se bo skušalo intenzivno spoprijemati z mladinskimi vprašanji in oblikovati projekte, ki bi omogočali mladini v Litiji celostni razvoj, • zavzemali se bomo, da mladini do 26. leta starosti, dokler ima posameznik veljaven status študenta, ne bo potrebno plačevati članarin za športne dejavnosti v javno-izobraževalnih ustanovah, • še naprej podpiramo rast natalitete in še naprej si bomo prizadevali za denarno pomoč novorojencem, s katero skušamo mladim omogočiti lažji začetek starševstva, • zavzemamo se za poostren policijski nadzor v okolici javnih izobraževalnih institucijah in poteh, ki vodijo do teh ustanov, • podpiramo in zavzemamo se za versko enakost in strpnost do vseh drugačnih, saj smo vsi enakopravni, • podpiramo gradnjo gospodarskih in trgovskih objektov, ker le-ti omogočajo nova delovna mesta in zmanjšujejo nezaposlenost predvsem med mladimi, • podpiramo delovanje Mladinskega centra, vendar se zavzemamo za njegovo smotrno in racionalno delovanje v okviru predvidenih proračunskih sredstev. V LDS odločno zavračamo kratenje vseh pravic zaposlenih kot jih predlaga vlada v novih reformah in v zakonu o delovnih razmerjih. »Vlada ne sme narediti revne še bolj revne« V LDS ugotavljamo, da je Slovenija v času od osamosvojitve naredila velik korak v razvoju demokratične, pravne in socialno občutljive države. Še naprej potrebujemo družbeno solidarnost! To je pot skladnega in pravega razvoja. Ne potrebujemo množice revnih posameznikov-državljanov, ki jih s spretnim manipuliranjem držijo lastniki firm v strahu za delovna mesta in v ponižnosti do oblasti. Na področju socialne varnosti želimo doseči ravnotežje med spodbujanjem konkurenčnosti države na eni strani in ohranjanjem dosežene socialne varnosti na drugi strani. Na izzive globalne družbe, ki so pred nami, želimo kot moderna, socialno občutljiva stranka odgovarjati z znižanjem stopnje tveganja revščine in nizke ravni življenja ter z zmanjšanjem dohodkovne neenakosti med ljudmi. Zavzemamo se za krepitev socialnega dialoga in socialnega partnerstva, ki ju želimo negovati kot osnovo družbe, ki mora temeljiti na visoki stopnji soglasja. V LDS odločno zavračamo kratenje vseh pravic zaposlenih kot jih predlaga vlada v novih reformah in v zakonu o delovnih razmerjih, ker bi ta poslabšala življenjski standard velike večine družbenih slojev. 0 tem moramo odkrito govoriti danes in skupaj moramo izbrati načelno pot, po kateri bomo ponosno hodili. Potrebujemo podporo in pomoč v javnosti. Potrebujemo drugačno in boljšo pot. Razvijamo in gradimo alternativo sedanji konzervativni koaliciji, ustvarjamo samozavestno in zaupanja vredno Liberalno demokracijo Slovenije. NAŠA PRIZADEVANJA: • prizadevali si bomo za aktivni življenjski stil mladine, z aktivnim preživljanjem prostega časa v različnih vrstah športno - kulturno - družabnih aktivnostih, kar zmanjšuje stopnjo vsakodnevnih stresov in s tem zvišuje kvaliteto življenja prebivalstva • prizadevali si bomo, da vse pomembnejše zgradbe v mestnem jedru pridobijo kolesarnice, katere bi omogočile zmanjšanje uporabe avtomobilov ter povečale mobilnost občanov • prizadevali si bomo za osveščanje lastnikov napadalnih pasem psov, kako ravnati s svojimi ljubljenčki, da pri tem ne zbujajo strahu pri drugih občanih in kako ustrezno zavarovati svoje pse z ustreznimi pripomočki • spodbujamo aktivnejšo udeležbo občanov pri projektu ločevanja odpadkov v gospodinjstvih, s katerimi varujemo in ohranjamo naravo pred onesnaženostjo • spodbujamo postavitev cestnih znakov in cestnih ovir, s katerimi želimo zmanjšati hitrost vožnje z avtomobili in drugimi motornimi sredstvi v samem mestu Litija in s tem omogočiti večjo varnost občanov • prizadevali si bomo, da direktorje Litijskih podjetji pozovemo k ustanovitvi Foruma za spodbujanje mladinske podjetniške iniciative v občini Litija, s katerim bi bil ustanovljen skupen fond, ki bi bil namenjen za štipendiranje mladih talentov in ki bi omogočil razvijanje novih patentov v podjetništvu - pri tem postavljamo za zgled Predilnico Litija • spodbujamo skrb za urejenost mesta in okolice občine Litija ter pri tem vidimo Komunalno stanovanjsko podjetje Litija kot ključnega akterja pri zagotavljanju urejenosti same okolice - pri tem ši prizadevamo za nižje komunalne tarife, ki bodo omogočale večkratnost tovrstnih posegov v okolici in s tem zagotavljale občanom kvalitetnejše življenje • izjemno pomembno se nam zdi povečanje rodnosti v občini, ki v zadnjih letih postaja pereč problem našega okolja; poudarjamo tudi preventivno skrb in redne preventivne preglede žena v dispanzerju za ženske, s katerimi se poskrbi za zgodnje odkrivanje morebitnih bolezenskih znakov • zaradi same infrastrukturne oblike želimo v Litiji vzpostaviti Litijski potniški promet -LPP z mestnimi avtobusi, ki bo prav tako zmanjšal cestni promet in omogočil tudi starejšemu delu prebivalcev redne prevoze iz različnih delov Litije KAJ NAS TARE NA PODEŽELJU? Prva misel površnega opazovalca ob besedah živeti izven urbanih naselij je: neokrnjena narava, jutranje idilično prebujanje, večerna romantična zarja ter skladnost z naravo, ki jo v mestu težko najdeš. Pa vendar, to zadovoljno razmišljanje velikokrat zmotijo najrazličnejše male in velike pomanjkljivosti. Živeti na obrobju urbanih naselij kot so Gabrovka, Dole, Polšnik, Konjšica... je včasih res idilično, predvsem tisti del, ki je povezan z naravo, velikokrat pa to idilo zmoti: luknja v makadamski cesti, ki jo asfalt prepočasi prekriva, ali pa suha pipa vaškega vodovoda, ki ga je že davno povozil čas. Marsikomu je bilo oddaljeno delovno mesto v mestu tako hudo breme, da se je bil prisiljen odseliti ter s tem zapustiti svojo vas, ki se nezadržno prazni. Za podeželje to pomeni umiranje na obroke, ki ga ne morejo zaustaviti prepočasni ukrepi nekaterih javnih ustanov, ki bi podeželju rade vdihnile dodaten vir idej za preživetje. Prepočasi se vrtijo njihovi mlini, kajti podeželje danes potrebuje hitro ukrepanje, saj nas bo drugače izseljevanje prehitelo. Poleg modernejše infrastrukture, je nujno potrebno intenzivni kmetijski politiki dodati še druge vire, kot so razvoj malih obrti in dodatnih dejavnosti na kmetijah, ter razvoj turizma. Glede na to, da nas je EU sprejela medse, bo treba tudi v te kraje pripeljati vsaj delček njenega duha, s tem pa seveda posodobiti osnovno infrastrukturo in ljudem omogočiti dodaten vir zaslužka, ki je potreben za ohranitev tega okolja, za katerega vsi vemo, da je potreben za obstoj naravnega okolja. Poleg občine, ki je osnova lokalne skupnosti, bi se tu morale zganiti tudi državne ustanove, kajti infrastruktura v njeni pristojnosti je v najslabšem stanju. Najpomembnejše državne ceste na našem področju so v večini makadamske, ali pa je njihova asfaltna prevleka v takšnem stanju, da je nevarna za uporabnike. Upam, da nam prihodnost prinaša hitrejše ukrepe, da bodo naše ceste modernejše, da bamo pili neoporečno vodo iz naših obnovljenih vodovodov, ter da bomo s skupnimi močmi in hitrejšimi reakcijami ublažili odseljevanje in omogočili ohranitev našega podeželja. Dušan MAK _______________________9 Mag. Vinko Logaj, neodvisni kandidat za župana Občine Litije Človek, ki zna in ve kako naprej. V četrtek, 7.9.2006 je svojo kandidaturo na lokalnih volitvah za litijskega župana predstavil mag. Vinko Logaj. Tiskovna konferenca županskega kandidata Vinka Logaja je pri medijih in novinarjih vzbudila precejšnje zanimanje, saj je Vinko Logaj z nekaterimi konkretnimi idejami in rešitvami v dobrobit občine nakazal kar nekaj možnosti, kako v občino Litija pripeljati kapital in gospodarski razvoj - več o tem na spletni strani: www.lonai.si. V lokalni skupnosti oz. pri delovanju občin imajo župani pomembno vlogo, saj opravljajo raznovrstne naloge in odločajo o številnih zadevah iz občinske oz. lokalne pristojnosti. Dejstvo je, da za mesto župana ni vsakdo primeren, župan naj bi v eni osebi združeval različne sposobnosti: znanje, strokovnost, ugled, sodelovanje z ljudmi in naj bi znal sprejemati prave odločitve. Znano je, da za občino in njene prebivalce ni tako pomembno, katera politična stranka zmaga na volitvah, saj se tam imena politikov na kandidatnih listah iz leta v leto oz. iz mandata v mandat bolj ali manj ponavljajo in bolj ali manj tudi vemo, kaj od njih lahko pričakujemo. V litijski občini je bilo donedavnega tako tudi pri županskih kandidatih, pravzaprav smo se na ene in iste že kar navadili, Vinko Logaj je letos pravzaprav edina nova osebnost v litijski politiki, a po drugi strani v politiki in v javnosti nikakor ni začetnik, saj se je v preteklosti izkazal praktično na vseh projektih, pri katerih je sodeloval (ustanovitev litijske gimnazije, regionalni razvojni programi in projekti Evropskega socialnega sklada), ljudje pa ga cenijo tudi kot prizadevnega člana različnih društev in pobudnika večih uspešnih humanitarnih akcij in javnih prireditev. Vinko Logaj je vsekakor človek z raznovrstnim znanjem in številnimi izkušnjami, ki dobro pozna različne občinske probleme, ima zanje pripravljene konkretne rešitve in tudi ve, kako jih uresničiti. Občina in mesto Litija bi z izbiro take osebnosti za župana marsikaj pridobila, presegla bi malomeščansko strankarstvo in krepko zakorakala na hitrejšo pot konkretnega razvoja. 00 LDS Litija Litija lahko postane središče nove pokrajine le, če bo zato dovolj politične volje VSEH STRANK v Občini Litija. Za ustanovitev Območnega razvojnega partnerstva sedmih občin: Kamnik, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Litija ni bila pobudnik samo SLS, temveč je LDS že v letu 2005 predlagala in opozorila na pomen povezovanja Občine Litija z drugim mejnimi občinami. V članku ‘Ali je Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj tako zelo neživljenjsko ali pa je....« “smo že v omenjenem letu poudarili, da mora Litija z vsemi močmi vplivati na ministrstvo in doseči, da se jo ne uvršča kar tako na pamet med eno ali drugo statistično regijo. Občinski odbor LDS si ne pripisuje pobude o območnemu partnerstvu, ampak v ta namen poziva ostale stranke, da pri tej pomembni nalogi svojo energijo usmerijo k skupnemu sodelovanju, Litijo želimo vključiti tja, kjer bo skladen regionalni razvoj prinesel napredek tako prebivalcem kot gospodarstvu. V stranki pozitivno sprejemamo poziv vsem političnim strankam in listam o Razvojnemu partnerstvu za Litijo. VENDAR JE PARTNERSTVO TAKRAT, KO SE VSE STRANKE TRUDIJO ZA SKUPNE CILJE IN Sl NE PRIPISUJEJO USPEHE KOT LASTNO POLITIČNO ZMAGO (mogoče se bomo tega naučili za naprej). V LDS Litija smo ljudje, ki znamo sodelovati in smo to tudi dokazali, vendar se premalokrat pohvalimo, kaj smo naredili. Menimo, da se ni dostojno neprestano hvaliti, ampak je veliko bolje, ko ljudje sami opazijo tvoja dejanja. Vključevanje Litije v ustanavljanje novih pokrajin ima tako velik pomen, da tukaj ne sme biti delitve posameznikov po strasteh in strankah. Zavedamo se, da bo ključno vlogo pri tem odigralo Ministrstvo za lokalno samoupravo in Državni zbor. Če ne bomo z dobrimi argumenti znali prepričati večine o naših zahtevah, nam tega nihče ne bo dal sam od sede. Vprašanje pa je, če država ne bo zaradi omejevanja števila pokrajin pozabila na temeljni pomen pokrajin, ki določa SKLADNOST RAZVOJNEGA PROGRAMA vseh občin v Sloveniji. Pokrajine niso namenjene le temu, da bi se bohotila birokracija, temveč naj bi tiste občine, ki imajo slabši razvoj in standard, lahko dohitele ostale občine oziroma Evropo. Združevanje obmejnih občin in možnost, da preko njih pridemo do pokrajine, je realna priložnost glede na položaj Litije, da postanemo center nove pokrajine. 00 LDS Litija KRESNICE, kraj z velikimi razvojnimi možnostmi Kresnice so kraj s sedežem Krajevne skupnosti na zahodnem delu občine Litija, ki se v zadnjem času najhitreje razvija in postaja drugo urbano središče naše občine. Z obnovo mosta, ureditvijo cestne in ostale infrastrukture ima kraj velike razvojne možnosti. Prometna povezanost, bližina glavnega mesta, občinskega središča, urbaniziranost kraja ter gradnja stanovanjskih objektov, dajejo velike možnosti širitve kraja in prihod različnih gospodarskih dejavnosti v kraj. Prostorska ureditev kraja je urejena z delnim zazidalnim načrtom in PUP (prostorsko ureditveni pogoji), kjer je možno načrtovati,poslovno obrtno cono, ki bo odvojena od stanovanjskega dela naselja Kresnic. Železniška proga ločuje oba dela med seboj. Zelo pomembno pa je pri načrtovanju prihodnosti upoštevanje visokih ekoloških kriterijev, saj so dosedaj Kresnice zelo obremenjene s hrupom, prahom s podnebnimi spremebami (kamnolom) in zastarelo industrijo apna. Investitorji se bodo morali zavedati, da dobiček ni edino merilo in da se bodo morali socialno umestiti v kraj. Temeljni cilji politike razvoja občine v letih 2006-2010, ki jo podpira občinski odbor LDS, podpirajo taka prizadevanja in dajejo kraju velike možnosti razvoja. Da bi take cilje čimpreje dosegli, rabimo sposobne, kreativne in izobražene ljudi. Izkoristimo priložnosti, prihodnost je v naših rokah. Jože KOVIČ 5 ■ES) ■ Slovenska ljudska stranka Z ROKAVCEM ZMOREMO VEČ!!! Franci Rokavec je v lokalni politiki prisoten že od leta 1990. Do leta 1994 je bil član izvršilnega sveta, zadolžen za področje kmetijstva in podeželja. V letih 1994 - 1998 je bil predsednik občinskega sveta ter v letu 1996 izvoljen za poslanca Državnega zbora RS. Volivci so mu svojo naklonjenost ponovno izrazili leta 2000, ko je bil že drugič izvoljen. Po zadnjih parlamentarnih volitvah ga je vlada imenovala za državnega sekretarja, zadolženega za področje lokalne samouprave in regionalne politike in to nalogo uspešno opravlja še danes. Vseskozi je bil prisoten v organih občine in s Slovensko ljudsko stranko predstavljal pravo alternativo predvsem s pogledom in prizadevanji po hitrejšem razvoju občine Litija. Izkušnje,vztrajnost, poznavanje delovanja države in lokalne samouprave s posluhom za ljudi ob prizadevanjih po povezovanju vseh političnih strank pri strateških razvojnih ciljih občine so osebna izkaznica Francija Rokavca, kandidata za župana občine Litija. S pobudo PARTNERSTVA ZA RAZVOJ LITUE želi preseči prakso ozkih političnih delitev oz. koalicij na levico oz. desnico, ki v preteklosti ni pokazala pravih rezultatov. Kljub omejenim možnostim za dosego zastavljenih ciljev v preteklosti je s svojo vztrajnostjo dosegel že kot poslanec vrsto vidnih dosežkov. Predlagal je šest zakonov, ki so bili sprejeti, med njimi tudi zakon o GEOSS-u. Poleg vseh zadolžitev in zaupanih mu nalogah na mestu državnega sekretarja je dosegel s pobudo o sprejemu bolj pravične okoljske dajatve na ravni cele države, nadaljevanje modernizacije glavne ceste Litija -Ljubljana, ter drugih državnih cest na območju občine Litija in še bi lahko naštevali. Kot bivši poslanec v DZ RS in sedaj kot državni sekretar, je spletel veliko politično, socialno in gospodarsko mrežo poznanstev, s pomočjo katere zagotovo lahko odpira vrata mnogih državnih in evropskih institucij. V Litiji več kot potrebujemo osebo takšnega kova. Njegovi poglavitni cilji so usmerjeni k odprtju Litije navzven, k bistveni krepitvi vloge mestne in krajevne skupnosti in omogočiti večje sodelovanje z občani pri delovanju občine. Njegovi ključni cilji so zlasti: - narediti vse potrebno za vzpostavitev sedeža regije v Litiji, saj smo z vztrajnostjo dosegli, da oblikujemo območno-razvojno partnerstvo SREDIŠČA SLOVENIJE; - dokončanje modernizacije glavne ceste Litija - Ljubljana; - ustanovitev visokošolske institucije v Litiji; - ustanovitev poslovnih con s tehnološkim centrom; - izgradnja čistilne naprave v Litiji in v večjih okoliških krajih; - celostna ureditev vodooskrbe v občini Litija; - modernizacija cestne infrastrukture; - celovit razvoj podeželja; - izgradnja doma upokojencev v Litiji; - in krepitev pestrega delovanja kulturnih, športnih, gasilskih ter ostalih društev in seveda še marsikaj. V Slovenski ljudski stranki Litija menimo, da s Francijem Rokavcem SKUPAJ ZMOREMO VEČ! Predsednik OOSLS Litija Gvido KRES Svetniška skupina SLS v mandatu 2002-2006 Svetniška skupina SLS v Litiji je v okviru konstruktivne opozicije poskušala storiti vse, kar je bilo v njeni moči, da se razvoj občine hitreje premakne naprej. Z vztrajanjem svetnikov SLS Litija smo dosegli, da se načrtovani nadvoz na Zgornjem Logu zamenja z bolj sprejemljivim podvozom. SLS je s predsednikom mestne skupnosti Bojanom Železnikom dokazala, da lokalna samouprava ni zgolj politika, ampak v prvi vrsti prizadevanje za urejanje vsakodnevnih vprašanj mesta. Odločno smo se zavzeli, da Litija pridobi evropska sredstva za izgradnjo čistilne naprave in izgradnjo nove šole na Polšniku. Pomagali smo odpirati vrata za dodatna državna sredstva pri razširitvi osnovne šole Gabrovka in dokončanje izgradnje regionalne ceste proti Moravčam in urejanju vodooskrbe. Vztrajali smo na nadaljevanju vodooskrbe v Konjšici in urejanju cestne infrastrukture na Dolah. Opozorili smo, da je potrebno KS Spodnji Log zagotoviti ustrezne prostore za delovanje KS. Na Vačah smo se zavzeli za celovito ureditev osnovne šole in uveljavitev zakona o GEOSS-u. Upajmo, da bo čimprej prišlo do modernizacije mostu čez reko Savo v Kresnicah, kjer smo pomagali pri pridobitvi državnih sredstev. Vztrajali smo tudi pri obnovi mostu čez reko Savo v Jevnici. Po naših močeh smo pomagali pri obnovi kulturnega doma v Ribčah. Naredili smo vse, da smo premostili birokratsko ozkost za nadaljevanje gradnje glavne ceste Hotič - Log. Ponosni smo na dejstvo, da smo z zastopanjem pravih rešitev omogočili, da občanke in občani ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zemljišča, ki so jih bivši snovalci prostorskega plana občin v 80-letih mimo njihove volje, uvrstili v zazidljivo zemljišče. Letos smo uspeli najprej znižati in upam, da na večini območja odpraviti plačilo KRIVIČNE OKOLJSKE DAJATVE. In nenazadnje z argumentiranimi stališči smo uspeli prepričati vodstvo občine, da naj občine ob SREDIŠČU SLOVENIJE USTANOVIJO OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO, kar nam je uspelo v letošnji pomladi. Prav območno razvojno partnerstvo, daje možnost občini Litija, da v naslednjih sedmih letih lahko dobi 10x toliko regionalnih sredstev kot doslej. Pa ne samo to, sedaj je lahko občina kreator regionalnega razvoja. Pričakujemo, da bo občinski svet prisluhnil našemu predlogu za 100% povračilo plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vsem prizadetim v občini po junijskem neurju s točo. Nismo pa uspeli s prestrukturiranjem občinskega proračuna v razvojnem smislu, oblikovanju dolgoročnega razvojnega programa občine ter da bi se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča namensko vrnila tja, kjer je zbrano. Tudi nismo uspeli s pobudami, da bi za določen čas oprostili fizične in pravne osebe plačila nadomestila v primerih, ko z novimi vlaganji povečajo število zaposlenih. Vseskozi smo opozarjali, da zgolj samo gradnja trgovin brez vsestranskega razvoja ne more dati najboljših učinkov na razvoj občine. Škoda je, da ni bil uslišan naš apel pri reorganizaciji ZIK-a, saj se je ta razletel na preveliko število javnih zavodov. Še bi lahko našteval pa naj bo dovolj. Več bi lahko postorili, če bi imeli boljše možnosti pri odločanju občine. Kljub vsemu pa naj izkoristim to priložnost, da se sodelovanje in pomoč pri delu svetniške skupine SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE LITIJA v tem mandatu zahvalim vsem občankam in občanom za vašo pomoč pri delu z željo po uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje. Vodja Svetniške skupine SLS Litija Franci ROKAVEC SLS. Slovenska ljudska stranka POKRAJINE VSE BLIŽJE, KAKŠNA BO VLOGA LITIJE V okviru 15. tabora Slovenske ljudske stranke je občinski odbor SLS Litija v petek, 8. septembra, pripravil dobro obiskano okroglo mizo z naslovom “KDAJ BODO USTANOVLJENE POKRAJINE”. Osrednja gosta sta bila minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar ter državni sekretar Franci Rokavec, ki sta predstavila celotni paket zakonodaje, ki je pripravljena za ustanovitev pokrajin. Tako je ministrstvo že pripravilo predloge zakona o pokrajinah, o financiranju pokrajin, o volitvah v pokrajinski svet in o samem postopku za ustanovitev pokrajin. Minister dr. Žagar je še poudaril, da je sam projekt zasnovan finančno nevtralno saj naj bi bil osnovni koncept grajen na prenosu pristojnosti iz države na pokrajine ter na prenosu finančnih virov in kadrov na pokrajinsko raven. Državni sekretar Franci Rokavec pa je zagotovil, da bo v samem procesu zagotovljeno sodelovanje občin pri odločanju o tem v katero izmed predlaganih pokrajin se bo posamezna občina umestila. Razvila se je živahna razprava, ki je navrgla še nekatere nove predloge, skupna pa je bila ugotovitev, da so pokrajine vse bližje in tu bo še kako pomembna aktivna vloga občine. Jože PERME Sporočilo za javnost Slovenska ljudska stranka Litija apelira na vodstvo Občine Litija, da od Davčnega urada Republike Slovenije zahteva ustavitev postopka reorganizacije davčne službe. Namreč nesprejemljivo je, da bi se s predvideno reorganizacijo zmanjšal obseg pristojnosti in nalog, ki jih sedaj opravlja izpostava DURS-a Litija. V sled slednjega pričakujemo, da bo občinski svet Občine Litija zavzel jasno stališče, s katerim pričakuje od Ministrstva za finance in DURS-a, da bo reorganizacija davčnega Davčnega urada Ljubljana potekala skladno z regionalizacijo Slovenije ter da bo Litija dobila enega od štirih predvidenih sedežev davčnega urada v ljubljanski regiji. SLS Litija Odgovor na pismo bralcev »Lokalni veljaki manipulirajo s pitno vodo, Vodovod v Jesenjo« Čeprav sem prepričan, da blatenje in navajanje neresnic v javnih medijih, kot to počne g. Faganel, ne rešuje problemov ljudi, se čutim dolžnega, da v zvezi s pismom g. Romana Faganela, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Občana, pojasnim nekaj stvari v imenu KS Hotič, pa tudi v svojem imenu zaradi žalitev oziroma neutemeljenih obtoževanj naslovljenih name. Občan ni prvi medij, ki ga je g. Faganel uporabil v te namene. Moje delovanje v KS je izrecno v imenu krajanov, v njihovo dobro in za razvoj kraja. V zvezi z zakonitostjo delovanja KS Hotič pa je odgovorilo tudi sodišče, ki je zavrglo predlog g. Faganela, v katerem je preko sodišča zahteval, da bi mu KS Hotič v treh dneh napeljala vodo v hišo. Hkrati mu je bilo naloženo tudi plačilo sodnih stroškov. Tako KS za ta postopek ni porabila nikakršnih finančnih sredstev.. Potrdilo pa se je, da k razvoju vasi lahko pripomore le sodelovanje krajanov, medsosedska pomoč, lepa beseda in ne tožbe po sodiščih. Poudariti je treba, da KS še ni nikomur zastonj v hišo napeljala vodo, kar je zahteval g. Faganel. G. Faganel ni nikoli plačal priključka za vodovod. Vsi pa vemo in nam je jasno, da plačilo komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja ne vsebuje plačila priključnine in sorazmernega dela stroškov za priključek na vaški vodovod. Poudarjam, da o zapisanem hranimo obsežno dokumentacijo na KS Hotič in da so bili sklepi sprejeti na sejah sveta. Vodenje sveta KS sem prevzel šele novembra 2005, problematika pa se je začela že mnogo prej. Sam imam v svetu KS samo en glas, zato so trditve in obtožbe g. Faganela neresnične in neupravičene. Omeniti moram, da so v vasi v neposredni bližini hiše g. Faganela še manjši izviri, tako da bi lahko zakonca sama že zdavnaj rešila svoj problem tako kot ga rešujejo mnogi ljudje na podeželju. Ker sta oba zaposlena z višjo oziroma visoko izobrazbo, menim, da nista socialno ogrožena. Glede na to, da sem jima v času gradnje omogočil napeljavo vode iz pipe pri naši hiši, ne držijo namigovanja, da so mi sosedje v napoto. V KS Hotič imamo številne družine z bistveno večjo materialno stisko in so za reševanje vodooskrbe vložile svoja sredstva in delo za izgradnjo vodovoda. V občini pa so tudi številne družine, ki se oskrbujejo s kapnico. Življenje na podeželju ima mnogo prednosti, posebno če si človek želi miru in stika z naravo. Standard in usluge pa niso primerljive z mestnimi. Za lepše življenje na podeželju moramo vaščani vložiti lastno delo, denar in se dogovarjati s sosedi. Vinko LOGAJ A ‘»Vf Odgovor na prispevek: Lokaln Yv£,xV veljaki manipulirajo s pitno vodo Vodovod vjesenjah Glede v naslovu opredeljene problematike, o kateri je v prejšnji številki pisal vaščan Jesenj Roman Faganel, bi radi soglasno v imenu lastnikov vodovoda, izvoljenega pet članskega odbora, katerega naloga je prevzem upravljanja z vodovodnim omrežjem, natančneje razjasnili njegove trditve ter poskušali na resnico pogledati še iz druge strani. Kot piše g. Faganel v prvem odstavku se z njegovim priklopom strinja več kot 70 % vaščanov Jesenj. Drži, da je g. Faganel zbiral podpise, a vendarle se postavlja vprašanje, koliko vaščanov bi mu podpisalo izjavo, v kolikor bi sklical sestanek in predstavil vsem eno zgodbo? Vaščani ugotavljamo, da se informacije, kijih je g. Faganel navajal posameznim vaščanom, bistveno razlikujejo. Kaj je želel g. Faganel doseči s tem, ve samo on. In kje je temelj spora? Problematika povezana s pridobitvijo soglasja za priključitev na vaški vodovod s strani družine Faganel se vleče že od leta 2002, ko je bilo s strani KS Hotič izdano negativno soglasje zaradi nezadostnih količin vode na področju vaškega vodovodnega omrežja Jesenje - Žajbelj. V nadaljevanju se g. Faganel sklicuje na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na parceli št 218/3. V letu 2004 je g. Faganel prejel s strani KS Hotič jasno obrazložitev, da izdano gradbeno dovoljenje NE VKLJUČUJE SOGLASJA za priklop na vodovod Jesenje - Žajbelj. V tehničnem poročilu za projekt gradnje njegove stanovanjske hiše v 6. točki v drugem odstavku piše: »Objekt bo do ureditve javnega vodovoda priključen na lastno kapnico.« (citat). Glede na pripravljeno projektno dokumentacijo jasno izhaja, da gradbeno dovoljenje ne vključuje soglasja za priklop na vaški vodovod Jesenje - Žajbelj. G. Faganel v svojem pismu navaja plačilo komunalnega prispevka, kar drži. montaža Bajec PUC OKIlfi in URflTfl Borat Bajec sk[UUca 25„ »ja 11,1270 litija Telefon: 01/898 08 11& 6^1/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-roiil: bbajec@slol.net “,p"lk PR0FII 5000 S 6000 MM Pred priklopom na vaški vodovod pa je dodatno potrebno plačati prispevek ob priklopu na vaški vodovod, ki ga g. Faganel do današnjega dne NI PLAČAL. V letu 2006 so se vaščani Jesenj odločili, da dovolijo g. Faganelu priklop na vaški vodovod, če le plača prispevek za priklop na vaški vodovod, a se je g. Faganel raje odločil za zbiranje podpisov podpore, kot da bi dokončno rešil svoj problem s priklopom na vaški vodovod. Vtem zvezi je bil tudi v začetku leta, natančneje 4. januarja 2006, g. Faganel povabljen na sestanek na KS Hotič, kjer naj bi se dogovorili o izdaji soglasja za priklop na vodovod Jesenje -Žajbelj. A g. Faganel se ni bil pripravljen odpovedati svojim finančnim in materialnim zahtevkom do KS Hotič na pristojnih sodiščih. Zato do dogovora in tudi priklopa na vodovod do danes še ni prišlo. Nadalje še vedno g. Faganel išče pravico na sodišču, namesto da bi se z vaščani skupaj z iskrenimi nameni usedli za mizo, si pogledali v oči ter dokončno rešili skupen problem. Kot sledi, g. Faganel bi se že pred začetkom gradnje svoje stanovanjske hiše moral zavedati, da projektna dokumentacija, ki je bila izdelana, opredeljuje priklop na javni vodovod, ki ga vas Jesenje še danes nima, do vzpostavitve javnega vodovoda pa priklop na lastno kapnico. Kar j e nesporno, očitno pa se g. Faganel s tem ne more sprijazniti. Kljub temu, da so njegovi očitki do vodstva KS Hotič in vaščanov precejšnji, so mu le ti nekajkrat prišli naproti, mu bili pripravljeni prisluhniti, pomagati in tudi priklopiti njegovo hišo na vaški vodovod, a on sam ni pripravljen skleniti dogovora, plačati priklopnine na vodovod (kot vsi uporabniki), skopati jarke, položiti cevi do mesta priklopa in se odpovedati vsem finančnim in materialnim zahtevkom. Ob tem je potrebno dodati, da so vaščani na enem izmed letošnjih sestankov sklenili, da se mu izda soglasje za priklop na vodovod in se določi mesto priklopa, vendar mora on poravnati prispevek za priklop na vodovod KS Hotič ter umakniti vse finančne in materialne zahtevke (tožbe) v tem zvezi pri pristojnih sodiščih v skupni vrednosti, ki presega 5 milijonov SIT. Več kot polovica navedenega zneska je vključena v zahtevek za povračilo za duševne bolečine, saj je mnenja, da se sovaščani, ki so mu pripravljeni pomagati kopati jarek za priklop na vodovod, nasilno vedejo do njega. Nekateri sosedje so mu bili namreč celo pripravljeni pomagati kopati jarek in polagati cevi v jarek od mesta priklopa do njegove stanovanjske hiše. A se s tem ni strinjal, ker vztraja, da mu mora upravljalec vaškega vodovoda pripeljati vodo do njegove stanovanjske hiše. V pismu županu Občine Litija g. Faganel piše o sovaščanih poniževalno in podcenjevalno. Njegovo mnenje o sovaščanih je, da ne odstopajo od povprečja občine Litija in da so v večini vaščanijesenj nizko izobraženi, nekvalificirani ali nezaposleni. Dobro bi bilo, da bi se g. Faganel zavedal, da ljudi ne sodimo po doseženi izobrazbi, niti po eksistenčnem statusu. Vsak vaščan je osebnost zase, ki doda svoj delež k življenju na vasi. Še več, zavedati se je potrebno, da smo si ne glede na dosežen znanstveni ali strokovni naziv, kot vaščani enakopravni. Mnenja smo, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. Žal paše vedno mesto za »lepe besede« g. Faganel išče na nepravem mestu, na sodiščih, četudi v preteklem obdobju od leta 2002 do danes ni našel svoje pravice na ta način. Odbor za upravljanje z vaškim vodovodom Jesenje - Žajbelj in večina vaščanovjesenj Zelo HUD KUD! Poletje je ponavadi čas, ko kulturna in umetniška društva zaprejo svoja vrata, ko njihovo delo za dva meseca zamre in do septembra miruje. Pri nas pa ni tako. Navadno je poletje čas, ko člani in članice Hud KUD-a najbolj marljivo delamo, ko imamo največ obveznosti z vajami in nastopi in smelo snujemo prihodnje projekte. Tudi letošnje je bilo takšno. Pred začetkom poletja je bil pogled na naš koledar kar malo žalosten. Nekaj domenjenih nastopov je padlo v vodo, novih pa ni in ni bilo. Pa se je situacija kmalu spremenila. Najprej smo se zadnjo soboto v juliju odpravili v Avstrijo, v Breže, kjer poteka tradicionalni srednjeveški festival imenovan Spetaculum im Friesach. Po prihodu domov smo se lahko zgolj naspali, saj smo v ponedeljek 31. julija že potovali v Sežano na Mladifest. Nastop tolkalcev Perkakšns in plesalk Kik je na navzoče očitno dobro vplival, saj so tudi po dveh dodatkih želeli še več. V soboto 5. avgusta smo nastopili v Zagorju, kjer smo kljub hladnemu vremenu kar pošteno zagreli »sceno«, nato pa smo skupaj z domačini praznovali njihov občinski praznik. Ker smo člani in članice Kulturno umetniškega društva HUD ukaželjni in nam tudi poleti manjka predavanj, smo se udeležili delavnice Jazzinty v Novem mestu, kmalu po prihodu domov pasmo zopet krepko poprijeli. Čakal nas je namreč nastop na prireditvi Final Flash 7.5 vAmbasadi Gavioli v Izoli. Naš nastop se je začel okoli ene ure zjutraj, tik pred glavno zvezdo večera Takkyu Ishinom. Tako plesalke Kike kot tudi tolkalci Perkakšns smo dodobra razvneli vsega m hlTl-ib Stenski koledar za leto 2007 se že tiska j 3533233 isS m. in JANUAR LOGOTIP Koledar ho kmalu v predprodaji, o čemer bo poročal tudi Občan. vajeno občinstvo v ambasadi, kar je dobro vidno tudi na fotografijah in video posnetkih, ki jih objavljajo na internetu. Ker pa tudi jeseni ne moremo sedeti križem rok, smo v č etrtek 14. septembra zborovali v sejni dvorani občine Litija. Imeli smo občni zbor, na katerem smo spremenili zasedbo upravnega odbora, pregledali preteklo delo in spregovorili o prihodnosti. V bližnji prihodnosti torej pripravljamo LETNI KONCERT, na katerega ste seveda vse Litijanke in Lilijani lepo vabljeni, prepričan pa sem da bo prostora dovolj tudi za vse Šmarčanke in Šmarčane, ki berete litijskega Občana! Seveda pa vam moram zaupati še kraj in čas dogodka: športna dvorana Gimnazije Litija, 21. oktober 2006. Ura koncerta še ni določena, gotovo pa bo večerna. NAŠE VREDNOTE V SLIKI IN BESEDI Tudi letos bo Tiskarna AC0 iz Litije izdala tradicionalni stenski koledar, ki že vrsto let, poleg običajnega koledarskega dela, prinaša tudi zanimivo vsebino. Na spodnjem delu koledarja bo tudi možnost za dotisk logotipa, kar je zlasti primemo za podjetja, zadnjaleta pa se tudiposamezniki odločajo za dotisk, bodisi svojih podatkov ali raznih ilustracij. Koledar za leto 2007 bo imel tudi tokrat vsebino, ki je med ljudmi zelo priljubljena - iz domačega okolja. Zato bo tudi njegov naslov »Naše vrednote v sliki in besedi«. Koledar bo prikazoval razne znamenitosti Litije in drugih krajev v občini, ki jim ponavadi rečemo detajli in jih pogosto v vsakodnevnem življenju niti ne opazimo. Gre za dele stavbne arhitekture in oblikovanja iz preteklosti, ki predstavljajo svojevrstno kulturno in oblikovno dediščino. K sreči je nekaj od teh znamenitosti še vedno ohranjenih. Posamezne fotografije spremljajo besedila oz. opisi, ki jih bo marsikdo shranil kot pomembno dokumentarno gradivo. Tudi koledar za 2007 bo razdeljen na 12 strani (vsak mesec posebej), vsaka stran pa ima poleg zelo preglednega koledarskega dela tudi že opisano vsebino o naših vrednotah, ki bogatijo Litijo in okoliške kraje. Oblikovanje koledarja je lastno delo Tiskarne ACO, ki je na tem področju zadnja leta dosegla visoko kakovost, prav tako tudi tisk, ki je že standardno brezhiben. Koledar bo možno zložiti, kar bo dobrodošlo pri pošiljanju ali kompletiranju daril. MAKS PorIal nepremičnine Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav.d.d. e Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva Informacije: Tiskarna ACO, CDK 39, 1270 Litija, tel.: 89-83-843 l.nlg«! Samsung X660v 1Q.GQ 0 mm 5.000 SIT* Vgrajena digitalni fotoaparat Videokamera Pregleden barvni zaslon Mp3 zvonenja 6MB Internega spomina Motorola L7 15.001 ^h’mm 10.000 SIT* Vgrajena digitalni fotoaparat Videokamera Bluetooth'” 64MB spominska kartica MP3 zvonenja Priložene stereo slušalke Sony Ericsson K310i 10.000 SIT* • Vgrajena digitalni fotoaparat • Videokamera • Odjemalec elektronske pošte • 11 MB Internega spomina • Infrardeči vmesnik • Mp3 zvonenja 10.000 SIT* Nokia 6070 154)01 videoposnetkov » Odjemalec elektronske poete . XHTML brskalnik mob l Q vodafone ■ailililiMi Sony Ericsson W300i 15.000 SIT* EDGE Vgrajena digitalni fotoaparat Videokamera 20MB Internega spomina 256MB spominska kartica Priložene stereo slušalke Mp3 zvonenja f , Nokia 6131 25.000 SIT* • Vgrajena digitalni fotoaparat (ločljivost 1.3 milijona točk) • Videokamera . EDGE • Bluetooth,M • FM stereo slušalke • Mp3 zvonenja • Priložene stereo slušalke DOLSEK&DOLSEKdn.,,. Šmartno pri Litiji, Usnjarska 7 TEL: 01/8987-640 DELOVNI ČAS: 9.00 - 12.00 in od 15.00 - 19.00 ure sobota od 9.00 - 12.00 | ; rrf r v \ I .'A, H (ZA PAKET ORTOSMART) servis in avtomatizacija d.o.o. • VRTNA VRATA • GARAŽNA VRATA • INDUSTRIJSKA VRATA • SERVIS • ELEKTROINSTALACIJE Igor Koprivnikar, Šmarska cesta 8, Litija TEL/FAX: 01-898-47-42, GSM: 041-716-640 V okviru delovanja KUD Jevnica bo tudi v sezoni 2006/2007 potekala raznovrstna kulturna dejavnost. Čim večjemu številu krajanov želimo omogočiti organizirano delovanje v naslednjih dejavnostih: 1. Mlajši mešana pevska skupina, ki jo vodi Janko Kukoviča, nadaljuje tradicijo zborovskega petja v Jevnici, zato skuša v svoje vrste pritegniti čim več mladih pevcev - ne le z območja krajevne skupnosti Jevnica, ampak tudi širše okolice. Informacije na tel.: 031-739-889 - Sonja Mlakar. 2. Mešani pevski zbor vodi Natalija Šuštar. Zbor goji predvsem narodno in ljudsko pesem s poudarkom na ohranjanju tradicije kraja. Informacije na tel.: 041-441-260, Fani Bregar. 3. Plesna skupina Rondo je sestavljena iz treh starostnih skupin: dve mlajši, vodi jih Ana Godec, tel.: 041 -962-424, in starejše, vodi jih Helena Jerebič, tel.: 041 -971-341, vključuje pa mlade od 5-15 let. V zadnjem času dosegajo na plesnem področju velik napredek, saj bo ena izmed skupin sodelovala na državnem prvenstvu. Vse informacije so na voljo pri Ani in Heleni. 4. Mladinska sekcija, ki jo vodi Jaka Peterca, sestavlja 52 mladih, večinoma krajanov KS Jevnica, vse od 14. leta naprej. Njihovo področje delovanja pa obsega praktično vse dejavnosti, od športnih do zabavnih, umetniških, računalniških (Lan party-ji), kulturnih, glasbenih pa do novinarskih, saj redno izdajajo krajevni časopis. V sekcijo so vabljeni tudi vsi ostali mladi, ne glede na to kje so - važno je samo, da so pripravljeni sodelovati. Informacije: htpp://kudjevnicamladi.kjesi.com/mladi.htm ali Jaka P. 031-745-045 5. Glasbeno izobraževanje bo v sezoni 2006/2007 potekalo v poučevanju diatonične harmonike in kitare. To bo enkrat tedensko po eno šolsko uro, predvidoma ob četrtkih v času od 12,30 do 22,15 ure. Poučevanje vodi Tomaž Pustotnik, informacije na tel.: 041 -693-729. 6. Na željo in pobudo številnih krajanov, bomo tudi tej sezoni nadaljevali s tečaji standardnih in latinsko ameriških plesov, ki bodo potekali v dvomesečnih ciklih, začetni in nadaljevalni. Lahko se prijavijo cele skupine ali posamezniki v vseh starostnih kategorijah. Informacije in prijave sprejema Tjaša, tel.: 041 -879-354. 7. Z orientalskimi plesi smo pričeli v sezoni 2005/2006, oblikovali sta se dve skupini, prostih pa je še nekaj mest, zato k sodelovanju vabimo vse zainteresirane. Informacije in prijave: Tjaša Pustotnik, tel.: 041 -879-354. Predsednik KUD Jevnica Jože GORENC UPOKOJENCI - DOBRO JE VEDETI! Da v Litiji že več kot 50 let deluje Društvo upokojencev Litija. Sedež društva je na Jerebovi ulici 3 v Litiji (nasproti prodajalne Drogerije TUS. Uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 8,00 do 10,00 ure, v zimskem času pa tudi ob petkih (pomoč pri uveljavljanju pravic do vdovskega dodatka, Izpolnjevanje dohodninske napovedi...) Namen in naloge društva so, da: - navaja člane k aktivnemu življenju in delovanju ter spoznavanju naravnih in kulturnih lepot ter znamenitosti in športno rekreativnih ter kulturnih dejavnosti, - vzgaja s svojo dejavnostjo člane v smeri spoštovanja moralnih vrednot ( v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, vzajemnosti, srčni kulturi ter medsebojnem spoštovanju), - opravlja še druge dejavnosti, ki so v zvezi z zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa upokojencev. Društvo upokojencev Litija kot splošna dobrodelna organizacija se zavzema za pravice in interese upokojencev in drugih starejših ljudi, ne glede na to ali so člani društva ali ne. V ta namen seznanja svoje člane preko javnih medijev ter preko razgovorov in predavanj. Učinkovito reševanje socialnih stisk ter izboljšanje socialnega položaja in zdravja starejših je predpogoj za dvig kvalitete njihovega življenja. Naše društvo sodeluje z društvi in organizacijami ter organi na območju Občine Litija in širše. Vse z namenom in ciljem, da se izboljša kvaliteta življenja posameznika, prednostno tistih, ki zaradi zdravstvenih in materialnih pogojev najtežje prenašajo vsakdan. Zato spoštovani upokojenci - Društvo upokojencev Litija »je vaš prijatelj«, ki je vedno pripravljeno v okviru svojih možnosti pomagati pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo upokojenci. Upokojenci, ki še niste člani Društva upokojencev Litija - vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Karlo LEMUT Vabilo pevcem (in tistim, ki bi to želeli postati) MLAJŠA PEVSKA SKUPINA KUD JEVNICA začenja novo pevsko sezono in vabi k sodelovanju NOVE PEVKE IN PEVCE. Vabilo še posebej velja pevkam in pevcem iz bližnjih krajev vse do Litije in ki v svojem kraju nimajo možnosti delovati v takšni zasedbi. Oglasite se nam lahko neposredno v času vaj, ki so v dvorani kulturnega doma vjevnici vsak torek in četrtek ob 18.30, še bolje pa, če še pred tem pokličete številko mobitela 031-739-889 (Sonja Mlakar). Obljubljamo vam ne le pevsko »garanje«, marveč tudi prijetna doživetja v družbi veselih ljudi. GOSTILNA IN PtZZERlA Graška c. 64,1270 Litija, tel: 01/898 00 00,898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. “IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA" RAZISKOVALI SMO V POSAVJU Člani Društva upokojencev Litija smo se odločili, da v torek, 22.08.2006, v popoldanskem času raziskujemo kulturne znamenitosti in lepote Brežic in okolice. Zanimanje za ta izlet je bilo, kot vedno, veliko. V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v gradu s prečudovitimi freskami, smo si ogledali arheološko in etnološko zbirko, puntarijo, umetnostno zgodovinsko zbirko in zbirko novejše zgodovine. Od prijaznega vodiča smo izvedeli številne zanimivosti iz pretekle zgodovine in se še posebej zadržali v viteški dvorani, ki je nepozaben prostor za vrhunske prireditve in prestižne poroke. Baročno freskani prostor (35 x 10 x 8 m) sprejme 280 sedežev in je po lepoti in svoji akustiki enkraten okvir za glasbene dogodke. Po tem ogledu pa je bilo ,15. udeležencem željnim kopanja, omogočeno več kot 3 urno kopanje v Termah Čatež. Ostali pa smo naše raziskovanje nadaljevali v vasi Pišece, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali kovaški muzej, ki predstavlja bogato zbirko orodja in izdelkov Podgorškove domačije. So kraji in mesta, ki še vedno presenetijo in očarajo. Pred nami je bil nenavaden peščeni svet, tako poseben in še neodkrit. Ali gre za čudež narave, ali dela človeških rok, ali obojega? Narava je bila v teh krajih radodarna. Domačini Bizeljskega pašo prepoznali njeno velikodušnost in vzeli, kar jim je ponudila, ko se je razkrila v drobnih zrncih kremenčevega peska - nastale so repnice. Ta dan smo si tudi mi ogledali največjo na Bizeljskem »Repnico Najger«. Po predstavitvi in ogledu smo bili deležni tudi degustacije vin. Pred nami pa je bil še en dogodek, ogled lovskega muzeja pri Dobovi. Muzej predstavlja edinstveno zasebno zbirko lovskih trofej, kjer obiskovalec lahko opazuje živali afriške divjine, slovenskih gozdov ter severnoameriške stepe. Ogledati si je mogoče 50 različnih živali, katere so razdeljene geografsko in predstavljene na atraktiven način. Posebna zanimivost pa udeležence pričakuje na prostem, kjer se v okolici muzeja, v njihovem naravnem okolju, sprehajajo navadni jeleni, jeleni lopatarji ter mufloni. Skupaj s kopalci smo obiskali gostišče Racman v Brežicah, kjer smo imeli pozno večerjo in izkazali pozornost kar 6 udeležencem ob rojstnem dnevu. BILI SMO NA SNEMANJU ODDAJE Ze dolgo je med člani Društva upokojencev Litija tlela želja, da se udeležimo snemanja oddaje Televizije Slovenija »Z Natalijo pri Ježevcu« v Gostilni Avsenik v Begunjah. Ker je zelo veliko zanimanje za sodelovanje pri snemanju te oddaje, smo prejeli vstopnice šele za 29. avgust 2006. Odšli smo pozno popoldan in na poti proti Begunjam obiskali cerkev »Marija pomagaj« na Brezjah. Tu nas je sprejel pater in nam orisal zgodovino tega svetišča ter človeške zgodbe v zvezi z njim. Že samo Gostišče Avsenik nas spomni na legendo slovenske narodne glasbe, ki je lahko bi rekli, pomembno prispeval k promociji Slovenije v svetu. Spremljati snemanje tako popularne televizijske oddaje je res nekaj posebnega in enkratnega. Udeleženci smo pozorno spremljali vsa dogajanja in se zavrteli ob zvokih avstrijskega in slovenskih ansamblov. Tudi tovrstna dmženja so pomembna za kvaliteto življenja človeka in njegovo počutje. POTEPANJE PO PREKMURJU Ze zgodaj zjutraj »sredi noči« smo se člani Društva upokojencev Litija odpravili na celodnevni izlet v Prekmurje. Ogledali smo si kot prvo, grad na Goričkem, ki ga je sezidal viteški red templjarjev. Grajsko poslopje se omenja 1275 leta, a je gotovo stalo že v letu 1208. To je največji srednjeveški grad na Slovenskem, ki ima 365 sob. Danes se grad s pomočjo programa PHARE obnavlja. V njem se nahaja tudi sedež Krajinskega parka Goričko. V že obnovljenih prostorih se nahaja poročna dvorana, delavnice domače obrti in drugo. Sledil je obisk Gostilne Jelenov hram, ki se nahaja na obronku Goričkega v vasi Breznovci. Značilnost te preproste kmečke gostilne je park z domačimi in divjimi živalmi, kjer lahko opazite jelene lopatarje, divje svinje, družino jezersko-sečoveljske ovce, družino dalmatinskega osla, družino vietnamske svinje, družino kraljevega fazana, pave, laboda in še marsikaj. Če pa si v tem delu Slovenije, pa je povsem normalno, da se obišče tudi mlin na Muri. Na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, edini panonski plavajoči mlin danes je Babičev mlin na Muri v Veržeju. Gre za edinstven tehnični spomenik neprecenljive etnografske vrednosti, ki je bil zgrajen 1927. leta. Po ogledu mlina smo pot nadaljevali v vas Lipovci, kjer smo si ogledali tradicionalno domačo obrt »pletenje okrasnih izdelkov iz slame«. Ponovno smo se lahko prepričali, kaj lahko nastane s pomočjo pridnih in spretnih rok ter velike potrpežljivosti. Na robu naselja Odrovci pa smo obiskali zelo znano romsko naselje v Kamnici. Tu so nam pripravili lep sprejem, predstavili romsko življenje in romsko glasbo in ples. Temu pa je sledil ogled romskega muzeja, kjer se hranijo predmeti iz preteklih rodov. Spoznali smo, kako »velike so razlike v življenju in razmišljanju Romov«. Tokrat smo imeli priliko spoznati Rome, ki so se vključili v družbo in živijo v sožitju z njo. Naša zadnja postaja na zelo bogatem in pestrem izletu pa je bila vas Martjanci. To je 3 km iz Murske Sobote proti Goričkem. Tu smo obiskali Gostišče Šinjor s stoletno tradicijo. V prijetnem lokalu smo bili deležni postrežbe in dobre hrane. Ob tem pa smo se spomnili tudi na vse tiste, ki so imeli rojstni dan. Prekmurje je res bogato po naravni in kulturni dediščini, ki je ne simbolizira le štorklja. Vodja izletniške sekcije DU Litija: Karlo LEMUT ZAHVALA ob smrti našega dragega . JOŽETA MEGLIČA Akademskega slikarja Sončnega poletnega dne, prav takega, kot ga je rad upodabljal na svojih slikah, smo se zbrali sorodniki, prijatelji, sodelavci, sosedje in znanci, da bi se poslovili od našega dragega Jožeta. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, ker ste ga imeli radi, ga spoštovali in cenili kot človeka in umetnika, mu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste stali ob strani naši družini in sočustvovali z nami ob njegovi prezgodnji smrti. Posebno zahvalo izrekamo njegovemu zdravniku, dr. Nikolaju Benedičiču, ki je s svojim znanjem in človeško toplino lajšal njegove zdravstvene težave, prav tako njegovemu dolgoletnemu prijatelju, kirurgu dr. Rajku Gračnarju. S toplimi besedami so se od njega poslovili vimenu likovne skupine, katere mentorje bil, gospa Eli Hauptman, njegov prijatelj, kustos tržiškega muzeja, prof. Janez Šter, gospod Janez Slapar, ravnatelj OŠ Šmartno, gospod Albert Pavli in slikar Polde Mihelič. Njihove besede so nam bile v uteho. Hvala pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za lepe melodije. S svojo molitvijo in blagoslovom ga je počastil gospod župnik Marjan Lampret, hvala mu. Veliko let sta njemu in nam izkazovala prijateljstvo Krista in Miha Celarc, ob njegovi smrti pa sta bila naši družini v veliko oporo in pomoč. Za to smojima globoko hvaležni. Megličev! Svetloba se je prevešala v temo, poletju je trkala na vrata jesen. Bil je eden zadnjih toplih poletnih večerov, ko je vanj z vso ostrino zarezala usoda in pretrgala tanko, nevidno črto, ki loči življenje od smrti. V SPOMIN 8. septembra pred dvajsetimi leti sta odšli na zadnjo pot, s katere se nista več vrnili, draga prijateljica MARI MERZEL in njena hčerka DUNJA MERZEL Vedno bosta ostali z nami. Kako naj pozabimo leta in leta iskrenega prijateljevanja, toliko skupnih radosti, drobnih zaupnosti, pa tudi razočaranj,ki smo jih delili drug z drugim,da nam je bilo lažje pri srcu, kadar sonce ni preveč toplo sijalo. Spominjamo se vaju takšnih, kot sta odšli tistega usodnega večera: mladih, lepih, veselih, polnih pričakovanj in upov. Prijatelji: Mija, Slava, Dejan, Mija in Rudi ... ostala je domačija na Konju, v kateri bo za vedno ostal del Vas; kjer so zazidani Vaši žulji, trud, odpovedovanje... Dela, ki jih nihče ne more izbrisati. (besede ob slovesu) V SPOMIN Pred letom dni je jesen, ki je že pobarvala travnike in gozdove v mavrico čudovitih pastelnih barv, na dan slovesa zasijala v soncu. Bolečine so ponehale, srce se je ustavilo. Neustavljiva sla po življenju je bila dokončno premagana. PLANINŠEK FRANC s Konja 26.3.1940-11.10.2005 HVALA, ker se ga spominjate! Njegovi: žena Ivanka, sinovi Janez, Franci in Marjan z družinami, brat in sestre z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob izgubi našega ata JOŽETA TORIJA, starejšega iz Save (1924 - 2006) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gasilcem, pevcem iz Polšnika ter vsem, ki ste našemu atu s svojo navzočnostjo izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Justina, Jože z Danico, Erika z Zvonetom, vnuki Sonja, Matija, Ema in Žana ter pravnukinja Staša Vajina dobrota in skrb sta neminljivi. Nikoli vaju ne bomo pozabili. V SPOMIN našima dragima staršema ^ < dzM ŠTEFANIJA FRANC JANČAR JANČAR mineva 10 LET 5 LET odkar sta odšla. Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in prižigate sveče. Vsi njuni Za prijatelje si je treba čas uzet, se poveselit in znat tudi potrpet, nagnimo vrč s strastjo kot prej nikoi še, saj za prijatelje je dobro le najboljše. ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega partnerja JANEZA BLAJA 1951 -2006 se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Stanetu Ptičarju, g. župniku, pevcem, sodelavcu za govor, zaigrano Tišino, cvetličarni Planinšek ter vsem za izražena sožalja in cvetje. Njegova Mimi in svak Jože ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Minilo je leto odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek DUŠAN BAJIČ 02.11.1943-07.09.2005 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Njegovi najbližji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe dragi ata več med nami ni. V SPOMIN 2. septembra je minilo 10 let odkar smo za vedno izgubili našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka IZIDORJA TRATARJA - DORCKA iz Raven nad Šentrupertom Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov prerani grob. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN Utrujen od bolezni, nas je v 82. letu starosti zapustil ljubljeni mož, ata, stari ata in brat IVAN PINTAR krojač iz Litije 17. avgusta smo se na litijskem pokopališču od našega ata poslovili vsi, ki smo ga imeli radi, vsi, ki so ga poznali in tudi tisti, ki so o njem slišali, kako dober in cenjen človek je bil. Radi bi se zahvalili celotnemu kolektivu dializnega oddelka bolnišnice Trbovlje, ki je atu s človeško toplino nudil drugi dom in mu s svojo strokovnostjo poda-ril skoraj sedemnajst let življenja. Hvala osebju litijskega ZD za vso pomoč v času dolge bolezni, pevcem Upe, s katerimi je dolga leta prepeval in so mu poslednjič zapeli ob grobu, pogrebni službi in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala pa velja vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prija-teljem in znancem, ki ste našemu ljubljenemu atu namenili v življenju lepo in vzpodbudno besedo, mu poklonili sveče in cvetje in ga pospremili v njegov poslednji dom. Živeli bomo z lepimi spomini na našega ata, ostali pa sami in žalostni: žena Pepca, hčerka Jožica z Marjanom, vnukinji Dida in Saša, pravnuka, sestri in ostali sorodniki. mali oglasi PRODAM nove 8 valjne salonit plošče, nizki valj 125 x 100 -160 komadov s slamenjaki uvoz iz Češke. Cena po dogovoru. Tel.: 8981 814. OSKRBA: 3 članska družina išče starejše ljudi, ki bi jih oskrbovali v zameno za bivanje. GSM: 040 257 357 PRODAM bukova drva. Cena 11.000 SIT m3. Dostava ni vključena v ceni. Informacije na GSM: 031-505-437. KUPUJEM STRIPE IN ROMANE! V poštev pridejo vse serije in stripi iz področja bivše Jugoslavije in Slovenije. Npr. Alan Ford, Asterix, Lucky Luke, Zlatna Serija, Lunov Magnus strip, Stripoteka, Miki Muster, Mikijevi zabavniki, Strip Art, Gigant, Super, Biser, Zvitorepčev tednik s stripi, Črtani romani ter vsi ostali... GSM: 031 -331 -258 STANOVANJE v okolici Litije oddam. Stanovanje je v hiši, opremljeno, CK. Del najemnine je možno poračunati z delom na bližnji kmetiji. Info: 041 611 245. Hvala Ti ata! S teboj smo živeli, s teboj smo trpeli in v svojih srcih te bomo večno radi imeli. ZAHVALA ob smrti našega dragega moža, očeta, tasta in dedka VIKTORJA OKROGARJA INŠTRUKCIJE Marko Djukic s.p. • GSM: 04145 45 40 e-pošta: madjuk@gmail.com se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot, PGD Kostrevnica, pevcem iz Šmartna pri Litiji, gospodu župniku in ge. Heleni Perko. Žalujoči: žena Alojzija, sin Drago in hčerka Metka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata BERČON IVANA iz Gozda Reke 26a, Šmartno pri Litiji se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše ter nam ustno in pisno izrazili tolažilne misli sožalja. Hvala JP KSP Litija d.o.o., gospodu župniku Lampret Marjanu za opravljen obred in sveto mašo, kvartetu Spomin in trobentaču Namestnik Gašperju. Žalujoči njegovi najdražji KNJ1ZNiq LITI JA ifej Parmova 9,1270 LITIJA E-mail: knjiznica.litija@email.si www.litija.net/mkl Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAJ Knjižnica V torek, 12. septembra 2006, je bila v litijski knjižnici otvoritev razstave portretov Pavla Smoleja, kije bil rojen leta 1940 na Breznici pri Žirovnici na Gorenjskem. Po končani Obrtni šoli v Kranju se je v Ljubljani najprej šolal na Šoli za oblikovanje na oddelku za grafiko in nato na Pedagoški akademiji, smer likovna vzgoja - zgodovina. Ob delu si je s študijem pridobil še znanje s področja delovne terapije, defektologije in organizacije dela. Služboval je v psihiatrični kliniki v Polju, dolga leta pa je bil direktor Varstveno delovnega centra v Ljubljani. Sedaj je upokojen, živi in ustvarja v Kresnicah. Pavel Smolej je imel številne samostojne in skupinske razstave po vsej Sloveniji. Deluje tudi kot likovnik in pedagog, organizator in publicist. Razstava je odprta - avtor Pavel Smolej (loto arhiv knjižnice) V kulturnem programu je sodeloval kvintet dr. France Prešeren iz Žirovnice. Prireditev je povezovala Joža Ocepek. Razstavljeni portreti so nastali v letu 2006 in bodo na ogled do 6. oktobra 2006. V četrtek, 14. septembra 2006, so se v litijski knjižnici sestali s knjižničarkami osnovnih šol litijske in šmarske občine. Pogovorili so se o bralni znački v šolskem letu 2006/2007. Sodelujoči učenci bodo v aprilu nagrajeni z ogledom filma. Knjižnica pričenja z novo obliko pridobivanja najmlajših članov z akcijo Škrat Puhec. Na stenah litijske knjižnice domuje vlak Čučuhec, na vlakcu pa je doma škrat Puhec, ki je nagajiv in iskriv, pameten in dobrodušen in ima rad otroke in knjige. Vidijo ga samo nekateri, največkrat otroci. Knjižnica je k sodelovanju povabila učence vseh osnovnih šol in otroke iz vrtcev obeh občin. Mladi ustvarjalci bodo lahko pisali dogodivščine škrata Puhca, ga risali in oblikovali stripe. V maju 2007 pa jih bo škrat Puhec odpeljal na izlet z muzejskim vlakom. Majda JURIČ SIRK, Joža OCEPEK V NADALJEVANJIH LETOS KAR DVA STOLETNIKA Z VAČ Prvi je praznoval svoj rojstni dan že maja. To je bil naš moški pevski zbor, ki se je ob tej priložnosti preimenoval v Moški pevski zbor GEOSS. Upravičeno, saj ne mine nobena pomembna prireditev na GEOSSu brez njega! Ob svoji stoletnici so zapeli skupaj z ženami in z mladinskim pevskim zborom iz naše šole in to ob prisotnosti zelo eminentnih obiskovalcev (Štefka in Milan Kučan, Mirko Kaplja, Jože Dernovšek...) O, kako lepo so zapeli in kako ljubko je napovedovala Streharjeva Jana! Ko je bilo konec koncerta, pa kar nismo hoteli oditi domov, ker je bila družba zelo prijetna in spontana. Hrana, ki so jo pripravile žene in dekleta, pa izvrstna. In spet smo prepevali, papali in pupkali. Čestitam - saj ne vem komu- ali predsedniku zbora Lojzetu Vozlju, ali zborovodju Matiju Streharju, ali pevcem, ki so pripravili oder tako, da je bila akustika izjemna, ali sponzorjem, ali obiskovalcem ali. Zahvalo, ki so jo nam podarili naši gasilci ob svoji 80-letnici (1983), drži v rokah Karel Jurjevec, dolgoletni član PZ ter velik ljubitelj Vač in pevske ter gledališke dejavnosti. 2. Nekdanji dolgoletni zaslužni pevovodja: Ivan Grm, ki je s presledki zaradi vojne in bolezni vodil zbor od 1937-77. 1. Začasni pevovodja Zvonimir Kolenc (1977-84), v pričakovanju, da mladi 3. Matija Strehar konča zborovodsko šolo. Naslednje leto je že prevzel dirigentsko palico in povedel zbor - Z VSEM SPOŠTOVANJEM - do njegove 100 letnice. KAKO RAD IMAM TE FANTE! ' Preden sem zapustil prostore vaške šole, sem zaslišal nežno melodijo. Nekdo je igral klavir v prazni dvorani. Pogledam. Za klavirjem je bila mala navihana deklica z dolgimi rjavimi lasmi in velikimi očmi, rekel bi četrti razred osnovne šole. “Ja, kdo si pa ti?” sem vprašal. “Me ne poznaš, saj sva se že srečala v šoli v Moravčah, ko smo imeli naravoslovni dan? Jaz sem Streharjeva Stina.” “ A, tudi ti?” sem rekel, jo pobožal in šel. Bilo je SUPER, SUPER, kot se to za tako obletnico spodobi. Ne bi verjel, če ne bi bil zraven! Zapisal: bivši zasilni pevovodja - Zvone KOLENC MTZT^ NOVIČKE 01JSKD Litija (Javnega sklada RS za IJVJL/ kulturne dejavnosti, območna izpostava Litija) 0 ljubiteljski kulturi Ponovno smo zakorakali v novo sezono: pričelo se je novo šolsko leto, nova športna sezona, pa tudi kulturniki smo s svojo ustvarjalno sezono že pričeli, za nami pa |e že dobršen del ustvarjalnega leta. Spomladanski del sezone je za ljubiteljsko kulturo najbogatejši, saj se v tem času dokonča največ produkcije. Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je tako izpeljala že precejšen del dogodkov ali drugače rečeno, izpeljali smo precej več kot polovico našega začrtanega programa in dogodkov, predvsem najzahtevnejših in najštevilčnejših po udeležbi izvajalcev (območnih, medobmočnih in državnih preglednih revij, srečanj in izobraževanj). Z veseljem ugotavljamo, da se je kakovostni nivo ustvarjanja v naših društvih in skupinah ponovno dvignil, za kar ima gotovo zasluge tudi 01 JSKD Litija z načrtnim spremljanjem dejavnosti in izobraževanjem. V prvi polovici leta smo izvedli 14 območnih preglednih revij in srečanj, štiri seminarje, dve medobmočni revij ter sodelovali še pri osmih drugih prireditvah. Z najboljšimi skupinami smo se udeležili še sedem medobmočnih in štirih državnih revij Pomlad je kulturno najbolj pester letni čas tudi za posamezna kulturna društva, ki so pripravila tudi samostojne dogodke, koncerte, razstave in ostale prireditve ter opravila še precej gostovanj. Tamburaši na mednarodnem festivalu v Črni Gori Tamburaški orkester FS Javorje se je odzval vabilu na Mednarodni festival tamburašev v Bijelo Polje v Črni Gori. To povabilo je bila pravzaprav primerna nagrada za člane ansambla, ki so si jo prislužili z odličnim nastopom in uvrstitvijo v aprilu na državnem tekmovanju. Tako smo se v sredo, 3. avgusta 2006, z avtobusom odpeljali na šestdnevno turnejo proti Črni Gori. Pot nas je vodila po novi hrvaški avtocesti do Splita in mimo Dubrovnika proti črnogorski meji. Prvi daljši postanek smo imeli v čudovitem črnogorskem obmorskem letovišču Budvi. Ogledali smo si stari del mesta ter se z veseljem osvežili v črnogorskem morju. Iz Budve smo se preko hribov mimo znamenitega Skadarskega jezera odpeljali mimo Podgorice, skozi Mojkovac, kjer smo bili nastanjeni, do še 30 km oddaljenega Bijelega Polja. Mednarodni festival tamburaških orkestrov je v Bijelem Polju zastavljen precej na široko. Letos je bil že četrti in je potekal tri večere zapored. Vsak večer se je predstavilo osem tamburaških orkestrov oziroma skupin. Poleg nas so na omenjenem festivalu nastopili tamburaši iz vseh republik bivše Jugoslavije, Bolgarije in Madžarske. In naj poudarim, da so bile štiri dni vse sodelujoče skupine gostje bjelopoljskih organizatorjev in njihovega župana. Nastop našega orkestra je bil gotovo nekaj posebnega, saj je prinesel povsem drugačen melos. Pod vodstvom Helene Vidic je svoj polurni program odigral na drugem festivalskem večeru. Repertoar skladb je bil pester in raznolik, od slovenskih ljudskih, evergrinov do svetovne klasike. Pri dveh skladbah sta tamburaše spremljala tudi trobenta in vokal. Izvedba programa je bila zares odlična, izžarevala je posebno energijo, ki je zapeljala tisočglavo množico poslušalcev v skandirajoče navdušenje. S programom je orkester vnesel v ta festival nekaj novega in za tamkajšnje poslušalce povsem drugačnega. In seveda ves program vseh treh večerov je posnela njihova državna televizije, ki je bila tudi medijski sponzor festivala. Bijelopoljski župan je v festivalskih dneh priredil tudi sprejem za delegacije sodelujočih orkestrov, ki smo se ga udeležili tudi mi. Predstavil nam je svoje mesto, nam razložil pomen festivala, ki naj bi preko kulturnega sodelovanja v prihodnosti povezal tudi gospodarstva regij, od koder prihajajo gostje. Ob tej priložnosti smo se županu tudi mi zahvalili za gostoljubje z darilom, ki smo ga pripravili tudi s pomočjo litijskega župana Mirka Kaplje in je predstavil naše kraje. In po sprejemu je župan skupaj z generalnim sponzorjem povabil člane vseh ansamblov še na prijetno popoldansko druženje v naravi. In zadnji večer so se organizatorji zahvalili nastopajočim orkestrom in nas povabili na festival spet prihodnje leto. Domov smo se vračali po čarobni dolini reke Tare preko Sarajeva, kjer smo si ogledali slikovito Baščaršijo, preizkusili njihovo specialiteto - čevapčiče s kajmakom in se z avtobusom odpeljali na krajši ogled mesta. S tesnobo v srcu smo opazovali še vidne sledi nedavne vojne, najbolj pa nas je presunila bela poljana na tisoče križev, ki se vije na pobočju nad mestom. V večernih urah smo se poslovili od Sarajeva in se odpeljali čez osrednjo Bosno proti domu in v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Šmartno. In ne nazadnje: tega gostovanja si ne bi mogli privoščiti brez pomoči sponzorjev in donatorjev, ki se jim najlepše zahvaljujemo: Mercatorju, podjetju Pristop, Občini Šmartno pri Litiji, Župniji Šmartno pri Litiji, Občini Litija, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti in Območnemu združenju RK Litija. Dom TIŠJE in JSKD vabita na likovni ex tempere V soboto, 30. septembra 2006, vabimo vse .ljubitelje, ki se ukvarjate s slikanjem, da se udeležite ex tempora v Domu Tišje v Črnem Potoku. Tema srečanja je poljubna, prav tako ni določena tehnika, Dom Tišje pa bo za udeležence zagotovil ustrezen likovni material, nudil gostoljubje, vsak udeleženec pa bo domu prepustil vsaj eno nastalo delo, ki ga bodo za razstavo opremili v domu. Svojo udeležbo na ex temporu sporočite na: Dom Tišje, e-pošta: tisie@ssz-slo.si. tel.: 89 00 100 (Vera Metzel ali Blaža Novak) ali na Ol JSKD Litija, oi.litiia@iskd.si. tel.: 89 62 290 (Ol JSKD) ali 041 80 40 61 (Rosana), do 27. 9. 2006. Ob prijavi udeležbe lahko sporočite tudi, za kakšno tehniko ste se odločili. JAVNI ZAVOD ZA KULTURO Trg na Stavbah 8a, tel.: 0189802 70 V mesecu septembru smo v dvorani na Stavbah ob pomoči Občine Litija pristopili k obsežnejšim obnovitvenim delom. Prenovili smo kurilnico, kar pomeni nemoten pričetek kurilne sezone in »topel« sprejem prvih obiskovalcev. Trenutno se obnavlja tudi električna napeljava in naprave za odrsko razsvetljavo, brez česar ne bi mogli pričeti s predstavami. Poleg tega bomo v dvorani obnovili strop ter opravili nujna slikopleskarska dela, tako da bo pričetek nove sezone resnično vzpodbuden in za Vas, dragi obiskovalci, mnogo bolj prijeten. OTROŠKE MATINEJE Sezono predstav za naše najmlajše bomo otvorili 7. oktobra, ob 10.uri, z znamenitim OBUTIM MAČKOM v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Otroške predstave bodo vsako drugo soboto, ob 10.uri, v dvorani Kulturnega centra na Stavbah. Vstopnina ostaja nespremenjena - 700 sil. 21. oktober bo posvečen dnevu varčevanja, zato bomo v goste povabili Papija, maskoto SKB banke. Predstavi je naslov PAPIJEV CIRKUS. Vstopnine ne bo! Otroci in starši prisrčno vabljeni! GLEDALIŠKI ABONMA Prva predstava gledališkega abonmaja 2006/2007 bo oktobra, ob 19.30 Sezono bo o tvorilo Prešernovo gledališče iz Kranja z imenitno predstavo KAMNI V ŽEPIH. V glavnih vlogah bosta nastopila Janez Hočevar - Rifle in Borut Veselko. Na voljo je nekaj kart za izven, ki jih dobite v pisarni Javnega zavoda za kulturo Litija oz. jih lahko rezervirate po telefonu 01/89 80 270. Cena vstopnice: 2.200 sit RAZSTAVE 11. septembra je bila v avli Občine Litija otvoritev razstave VRAČANJE IZVIRNIH PODOB. Na njej smo predstavili plakate z najbolj zanimivimi restavratorsko-konservatorskimi projekti, ki so bili v minulih letih predstavljeni na vseslovenskih srečanjih restavratorjev-konservatorjev. Srečanja in predstavitve, sedaj že mednarodne, potekajo enkrat letno v Narodnem muzeju Šlovenije. Na letošnjem smo z našimi železničarskimi svetilkami sodelovali tudi mi. Naše otvoritve so se udeležili tudi 4 sodelavci Oddelka za restavracijo in konservacijo pri Narodnem muzeju Slovenije skupaj z vodjo oddelka. Ob tej priliki je potrebno poudariti, da smo nadvse ponosni na naše sodelovanje z najvišjo državno muzejsko institucijo. Njihova pomoč, podpora in vzpodbuda nam izredno veliko pomenijo, hkrati pa zagotavljajo kvalitetno in strokovno delo v našem muzeju. Razstava bo na ogled do konca meseca septembra, njen namen pa je približati obiskovalcem konservatorsko-restavratorsko področje in njegov pomen pri varovanju kulturne dediščine ter hkrati med krajani vzbuditi zanimanje za to področje. MUZEJ Ponovno vljudno vabljeni vsi občani v naš muzej, kjer si lahko ogledate stalno postavitev treh zbirk: BRODARSTVO, RUDARSTVO, ŽELEZNICA. MUZEJ JE ODPRT: ponedeljek 10-18, torek, sreda, četrtek 8-14, petek 8-13, po predhodnem dogovoru je možen ogled tudi izven urnika (GSM 031/364-000) VSTOPNINA: odrasli 300 sit, otroci do 14. leta 100 sit Kolektiv Javnega zavoda za kulturo Litija AKT />/>//#/ KUiJURNO UMETNIŠKO DRUŠ7VO UhJA UPOR DILETANTOV Prva vseslovenska plaUorma za dilentantizem!!! “Upor diletantov” je izključno slikarska razstava, ki bo od 15.9. - 20.10.2006 v Muzeju Premoderne Umetnosti v Spodnjem Hotiču 19. Na razstavi bosta tudi sliki predsednika našega društva Zvoneta Vrtačnika in podporne članice Helene Sodnik. Čestitam. Na otvoritvi bomo vrteli tudi naše in tuje filme, posnete na temo: Muzej premoderne umetnosti oz. Tomaž Drnovšek-Vinči. Naši filmi se tudi redno uvrščajo na Digič festival, ki ga že četrto leto zapored organizirata Planet 9, d.o.o., in KUD Myra Locatelli. Digič ali kratki digitalni film...Digič je avtorski izdelek, animiran, dokumentarni, eksperimentalni ali igran. Včasih vsebuje veliko humorja, lahko je dramatično obarvan ali celo pesniško navdahnjen. Do njih lahko pridete, če posurfate do www.planet.si-> Prosti čas -> Film -> Digiči. Zmagovalni bo prejel priznanje Čižek ter denarno nagrado v višini 500 EUR. Splača se potruditi! Za 25 minutni kratki film Kosec, ki govori o revni družini, nam dela glasbo glasbena skupina Kvazi cirkus iz Zagorja. Vsak naš film je daljši. Če bo šlo tak naprej, bomo naslednje leto snemali že celovečerca. 31. avgusta smo na festivalu v Hrastniku, ki ga je organiziral Šoht, klub hrastniških študentov in dijakov, zavrteli naše najnovejše filme. Veste kateri so? Samski moški se je uvrstil na filmski festival Luksuz festival poceni filma, ki seje odvijal od 31.8. do 3.9.2006 v Krškem. Morali smo ga iti pogledati in dati svoj prvi avtogram kino-operaterki iz Španije. Prvega ne pozabiš nikoli. Nekatere starejše filme si lahko pogledate na: http://www.drustvo-dzmp.si/ Potujoči kino - potuje v vrh sveta. Kontakt: skoriDon@amail.com. Za ljudi dela Boris ULČAR Da se ne pozabi: Fondacija Villa Litta in Knjižnica Litija bosta oktobra in novembra obeležili naslednje spominske dneve: • 100. obletnica rojstva pisatelja Etbina Bojca (Vače, 22.10.1906 - Ljubljana, 30.12.1975). • 120. obletnica rojstva litijskega nadučitelja in sadjarja Draga Rostoharja (Pijav-ško, 3.11.1886-Ljubljana, 2.6.1950). • 120. obletnica izdelave »Litijskega srebrnika« v litijski topilnici (Litija, 6.11. 1886). • 105. obletnica rojstva litijskega geodeta in kartografa ter generala Karla Marčiča (Litija, 22. 11. 1891 - Ljubljana, 25.12.1972). Fondacija Villa Litta in Knjižnica Litija bosta ob teh priložnostih (na dan obletnice rojstva) organizirali predstavitve, hkrati pa izdali spominske poštne žige, spominske pisemske kuverte in razstave, (mb) V OKTOBRU v Knjižnici Litija B10TERAPUE po metodi ZDENKA DOMANČIČA Prijave in informacije: 041 856 876 J PLESNI TEČAJI Pustotnik & co.,k.d. vabi k vpisu v plesne tečaje v novem šolskem letu 2006/2007. Kje: ŠPORTNA DVORANA LITIJA ( PLESNA DVORANA) Kdaj : Tečaji se pričnejo v mesecu OKTOBRU PLES URNIK CENA DRUŽABNI PLESI ZA ODRASLE Latinsko-ameriški in standardni plesi Začetni tečaj PETEK: 19.00-20.30 Nadaljevalni tečaj SOBOTA: 20.30-22.00 2MESECA(8vai): 20.000,00 SIT/par (83,46 EUR) ORIENTALSKI /TREBUŠNI PLES OPOMBA: VSE. KI STE LANSKO ŠOLSKO LETO OBISKOVALE ZAČ ETNI TEČAJ, SE LETOS LAHKO PRIDRUŽITE PLESALKAM V JEVNICI V NADALJEVALNEM TEČAJU,KI GA ZAENKRAT V LITIJI NE BO. Začetni tečaj PETEK: 20.30-22.00 Nadaljevalni tečaj BO POTEKAL V DVORANI KUD JEVNICA NEDELJA: 19.00-20.30 2 MESECA (8 VAJ): 14.000,00 SIT/osebo (58,42 EUR) VPIŠITE SE ČIMPREJ, NAJKASNEJE DO KONCA SEPTEMBRA ! Za vse dodatne informacije in VPIS pokličite: 041/879-354 ( Tjaša ) Pri družabnih plesih je število parov omejeno, zato pokličite čimprej ! ORATORIJ 2006 POVEJ NAPREJ je geslo letošnjega oratorija, kijev Litiji potekal od 20. do 27. avgusta. Spoznavali smo življenje svetega Fračiška Ksaverja, zavetnika misijonarjev. Na ta teden so otroci čakali vse leto, saj se jih je na sončno nedeljo zbralo preko 90, v naslednjih dneh pa se nam jih je pridružilo še vsaj 15. Nedeljsko popoldne je minilo v Igrivem vzdušju, saj so se otroci pomerili le v veliki igri. Vse ostale dni smo oratorij začenjali ob 9- uri zjutraj. Najprej smo si ogledali prizor iz življenja svetega Frančiška, sledila je kratka molitev in uvod v kateheze - tu je otroke nagovoril naš duhovni vodja, župnik Pavel. Pri katehezah so bili otroci razdeljeni po starosti. Tako smo sestavili 9 skupin, ki smo jih vodili po dva sli trije animatorji, za naše najmlajše pa je skrbelo 5 animatork. V katehezah smo se pogovarjali o vrednotah dneva - prijateljstvo, obljuba, pripravljenost pomagati... da bi otrokom približali delo misijonarjev. Po katehezah so bile na vrsti delavnice. Otroci so se učili o delu gasilcev, kuharjev, delali so lesene vrtavke, se učili slikati na obraz, plesati, govoriti tuje jezike, slikali so na folijo in še marsikaj drugega. Vse to nas je utrudilo, zato je prišla malica zelo prav. Okrepčali smo se in odžejali, in nabrali novih moči za popoldansko veliko igro, kjer so otroci po skupinah tekmovali med seboj. Imeli so ogromno energije, in njihovo navdušenje in volja do zmage nista pojenjala. Dan, ki smo ga z velikim veseljem pričakovali, tako otroci kot tudi animatorji, je bila sreda, saj smo bili namenjeni na kopališče Kodeljevo. Prav nič nas zjutraj ni razveselil pogled skozi okno, saj je bilo jutro deževno in hladno. Zaskrbljeni starši ste se spraševali, kako se bomo odločili, in na veliko veselje otrok izlet ni bil odpovedan. V rokavu smo imeli rezervni načrt, a je bila voda v bazenih topla, in kmalu je posijalo tudi sonce. Vsi smo se domov vrnili razigrani, utrujeni, zdravi in z nasmehom na obrazu. Na žalost je v Litiji vreme ostalo slabo še naslednja dva dneva, zato nismo mogli izpelji vodnih iger, in smo namesto tega raje iskali skriti zaklad. Ko smo našli mesto, kjer naj bi bil skrit, nas je tam čakalo sporočilo, da so ga prenesli drugam, in navodilo, kako priti do njega. Tako je igra postala še bolj zanimiva, zaklad pa slajši, ko smo ga končno našli. Poleg srede sta bila posebna še dva dneva - četrtek, ko smo ob 11. uri imeli mašo, in sobota, ko smo oratorij zaključili že ob 12h. Otroci so odšli domov na kosilo, animatorji pa smo združili moči in pospravili vse prostore, saj je bila ob 17h zaključna prireditev za starše. Od srca smo se lahko nasmejali kmetoma Franceljnu in Micki, ki sta se odločila, da se oratoriju naslednje leto pridružita tudi onadva. Zadnje dejanje oratorija pa je bilo sodelovanje otrok pri nedeljski sveti maši. Otroci so za spomin prejeli CD s slikami in obljubili, da se naslednje leto zagotovo spet srečamo. Elizabeta MARN LINGUA Jezikovno izobraževanje Jezikovna šola LINGUA Litija vpisuje v tečaje: NEMŠČINA začetni tečaj (90 ur) nadaljevalni tečaj, II.-V. stopnja (80 ur) poslovna nemščina (40 ur) konverzacijski tečaj (40 ur) ANGLEŠČINA začetni tečaj (90 ur) nadaljevalni tečaj (80 ur) poslovna angleščina (40 ur) PrIjave spRejEMAMo do 70.09.2006 Prijave in informacije: 01 898 30 56, 041 202 704, lingualitija@email.si Plačilo v 5 obrokih. Naložba v znanje je najboljša naložba! lovni zavod MMKJSD20 SdGMIffi lilijo Prvih osem mesecev Mladinskega centra Litija V obdobju januar - marec smo uredili vse potrebne pravno formalne postopke za registracijo javnega zavoda, pridobitev davčne številke, odprtje podračuna in pričetek delovanja zavoda. Čeprav smo se zavedali, da ne izpolnjujemo razpisnih pogojev, smo se prijavljali na javne razpise in pozive na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, vendar smo zaradi svojega kratkega obstoja iz vseh razpisov in pozivov izpadli. Vseeno pa obiskovalkam in obiskovalcem ponujamo veliko dejavnosti. Pri izvedbi le-teh nam pomagajo društva in prostovoljci. 04.04.2006 se je konstituiral Svet zavoda Mladinski center Litiia v naslednji sestavi: Kaja Mlakar Agrež (predsednica, predstavnica zainteresirane javnosti -društva, ki delajo z mladimi in za mlade), Maja Lučič (namestnica predsednice, predstavnica ustanovitelja), Nina Doblekar (predstavnica Kluba litijskih in šmarskih študentov), Gorazd Mavretič (predstavnik ustanovitelja), Gregor Zavrl (predstavnik ustanovitelja), Miha Kragelj (predstavnik dijaške mladine). Svet zavoda je svoje delo opravil na 6. rednih, 3. izrednih in 2. korespondenčnih sejah. Svet zavoda je na predlog v.d.direktorice imenoval Programski svet Javnega zavoda Mladinski center Litiia. ki ga sestavljajo predstavniki naslednjih organizacij: predstavnica osnovnih šol - Maja Plazar (OS Gabrovka-Dole), predstavnica Gimnazije Litija - Diana Riedl Kolar, predstavnica Knjižnice Litija - Joža Ocepek, predstavnik Nove Kulture Litija - Matej Zupančič, predstavnik HUD KUD Litija -Sašo Jovanovič, predstavnik KUD A rt Club Litija - Boris Ulčaru predstavnica Društva prijateljev mladine Litija - Andrejka Penčur, predstavnik KLIŠE - klub bo svojega predstavnika imenoval naknadno, predstavnik Skavtski steg Litija 1 - predstavnik bo imenovan naknadno. Programski svet je na svoji 1. redni seji dne 04.09.2006 izvolil predsednico Jožo Ocepek. Brez prostovoljk in prostovoljcev pa Mladinski center Litija ne bi mogel odpreti vrat obiskovalkam in obiskovalcem, ne bi mogel v treh mesecih delovati 79 dni, pripraviti 62 dogodkov in delavnic ter privabiti številnih obiskovalk in obiskovalcev (zabeležen obisk na vseh dogodkih, dejavnostih in dnevnem bivanju se giblje nad 4.000) na svoje dogodke. Prostovoljke in prostovoljci v Mladinskem centru Litija so od 01.01.2006 do 31.08.2006 opravili 1.448,5 prostovoljnih ur oz. družbeno koristnih ur. Tudi edina zaposlena oseba je v tem obdobju vložila maksimalni trud. V osmih mesecih so prostovoljke in prostovoljci sodelovali: - v naslednjih delovnih skupinah (priprava osnutkov, predlogov, skic, izoblikovanje konkretnih idej ipd): Delovna skupina za urejanje in opremo prostorov, Delovna skupina za oblikovanje celostne podobe in logotipa, Delovna skupina za pripravo in oblikovanje spletnih strani; - pri dogovorih glede projektov za prijavo na razpise, delovnih akcijah urejanja prostorov mladinskega centra (dostava doniranega pohištva, polaganje ploščic, obnova pohištva, poslikava sten, montiranje polic, urejanje okolice...), - v posameznih projektih, programih in dogodkih: otvoritev mladinskega centra, Zasavski ulični festival Mat Kultra, počitniške dejavnosti za otroke in mladino, - pomagali pri dežurstvu v času obratovanja mladinskega centra oz. prostovoljno in brezplačno nadomeščali odsotnost v.d.direktorice (predsednica Sveta zavoda). Če te ure preračunamo v denar, glede na urne postavke, ki jih najdemo na spletnih straneh, dobimo vložek prostovoljnega dela v Mladinski center Litija v višini od 1.597.600.00 SIT do 2.995,500.00 SIT (urna postavka na Študentskem servisu za administrativno in pomoč pri programih od 800,00 SIT naprej, urna postavka na Študentskem servisu za fizično delo pa od 1.000,00 SIT do 1.500,00 ŠIT). KLIŠE je Mladinskemu centru Litija v juliju in avgustu omogočil, da so dijaki in študentje v MC Litija opravljali počitniško delo. 4 dijakinje oz. študentke in 2 dijaka so v počitniških mesecih pomagali v času dežurstev, pri izvedbi delavnic in dejavnosti v MC Litija. Z veseljem smo prostovoljci Mladinskega centra Litija (poleg prostovoljcev RKS OZ Litija in Društva prijateljev mladine Litija) pomagali RKS OZ Litija pri razdeljevanju paketov na levem bregu v juniju in pri pospravljanju prispele zaloge mleka v septembru. Mladinski center Litija je odprt vsem obiskovalkam in obiskovalcem od ponedeljka do sobote od 15.00 do 20.00. Ob nedeljah in praznikih je Mladinski center Litija zaprt. V pisarni smo vam dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9-30 do 11.30 in na telefonski številki 01 89 80 119 ali 051443 410. Informacije pa posredujemo tudi preko elektronske pošte mc.litija@siol.net. Kaj ponujamo? • 1 računalnik in dostop do interneta, vendar se nam v kratkem obeta še kakšen dodaten računalnik, • učna pomoč - brezplačne inštrukcije, • pomoč pri pripravi plakatov, referatov in seminarskih nalog, • sobotne ustvarjalne delavnice, • dejavnost grafi tiranja, • turnirje v namiznih igrah (zlasti priljubljena: šah in človek ne jezi se), v mesecu oktobru bomo prejeli namizni nogomet - turnirji, • organiziranje predavanj, okroglih miz in javnih tribun, • enodnevne izlete v dogovoru z mladimi, • organiziranje zabavno-razvedrilnih dogodkov v dogovoru z mladimi, razstave in še veliko več. Vabljeni vsi, ki nas še niste obiskali! Nahajamo se v starem vrtcu ali v Ukmarjevi hiši oz. na Ponoviški cesti 12 - vhod z dvorišča. Ob koncu pa se moramo zahvaliti vsem društvom in drugim organizacijam^ ki sodelujejo z nami od vsega začetka: Občina Litija, Knjižnica Litija, KLIŠE, Društvo prijateljev mladine Litija, HUD KUD Litija, KUD Art Club, Skavtski steg Litija 1, Predilnica Litija, Gimnazija Litija, OS Gabrovka-Dole, OŠ Litija, OŠ Gradec, 00 SD Lilija, 00 SDS Litija, Tiskarna ACO, Radio Geoss, ETV, ATV Signal, JSKD 01 Litija, TSC Laba in še mnogi drugi. Prav tako pa brez številnih posameznikov, ki so nam tako ali drugače pomagali, ne bi prišli tako daleč. Zahvaljujejo se Mladinskemu centru Brežice, Mladinskemu centru Trbovlje, Centru za mlade Domžale, Mladinskemu centru Podlaga iz Sežane, Slovenski filantropiji Ustanovi Mat Kultra in UNICEF-u za nasvete in pomoč pri izvedbi določenih dejavnosti. Najlepše se zahvaljujemo vsem, saj brez njihove moralne in finančne podpore ne bi v tako kratkem času uspeli privabiti toliko mladih, ki se v naših prostorih počutijo dobro, nekaterim mladinski center predstavlja drugi dom. In to radi slišimo! Tina NAGLIČ Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno pri Litiji, Pungrt 9,1275 Šmartno pri Litiji, tel. 031721 013 INFORMACIJE 0 DEJAVNOSTIH - JESEN 2006 Hura, prosti čas • Rekreacija med vikendi za otroke in mladino v telovadnici OŠ Šmartno - od oktobra 2006 do aprila 2007 ob sobotah in nedeljah (badminton, namizni tenis, hokej, športno plezanje, nogomet, kopanje na bazenu...). • Rekreacija v telovadnici OS Šmartno med jesenskimi počitnicami - badminton, namizni tenis, hokej, športno plezanje, nogomet, kopanje na bazenu... Plezanje na umetni steni v OŠ Šmartno • Rekreativno plezanje za otroke od 5. do 9. leta starosti (1. triletje OŠ) - od oktobra 2006 do maja 2007, ob torkih od 18.00 do 19.00. • Rekreativno plezanje za otroke II. in III. triletja - od oktobra 2006 do maja 2007, ob torkih od 19.00 do 20.30. • Trening športnega plezanja - začetna tekmovalna skupina (od 6. do 9. leta starosti) - od oktobra 2006 do junija 2007, torek od 18.00 do 19.30 in četrtek od 18.00 do 20.00 • Trening športnega plezanja-nadaljevalna tekmovalna skupina (od 10. do 14. leta starosti) - od septembra 2006 do junija 2007, torek 18.30 do 20.30, sreda 18.00 do 20.00, petek 18.00 do 20.00. • Rekreativno plezanje mladine od 16. leta dalje in odraslih - od septembra 2006 do aprila 2007, ponedeljek od 20.30 do 22.00, sreda in petek od 19.00 do 20.30. • Tečaj športnega plezanja za pridobitev naziva pripravnik športnega plezanja (mladina od 14. leta dalje in odrasli) - oktober in november 2006 (tečaj bo potekal med vikendi). Vadbo bodo vodili inštruktorji športnega plezanja oz. alpinistični inštruktorji! Dejavnosti na bazenu v OŠ Šmartno: • 30-urni tečaji - od oktobra 2006 do aprila 2007, vadba bo potekala enkrat tedensko v treh starostnih skupinah: predšolski otroci, I. triletje in II. triletje. • 45-urni tečaji za odrasle - od oktobra 2006 do aprila 2007, vadba bo potekala enkrat tedensko, • 15-urni (strnjeni) začetni tečaj plavanja (otrok je prilagojen na vodo) - prva polovica oktobra 2006. • 15-urni (strnjeni) nadaljevalni tečaj plavanja (otrok preplava 50 m) - druga polovica oktobra 2006. • 15-urni (strnjeni) začetni tečaj plavanja za odrasle - prva polovica novembra 2006. • 15-urni nadaljevalni tečaj plavanja za odrasle - druga polovica novembra 2006. • Vodna aerobika - od oktobra 2006 do aprila 2007. • Najem bazena za organizirane skupine - od septembra 2006 do maja 2007. Vadbo bodo vodili učitelji in vaditelji plavanja! Rekreacija za odrasle: • Badminton - vadba bo potekala od septembra 2006 do maja 2007 ob ponedeljkih od 20.30 do 22.00 ure, na voljo so tri igrišča. • 10-urni tečaj ROLANJA - bo potekal na igrišču OŠ Šmartno od 25. do 29. septembra 2006 od 19.00 do 20.30. Oprema: Tečajniki potrebujejo vso potrebno opremo za rolanje (čelada, zapestniki, komolčniki, kolenčniki in primerno vzdrževane rolerje z neizrabljeno zavoro). Cena tečaja: 5.000,00 SIT. O vseh dejavnostih vas bomo obveščali sproti, prek naše spletne strani in ostalih lokalnih medijev. Informacije: tel. 031 721-013, prek e-pošte: info@drustvoorosticas.si ter spletni strani www.dnjstvoorosticas.si. Prijave zbiramo prek e-pošte: info@dmstvoDrosticas.si ali na tel. 031 721-013. PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKEM CENTRU LITIJA Svet zavoda Mladinski center Litija |e na 6. redni seli 01.09.2006 sprejel Pravilnik o prostovoljnem delu. Pri pripravi pravilnika smo upoštevali priporočila Slovenske filantropije. Pravilnik določa obveznosti, dolžnosti In pravice prostovoljk In prostovoljcev. Javni zavod Mladinski center Litija organizira prostovoljno delo na podlagi izraženih potreb svojih uporabnikov. MČ Litija omogoča prostovoljno delo tudi drugim prostovoljskim organizacijam na podlagi sklenjenega dogovora med MC Litija in prostovoljsko organizacijo. Prostovoljkam in prostovoljcem je omogočeno mentorsko vodenje in izobraževanje, določena pa je tudi vsebina dela, Z vsemi prostovoljkami in prostovoljci bomo sklenili dogovor o sodelovanju za najmanj eno koledarsko leto. Prostovoljno delo sicer ni plačano delo, vseeno pa nudi: • občutek, da se opravlja koristno delo, • občutek, da si potreben v MC Litija in skupnosti, • spoznava se nove ljudi, sklepa nova prijateljstva, • pridobiva se nova znanja, spoznanja, veščine, • preizkuša se sposobnosti, znanje, spretnosti, • osebno se bogati in raste. Obveznosti prostovoljcev so predvsem moralne narave. Delovati morajo v skladu z organizacijo v katero so se vključili. Imeti topel človeški odnos, biti zanesljiv pri delu, spoštovati dogovore in obljube, varovati zaupne podatke, biti zavzet in potrpežljiv. MC Litija prostovoljko oz. prostovoljca usposobi ter organizira nadaljnja usposabljanja za delo. MC Litija poskrbi za mentorsko vodenje in spremljanje prostovoljnega dela in nudi podporo pri izvajanju prostovoljnega dela. Prostovoljke oz. prostovoljci pri svojem delu spoštujejo pravice in posebnosti vseh, ne glede na raso, barvo kože, spol, narodnostno ali etnično poreklo, jezik, gmotni ali družbeni položaj, življenjski stil, spolne, politične ali verske usmerjenosti, socialni izvor, zmanjšane duševne ali telesne sposobnosti ali kakšne druge okoliščine. MC Litija prostovoljke oz. prostovoljce lahko nagradi tako, da mu ponudi možnost udeležbe na različnih, tematsko primernih seminarjih, izobraževanjih, mu izroči denarno nagrado ipd. Tina NAGLIČ K SODELOVANJU VABIMO NOVE PROSTOVOLJKE IN PROSTOVOLJCE VSEH STAROSTI! Vse potrebne informacije prejmete na telefonski številki 01 89 80119 ali 051 443 410, na elektronskem naslovu mc.litiia@siol.net ali osebno v času uradnih ur pisarne in mladinskega centra. Prostovoljke in prostovoljci v zameno za svoje prostovoljno delo prejmejo potrdila o sodelovanju, kjer bo naveden obseg dela (število ur), narava dela in izvedba dela (osnovnošolci in srednješolci za izbirne predmete oz. nabiranje točk potrebnih pri vpisu), vpis prostovoljnega dela v knjižice NEFIKS (NEFIKS = indeks neformalnega izobraževanja), kamor se vpisuje vsa neformalno pridobljena znanja in izkušnje (tečaji, delo preko študentskega servisa, prostovoljno delo, samostojno vodenje projektov ipd.). Možnost usposabljanja in izobraževanja znotraj mladinskega centra ter usposabljanja in izobraževanja v drugih organizacijah. §0LSTVO/¥ZGOJA ggptpmhor 2006 OŠ LITIJA | .ETNA SOLA V NARAV OŠ GRADEC NOVO ŠOLSKO LETO SIMONOV ZALIV 2006 Šolsko leto se je za učence petih razredov Osnovne šole Litija začelo prav prijetno. Avtobus jih je za nekaj dni odpeljal v Simonov zaliv, kjer so jih pričakale urejene sobe, velika hotelska jedilnica in prijazno osebje. Toplo sonce in morje sta omogočila veliko ur učenja plavanja oziroma izboljševanja plavalne tehnike, tako da so vsi učenci osvojili značko Delfinček. Od štiridesetih učencev jih je kar 7 osvojilo zlatega Delfinčka, kar je zelo lep dosežek, saj so zahteve zelo velike. Učenec, ki je gibalno oviran in je zanj vzorno skrbel njegov spremljevalec, pa si je priplaval Konjička. Pouk je potekal v naravi, kjer so učenci merili temperaturo zraka, tal in vode v različnih urah dneva in na različnih nivojih. Spoznavali so spreminjanje smeri sončnih žarkov preko dneva. S poskusom so ugotavljali, kako barva vpliva na segrevanje snovi. Na poti z ladjico v Piran so opazovali našo obalo. Na Tartinijevem trgu so ugotavljali značilnosti primorske hiše in mesta. Sv. Jurij na vrhu zvonika jim je za naslednje dneve obljubljal lepo vreme. Naše morske živali in rastline so občudovali v Akvariju. Na poti v Izolo so se ustavili v marini. Kaj vse je potrebno za izgradnjo takšnega objekta in prijetno bivanje v njem, so spoznali na tehniškem dnevu, ki so ga zaključili z izdelavo makete marine. Sredozemsko rastje jih je obkrožalo na vsakem koraku, zato ga ni bilo težko raziskovati. Dnevi so kar prehitro minevali. Še dobro, da je zadnji dan zapihala burja, ki je olajšala slovo od našega lepega turističnega kraja. APRIL V OŠ LITIJA, PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM NOVO ŠOLSKO LETO SE JE PRIČELO Šolsko leto 2006/2007 bodo na Osnovni šoli Litija, Podružnici s prilagojenim programom pričeli v šestih oddelkih prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom in v treh oddelkih posebnega programa vzgoje in Izobraževanja. Tudi jutranje varstvo, varstvo vozačev in podaljšano bivanje bo potekalo v obeh programih. Prenova programov se bo pričela v četrtem razredu prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom in na vseh stopnjah (I. do V.) posebnega programa. Posebnost je tudi deseti razred, ki ga bo obiskovala ena učenka. Na začetku leta je v podružnici 49 učencev, med šolskim letom pa prihajajo učenci pri katerih je postopek usmerjanja zaključen kasneje. Učitelji Osnovne šole Litija bodo izvajali dodatno strokovno pomoč in svetovalno delo tudi v drugih šolah in v vrtcu. Prioritetna naloga je, da bo predpisan program dobro realiziran. Podružnica pa bo veliko pozornosti namenila Projektu partnerstva Pedagoške fakultete v Ljubljani, projektu za izboljšanje kvalitete izvajanja dodatne strokovne pomoči in projektu uvajanja nižjega izobrazbenega standarda v redne osnovne šole. Vsi projekti bodo potekali v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Ministrstvom za šolstvo in šport. Marjeta MLAKAR-AGREŽ Pričetek novega šolskega leta na OŠ Gradec je bil na videz prav tak kot lani ali predlani, pa vendar za učence in zaposlene na matični šoli povsem drugačen, saj pričenjamo novo šolsko leto pod novo streho. Stara, sicer že močno dotrajana kritina, je bila v junijskem neurju popolnoma uničena. Učenci razdejanja, ki ga je povzročila toča niso ne videli in ne doživeli, kar je bila v vsej nesreči velika sreča, ostajajo pa še sledovi vdorov vode v notranjosti, saj se vsega še ni dalo postoriti. Tudi dela na šolski strehi še niso povsem končana, zato je okrog šole, pa tudi v šoli sami delovno vzdušje, kar pa učenci in zaposleni sprejemamo z razumevanjem. Kljub nekaterim motečim elementom, pa je 1. šolski dan bil kot vedno nekaj posebnega in je potekal zelo svečano. " ' 'f ! Učenci predmetne stopnje so se ob 8. uri zbrali pred vhodom šole, kjer sem jih po slovesnih zvokih državne in šolske himne pozdravila in jih v novo šolsko leto pospremila z nekaj vzpodbudnimi mislimi, razredniki pa so svoje učence popeljali do razredov, kjer so sledile razredne ure z vsemi napotki, ki so na začetku leta nujni. Posebne pozornosti so bili deležni učenci iz Kresnic, ki so postali »vlakarji«, kajti most v Kresnicah bodo zaradi obnove zaprli. Učenci so prejeli mesečne vozovnice, kar predstavlja za ustanovitelja, Občino Litija, dodaten strošek, saj tudi avtobusni prevozi zaradi ostalih učencev vozačev ostanejo. Šola je poskrbela za varnost tako z navodili in opozorili, kot spremstvom do šole v prvih dneh in nadzorom na sami postaji. Za pomoč smo poprosili tudi zaposlene na obeh železniških postajah in policijo. Precej neučakani so bili prvi šolski dan učenci razredne stopnje, ki so 9. uro, ko so se tudi njim znova odprla šolska vrata, komaj dočakali. Seveda pa je 1. šolski dan vedno najbolj vznemirljiv za najmanjše, ki v šolo vstopajo prvič. Prav zanje smo se na matični šoli in na vseh podružnicah na Vačah, Hotiču, Kresnicah in Jevnici še posebej potrudili. Povsod smo prvošolcem pripravili prisrčen sprejem, jim zaigrali ali zapeli. Učenci so se v svojih učilnicah še posladkali in odnesli domov kar nekaj daril, ki jih bodo še vrsto let spominjala na dan, ko so v šolo prišli prvič. Vse je torej spet tako kot mora biti, pa vendar je tudi vse drugače, saj vsak nov začetek daje vsakemu posebej nove možnosti. Vsi zaposleni si želimo, da bi šolsko leto teklo mirno, v medsebojnem sodelovanju in strpnosti. Šola je resna stvar, zato brez dela ne gre. Vsako dobro delo pa je nagrajeno, ne le z dobrimi ocenami, nagrada je tudi spoznanje, da si v tekmovanju s samim seboj zmagal, ker si dal vse od sebe in da si bil dober prijatelj, sošolec ali sodelavec. Srečno in uspešno novo šolsko leto želim vsem učencem, učiteljem in seveda tudi staršem. , .nr Iva SLABE, ravnateljica TUDI LETOS VETERANI NA TRIGLAV Tudi letos so organizirali že 21. pohod na Triglav, Zveza borcev NOV in veterani vojne za Slovenijo, ki je bil 7. in 8. julija 2006. Udeležili so se ga borci NOV, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, veterani Sever in Zveza slovenskih častnikov. Večina pohodnikov je krenila z Rudnega polja, Primorci pa so začeli pohod iz Ankarana. Prvi dan so se povzpeli na Triglav in nato po vrnitvi prenočili na Kredarici, naslednji dan pa je bila na Rudnem polju zaključna prireditev. Tega pohoda so se tudi letos udeležili člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija-Šmartno, ki jih je vodil veteran Rado Poglajen. S seboj so imeli društveni prapor, ki so ga ponesli na vrh Triglava. TRADICIONALNI TURNIR OSVOJILI ŠMARČANI V soboto, dne 09.09.2006, je v športni dvorani Litija potekal tradicionalni članski turnir. Tokrat so na turnirju nastopale tri ekipe. Poleg domačinov RD Šmartno 99 sta bili še ekipa RK Cerklje, ki nastopa letos tudi v 2. DRL In pa ekipa RK Prevent iz Slovenj Gradca - mladinci, ki nastopa v 1. državni rokometni mladinski ligi. .V O * O - 'o v d* c. o ŠMARTNO 1999 Rezultati turnirja: RD Šmartno 99 - RK Cerklje; 23 : 19 (13:7) Strelci za Šmartno 99: Simončič 7, Gregorič, Podkrajšek in Prelogar po 3, Lambergar in Vidmar po 2, Bahovec, Gabrovec in Pihler po 1 zadetek. RK Cerklje - RK Prevent SG ml.; 27 : 26 (14:12) RK Prevent SG ml. - RD Šmartno 99 21 : 28 (10:18) Strelci za Šmartno 99: Simončič 6, Derenčini 5, Gregorič, Gabrovec, Pihler in Podkrajšek po 3, Prelogar 2, Bahovec, Lambergar in Vidmar po 1 zadetek. Turnir je v športno dvorano Litija privabil kar lepo število gledalcev, ki so videli zanimive tekme, ter napovedal zanimivo sezono tudi v 2. DRL. Vse tri tekme so bile na dokaj visokem nivoju, Šmarčani pa so pred začetkom sezone pokazali dobro igro v obrambi in solidno igro v napadu. S prikazanim so bili zasluženo prvi, druga je bila ekipa Cerkelj, tretje mesto pa so osvojili mladinci iz Slovenj Gradca. Do začetka prvenstva je še dovolj časa za morebitne popravke v igri, Šmarčani pa bodo odigrali še dve prijateljski tekmi in pa pokalno tekmo s Termom iz Škofje Loke, ki bo na sporedu že v sredo, 20.09.2006 ob 18:30 uri v Litiji. Naj še povemo, da je bil najboljši strelec turnirja Janežič, igralec RK Cerklje, ki je dosegel 19 zadetkov. Sicer pa se prvenstvo v 2. DRL začne 30.09.2005, ko Šmarčani potujejo na gostovanje k MRK Drava iz Ptuja. RD Šmartno 99 TC-MARKET DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek 7.30 -20.00 sobota 7.30 - 19.00 nedelja 7.30- 11.30 telefon: (01)8963-236 velika izbira blaga Mercatorjeve akcije lastne akcije AGROMARKET DELOVNI CAS: ponedeljek-petek 7.00- 19.30 sobota 7.00- 13.00 telefon: (01)8963-241 bogata jesenska ponudba: • OZIMNIH ŽIT (pšenica, ječman, tritikal) • ČEBULNIC PRENOVLJENA TRGOVINA BARVE in LAKI Jub Belinka lasi! nov delikatesni oddelek večja izbira sadja in zelenjave 6 blagajniških mest nadaljevanje s prve strani 17. POHOD NA GEOSS Stari pohoda: nd 7.00 ure do 10.00 ure izpred upravne zgradbe Predilnice LITIJA (nasproti železniške postaje Litija - preko nadvoza - desno). Čili: Spodnja Slivna - GEOSS ( 644m ) Cas hoie: približno štiri ure Počivališča: Strešni vrh, Robert Bar in Gostilna Mrva na Vačah, Slemšek, Potek pohoda: Od starta bomo krenili po glavni cesti nad Predilnico Litija na Graško dobravo in po 1 kilometru hoje zavili desno navkreber in nato po lepi gozdni poti na Strešni vrh (523 m), kjer je tudi prva kontrolna točka; od tu navzdol (na sever) proti naselju Konj (prečkali bomo makadamsko cesto Hotič - Ponoviče); od naselja Konj pelje pot levo v gozd in nato najprej po lepi vijugasti gozdni cesti, ki pa se po približno dveh kilometrih priključi na asfaltno cesto pri kmetiji Planinšek pod Vačami.Po približno enem kilometru asfaltne ceste zavijemo levo proti novemu stanovanjskemu naselju, kjer si lahko v Gostilni Mrva nekoliko odpočijemo, kaj popijemo in tudi pojemo. Od tu nas asfaltna cesta popelje v središče Vač, kjer bomo zavili na desno - proti vzhodu in po približno enem kilometru prišli do povečane VAŠKE SITULE (naselje Klenik). Od tu nadaljujemo pot levo navkreber mimo najdišča Vaške situle do druge kontrolne točke na Slemšku (677 m). Sledil bo spust na Klanec, prečkali bomo cesto Litija - Vače - Kandrše in nadaljevali pohod po poti proti Spodnji Slivni in GEOSS - u (cca 2 km). Ves čas hoje se držite oznak - puščic z napisom GEOSS. Na Kmečkem turizmu Kimovec v Spodnji Slivni je cilj pohoda in tu boste prejeli tretji kontrolni žig. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vsi tisti, ki jim moč ne bo čisto pošla, pa se bodo lahko povzpeli na Zgornjo Slivno (880 m). Pohod je tradicionalen in sicer vsako zadnjo soboto v mesecu septembru. Vsak udeleženec prejme za EM pohod izkaznico, za TRETJI pohod bronasto značko, za PETI pohod srebrno značko, za SEDMI pohod zlato značko in za DESETI pohod posebno plaketo. Pohod bo v vsakem vremenu. Parkiranje osebnih avtomobilov je urejeno pri zgradbi predilnice Litija. Startnine NI! Podrobnejše informacije po telefonu 01/ 8983-010 ali GSM 040/518 025,041/772 685 Evgen Hofer, email: hopra@t-2.net. Naš slogan se glasi: VSAK SLOVENEC VSAJ ENKRAT NA “GEOSS” Hopra d.n.o. LITIJA in društvo GEOSS TURNIR VETERANK IN VETERANOV V MARIBORU Ekipa veterank Raketa iz Maribora ]e bila organizator 2. dneva SLOVENSKE VETERANSKE KOŠARKE. Turnir se je odigral v soboto, 9.9.2006 v telovadnici Srednje lesarske šole v Mariboru. Sodelovale so 3 ženske in 12 moških ekip. Veteranke Litije smo se v prvi tekmi srečale z ekipo Maribora. Višjim in mlajšim domačinkam smo se uspešno upirale vse do zadnje četrtine, ko je prišla do izraza njihova višina, kajti Litijanke smo nastopile v zelo okrnjeni zasedbi predvsem na poziciji centrov. Ta manjko smo pač poskušale oziroma morale zapolniti z razpoložljivimi močmi, trudom in borbenostjo, kar nam je do določene meje tudi uspelo, kajti na koncu smo dosegle zadovoljiv rezultat, ki je glasil 52:36 za gostiteljice. Ker se ekipa Pomurja ni udeležila turnirja, smo po kratki pavzi odigrale še srečanje z Ljubljano. Problem višine se je ponovil in Ljubljančanke so to s pridom izkoristile in na našo "višino" prilagodile svojo igro. Tudi utrujenost je naredila svoje, kajti ogromno energije smo porabile v obrambi, kjer je bilo potrebno v okviru moči onemogočati ljubljanske centre, kar pa ne pomeni, da smo se že vnaprej predale. Ravno obratno, z veliko zagnanostjo in energijo, ki nam je še ostala, smo se borile do konca tekme in jo končale z rezultatom 27 :56 v korist Ljubljančank. V zadnji tekmi so domačinke ugnale ekipo iz Ljubljane in tako osvojile 1. mesto. Litjanke smo s svojo zavzeto in borbeno igro zapustile dober vtis. Duška, Mirjam, Eka, Miša, Vera, Tatjana D. (obe sta igrali že za ekipo Litije SLO 45 + na svetovnem veteranskem prvenstvu Ljubljana 2001) Dragi, Beba, ki si je žal že na začetku prve tekme poškodovala stegensko mišico in Tatjana M. se iskreno zahvaljujemo našemu "strategu” Slavku Urbiču za vodenje ekipe, saj je s svojimi nasveti in bodrenjem ogromno pripomogel k naši igri in prepričane smo, da bi bila le - ta z našo kompletno zasedbo še boljša. Ekipi veterank Maribora namenjamo vsa priznanja za dobro organizacijo turnirja in še lepši zaključek, ki je potekal v sproščenem in prijetnem vzdušju v Domu nabrežje ob reki Dravi. Od 13. do 15. oktobra pa nas čaka že nov turnir, in sicer smo tokrat vabljene v Banja Luko. Veteranke Litije nadaljevanje s prve strani ROKOMETAŠICE ZAČENJAJO TEKMOVALNO SEZONO Obdobje priprav in igranja prijateljskih tekem se počasi zaključuje. Vstopamo v tekmovalno sezono, v kateri bo ŽRD Litija nastopilo s štirimi ekipami: mladinkami, kadetinjami, mlajšimi deklicami A in mlajšimi deklicami B. Vse štiri ekipe bodo v rednem delu tekmovale v okviru republiške lige -JUG, kjer se bodo potegovale za vstop v polfinale. Čeprav tekmovalni rezultati niso v ospredju, pa se po rednem delu načrtuje uvrstitev vsaj dveh ekip v polfinale in nato čim boljša končna uvrstitev. Najbolj zanimive tekme bodo že kar na začetku tekmovanja, saj se bodo kadetinje in mlajše deklice v zasavskem derbiju v gosteh spopadle z rokometašicami Zagorja. Vabljeni k ogledu! Glavna cilja društva pri delu z rokometašicami pa ostajata množičnost in oblikovanje ekipe za nastop v članski konkurenci naslednje leto. Ekipnih športov za dekleta, ki bi imele možnost tudi tekmovati v državni ligi, v obeh občinah na žalost primanjkuje že vsaj dve desetletji. Zato si želimo, da bi se ženski rokomet obdržal in da bi vse ekipe pridobile čim več novih članic ter podmladka, kar je pogoj za njihovo delovanje tudi v prihodnje. ŽRD Litija si prizadeva omogočiti čim večjemu številu deklet zdrav in sproščen način odraščanja ob športu z žogo. Zavedamo se, da je gibanje, socializacija, druženje in pripadnost kolektivu, predvsem pa zdrav način zapolnjevanja prostega časa mladostnikov, še kako pomembno. Tega se zavedajo tudi dekleta in njihovi starši, saj je trenutno v društvo in v krožek mini rokometa na osnovnih šolah vključenih okoli 100 deklet. Še vedno je čas, da se nam pridružite! Vsa dekleta, ki si želite prijetnega druženja s sovrstnicami in imate rade igre z žogo, vabimo, da se nam pridružite na treningih po razporedu. Za vse informacije smo vam na voljo tudi po telefonu gsm: 040-364-432 (Dragica) ali gsm: 031-243-218 (Marjan). Veselimo se sre Čanja z vami! Dragica ŽONTAR HO NIK RAZBORSEK X NEPREMAGLJIV Na zadnjem uradnem prvenstvu pred zaključnimi mastersi v kategoriji do 14 let v Velenju je bil NIK RAZBORSEK zopet nepremagljiv in je z lahkoto opravil z vso konkurenco ter prepričljivo osvojil turnir. Za las je zmaga ušla ANITI KOSMAČ, kijev finalu morala priznati premoč Mariborčanki Lini Rajnik, in se zadovoljiti z 2. mestom. Tako Nik kot Anita sta na turnirju samo še potrdila, da krojita sam vrh slovenskega tenisa v svoji kategoriji. _______________________ Oba sta tudi uspešno nastopala v ekipnem tekmovanju do 14 let. NIK RAZBORSEK ni izgubil niti ene tekme in tako ekipo gladko popeljal v finale, ki bo konec septembra v Portorožu. Tam bo tudi ekipa deklet, kajti tudi njim je uspela uvrstitev v finale- to je med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Tako bo Tenis klub AS Litija tudi letos imel v finalu vse tri mladinske ekipe : skupno ekipo dečkov in deklic do 12 let, ki so tudi eden glavnih favoritov za naslov državnega ekipnega prvaka ter ekipo de č kov do 14 let in deklic do 14 let. Tako ostajamo eden najuspešnejših klubov v mladinskem tenisu v Sloveniji. Finalne tekme bodo v času od 18. do 22. septembra v Portorožu. V najmlajših kategorijah so v Ljubljani nastopali v MIDI TENISU in TENISU DO 10 LET. Vmidi tenisu je znova osvojila 1. mesto LUKAČ ŽANA, svojo prvo medaljo z uradnih tekmovanj pa si je pridobila JAMŠEK NINA, ki je osvojila 3- mesto. V tenisu do 10 let sta nastopila KOKAIJ GREGA in ŠTER NEJC. Konkurenca je bila v tej kategoriji zelo močna, oba pa lahko pohvalimo za odlično igro in borbenost. Moška članska ekipa je po lanskoletni osvojitvi naslova državnega prvaka letos odigrala slabše predvsem pa z okrnjeno ekipo, saj se nekaj tekmovalcev zaradi uspešnih nastopih na turnirjih za lestvico ATP, ligaških tekem ni moglo udeležiti, Teniška zveza pa ne dovoljuje prestavitev tekem. Zato letos nismo posegli v boj za državnega prvaka, saj smo izgubili proti obema mariborskima ekipa, ŽTK Maribor in Branik Maribor, ki so nastopili v polni postavi, z reprezentantom Markom Tkalcem na čelu. Državni prvak so letos postali ekipa ŽTK Maribor. Anja Poglajen je nastopila na Nizozemskem v Enschendeju, kjer je bila v 1. kolu prosta, v zadnjem kolu kvalifikacij pa je bila od nje boljša Američanka Marlene Ryan 6:3 6:3. Iz Nizozemske je nadaljevala pot v italijanski Torre del Greco, kjer je v 1. kolu premagala Italijanko Caprara 6:2 in 6:3, nato pa izgubila prav tako z Italijanko Pederzoli 6:2 in 6:2. Oba turnirja sta bila z nagradnim skladom 10.000 USD, konec septembra pa se bo v Podgorici udeležila turnirja z nagradnim skladom 25-000 USD. Tenis klub AS Litija bo letos prireditelj zaključnih MASTERS TURNIiyEV Teniške zveze Slovenije. Nastopiti ima pravico po 12 najboljših v vsaki starostni kategoriji. Tekme bodo potekale konec septembra in v začetku oktobra, točen razpored pa bo objavljen na naši spletni strani www.as.litiia-si. Ker bo nastopilo tudi precej naših tekmovalcev, med njimi NIK RAZBORŠEK, NASTJA KOLAR, ANITA KOSMAČ, BLAŽ BIZJAK in še nekateri, vabljeni na ogled najboljših mladih tekmovalcev. nadaljevanje s prve strani Vlil. Valvasorjeve viteške igre Kako močne so bile gostujoče ekipe, nam pokaže podatek, da se je v tekmovanje posameznikov uvrstilo po pet Šmarčanov in pet Krvavčanov, ostala štiri mesta pa so bila namenjena drugim ekipam. V tekmi posameznikov je drugo mesto zasedel Urban Gagel iz Turnške konjenice, medtem ko sta prvo in tretje mesto osvojila Roman Stare in Jani Jagodic, ki pa sta skupaj z Darkom Kepicem sestavljala prvo ekipo Krvav-ške konjenice, ki je v ekipnem delu zasedla drugo mesto. Viteške igre so otvorili Zasavski rogisti, ki so popestrili tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, povezovalec programa je bil naš tajnik Dane Namestnik Vicarius, posebnost pa je bil tričlanski sodniški zbor, tokrat v ženski sestavi, ki je budno spremljal in skrbel za pravilnost tekmovanja. Dogajanje v areni je nadzoroval vitez Cveto Možina. Poleg viteškega turnirja smo organizirali tudi srednjeveško tržnico, ki je v marsičem popestrila dogajanje in zadovoljila ne le radovednost, temveč tudi povpraševanje obiskovalcev, ki so del prostega časa porabili tudi za ogled gradu. Pa na malčke tudi nismo pozabili. Jahanje na poniju, hodulje, metanje žog iz blaga, pa še kaj se je našlo... Če bi izbirali po oblačilih, času najbolj primerne viteze in oprode, potem bi morali izbrati med vitezi Kukenberga. To bo tudi prizadevanje pri organizaciji bodočih turnirjev na gradu, da bodo ekipe, ki bodo želele nastopati, morale dati večji poudarek oblačilom, da se bomo čim bolj poistovetile s časom, ki ga obujamo oz. ga želimo predstaviti. Zmagovalci: EKIPNO - KD ŠMARJE - lil. ekipa POSAMEZNO - Roman Stare - Krvavška konjenica Iskrene čestitke vsem zmagovalcem, ostalim nastopajočim, kakor tudi posameznikom in skupinam, seveda tudi našim sponzorjem in simpatizerjem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi Vlil. Valvasorjevih viteških iger. Pa drugo leto se spet vidimo, mar ne!!! Stotnik: Andrej REPINA Zmagovalec letošnje Krtinske deteljice je postal stotnik Slavne Valvasorjeve konjenice Andrej Repina. 1 Častno razsodišče s povezovalcem vitezom Vicariusom. PLANINSKI KOTIČEK 26. MLADINSKI PLANINSKI TABOR V začetku |uli|a je Planinsko društvo Litija v Kamniški Bistrici organiziralo že 26. mladinski planinski tabor. Vseh 25 prejšnjih taborov je uspešno vodila Ana Mohar Čača, tokrat pa se je v vlogi vodje prvič preizkusil Janez Medved. V težki vlogi se je dobro znašel in tabor kljub občasno muhastemu vremenu nadvse uspešno zaključil. Pri delu z mladimi so mu prav gotovo pomagale Izkušnje, ki sl jih je pridobil kot profesor na litijski gimnaziji. Skupinskiposnetek v spominskih majicah Tabora se je udeležilo 27 mladih planincev, pol jih je bilo iz Litije, pol pa iz Trbovelj. Ob Janezu so za uspešen potek tabora skrbeli še vodniki Ana Mohar, Jože Repina, Monika Dobrun, Miha Mohar in Toni Paulič, mentorici Dani Repina in Zdenka Vidergar, pripravnik za vodnika Aljaž Zupan, kuharja Jure Pavlica in Monika Benegalija ter ekonom Jožica Kokošak. Izlete so prilagajali različnim zmožnostim udeležencev. Tako se je na primer ena skupina povzpela samo do Pastircev, naslednja do Kamniškega sedla, če bi vreme dopuščalo, pa bi se tisti z najboljšo kondicijo povzpeli še na Brano. Podobno je bilo tudi pri izletu na Kokrško sedlo in Grintovec ter na Presedlaj, Korošico in Ojstrico. Tako so na svoj račun prišli vsi, tako tisti, ki so se na taboru šele prvič srečali z naporom ob hoji v hribe, kot tudi tisti, ki so že stari planinski mački. Bogata je bila tudi dejavnost ob popoldnevih. Tabor je potekal v času svetovnega prvenstva v nogometu, zato brez te igre seveda ni šlo. Reprezentanca našega tabora se je pomerila z reprezentanco tabora Planinskega društva Brežice, ki so šotorili na drugem koncu jase pri Jurju. Preizkusili so se tudi v vlečenju vrvi, odbojki, badmintonu, kopali so se v kamniškem bazenu. Ob večerih so se zabavali ob tabornem ognju, dvakrat so izvedli karaoke, izbrali miss in mistra tabora, vrhunec pa je bil zaključni večer s krstom tistih, ki so bili v taboru prvič. Nepozaben teden bivanja pod šotori je kar prehitro minil, zato so si udeleženci obljubili, da se prihodnje leto spet snidejo. finski planms^,.^ PD Litija 50 LET ZASAVSKE PLANINSKE POTI V nedeljo, 3. septembra je bil na zasavski Sveti gori tradicionalni Dan zasavskih planincev, ki je bil tokrat posvečen 60-letnici Planinskega društva Zagorje in 50-letnici Zasavske planinske poti. Srečanja so se udeležili planinci iz vseh trinajstih planinskih društev, ki se od Litije do Brežic združujejo v Zasavski MDO, iz drugih delov Slovenije pa so prišli tudi številni pohodniki po Zasavski planinski poti. Planinsko društvo Zagorje, ki ga uspešno vodi mladi predsednik Ferdinand Drnovšek, je med najbolj aktivnimi društvi v okviru MDO, zlasti pa je vzorna skrb tega društva za planinska domova na Zasavski Sveti gori in Čemšeniški planini. Oba sta med najbolje urejenimi in tudi najbolj priljubljenimi domovi, ne le v Posavskem hribovju, temveč tudi v slovenskem merilu. Na srečanju smo zasavski planinci počastili spomin na leto 1956, ko je bila sprejeta pobuda za novo planinsko pot, ki bi potekala po Posavskem hribovju od Kumrovca do Kuma. Uradno je bila Zasavska planinska pot odprta šele 1. maja 1960 in od takrat jo je prehodilo skoraj 9400 planincev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške. Pot je zanesljivo najbolj priljubljena med slovenskimi planinskimi potmi, saj se nobena ne more pohvaliti s takšnim obiskom. Na slovesnosti so bila prvič podeljena priznanja tistim planincem, ki so pot prehodili vsaj 20-krat. Takšnih je bilo 22, med njimi pa je kar 9 litijskih planincev. Najbolj vztrajen obiskovalec Zasavske planinske poti je prav gotovo Viktor Čebela iz Litije, ki je pot prehodil kar 61-krat. Ob njem so plaketo prejeli še naslednji litijski planinci: Vinko Jamnik iz Nove gore, Lojze Hauptman iz Litije, Silvo Gril iz Spodnjega Prekarja, Rado in Erika Zupančič iz Kresniških poljan ter Liljani Slavko in Peter Matoz ter Anica Rozman. Podeljene so bile tudi plakete za 10-krat prehojeno Zasavsko planinsko pot, med litijskimi planinci so jih prejeli: Lado Vozelj s Save ter Jožica in Peter Kokošar iz Litije. V preteklem letu je nastala nova obhodnica Križem kražem po Posavskem hribovju, ki vključuje vse kontrolne točke Zasavske planinske poti, ob njih pa še 45 drugih vrhov in planinskih koč, posejanih po celotnem Posavskem hribovju, od Janč na zahodu do Rudnice na vzhodu. Pot je v dobrem letu prehodilo že čez 100 planincev iz Slovenije in Hrvaške. Na zasavski Sveti gori je bil podeljen „drugi paket" priznanj za prehojeno pot (prvič so bila priznanja podeljena v začetku junija na Mrzlici), prejeli pa so jih naslednji litijski planinci: Lado Vozelj, Janez Zagorc, Tone Mars in Marjan Omrzel s Save ter Ana Mohar in Anica Rozman iz Litije. Po bogatem kulturnem sporedu, v katerem so sodelovali pevci Loškega glasu, pevke vokalne skupine Iris ter harmonikar Jernej Pikel, se je nadaljevalo sproščeno planinsko druženje ob zvokih ansambla Evergreen. Borut VUKOVIČ VVestern jahanje Rešeno septembrsko nagradno križanko pošljite do 8. 10. 2006 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce, ki bodo prejeli stenski koledar 2006. NAGRADE PRISPEVA: ^AZVeČmilO Tiskarna ACO, Litija. Potem ko je konja v konjenici nadomestila moderna orožna tehnika, je v Evropi jahanje postalo samo sebi namen. Nasprotno pa je konj kavbojev v Severni in Južni Ameriki v nedostopnih in prostranih območjih še danes nepogrešljiv pomočnik. Število govedi, ki so ga v 16. stoletju konkvistadorji iz Španije kot živo zalogo mesa pripeljali s seboj v Ameriko, se je v naslednjih 300 letih močno povečalo. V Teksasu, na primer, je divje živelo približno 5 milijonov glav govedi. Kot klavna živina je bilo v tem območju praktično brez vrednosti, saj si ga je brezplačno ali za največ 3 dolarje lahko vsakdo ulovil. Ker je dobiček zagotavljal le prevoz živine na vzhodno obalo, so ogromne črede, ki so jih 24 ur na dan nadzorovali in vodili kavboji na konjih, iskale svojo pot na vzhod. Posel, daleč od romantike, ki mu jo pripisujemo danes. Ob vsakem vremenu, po dnevi in večinoma tudi še ponoči, je kavboj 20 ur zdržema presedel v sedlu, dolge tedne v istih oblačilih, izpostavljen živinskim tatovom in indijanskim napadom. Za premagovanje vseh teh naporov niso bili potrebni samo trdni možje, temveč tudi posebej hitri, žilavi, vzdržljivi, zdravi in skromni konji, ki jih še danes predstavljajo pasme konj appaloosa, paint in guarter. Glede na uporabnost teh konj se je razvil tudi poseben stil jahanja z ustreznim šolanjem konja. Vajeti drži jezdec samo v levi roki, konja vodi s položenimi vajetmi na eni ali drugi strani konjevega vratu (“neck reign-ing”). Desna roka ostaja načeloma prosta za delo. Ker je kavboju delo najpomembnejše in je konj v tem primeru samo sredstvo za cilj, je nujno, da vodi konja brez uporabe sile, da ga lahko v vsaki vrsti hoda in hitrosti takoj ustavi oziroma ga iz mirovanja spet spodbudi k hitrejšemu gibanju. Vse to se mora zgoditi “mimogrede”, ker mora biti kavboj popolnoma usmerjen v svoje delo. To doseže z uporabo brzde, ki temelji na principu kandare. Jezdečeva roka pri tem na brzdo ne učinkuje neposredno prek vajeti, temveč prek vzvodnih krakov, ki izzovejo pritisk med podbradno verižico in brzdo. Ta pritisk učinkuje na mehki del konjeve spodnje čeljusti. Čim daljše so vzvodne palice, ZLATARNA! tem močnejši je pritisk na spodnjo čeljust. Zadošča torej že rahel poteg vajeti, da konj uboga. Ta instrument seveda nikakor ne sodi v roko neveščega jezdeca. Tudi mehanični hackamore je zelo uporaben v vvestern jahanju. Nima brzde, deluje pa z vzvodnim učinkom na nosno kost in spodnjo čeljust. Tudi pravi hackamore nima brzde. Sestavlja ga iz surovega usnja spleten nosni obroč v obliki zanke (bosal), ki ima na spodnjem koncu na poseben način zvezano vajet, spleteno iz žime (mecate). Tudi vvestern sedlo se jasno razlikuje od angleškega. Je večje, težje, širše in zato zavzema večjo površino na konjevem hrbtu. Teža je tako bolje razporejena, zato je tudi pritisk sedla na hrbet konja pri vvestern sedlih skoraj neznan. Veliko število usnjenih jermenov in vezi pa tudi omogoča jezdecu, da nosi s seboj sedelne torbe, dežni plašč ali druge predmete. Po obliki spominja vvestern sedlo na srednjeveško viteško sedlo, s prav tako stabilnim sprednjim in zadnjim jermenom, ki sta vitezu omogočala trdno držo. Sprednji jarem tvori pri vvestern sedlu sedlasti glavič, kamor se lahko zveže tudi laso, potem, ko ga jezdec vrže okoli vratu ali zadnjih nog živali, ki jo mora ujeti. Višina zadnje sedelne opore se glede na namen uporabe spreminja. Jezdeca pa varuje pred tem, da bi bil porinjen ali potegnjen s sedla. Pogoni živine na konjih v današnji Ameriki nimajo pomena, toda na rodeu še vedno negujejo in preizkušajo spretnosti kavbojev. Prednosti vvestern konj, šolanih v ameriškem načinu jahanja, so spoznali tudi že Evropejci; kajti med rekreativnimi in turnimi jezdeci so zelo priljubljeni. Člani Konjeniškega kluba LITIJA IZŽREBANCI AVGUSTOVSKE KRIŽANKE: 1. Razpotnik Henrik, Kresnice 1a 2. Barbara Nejedly, Prisojna 2, Litija 3. Suzana Jamšek, Kal 15, Dole LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 dol 9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. VARČUJ MO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije ]SV€T ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK. 03.10. 2006 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL : 01/8983-140 * GSM: 041-720-378 Ime in priimek: Ulica: Pošta:, Tel.: Izžrebanci prejmejo NAGRADE v KGZ LITIJA - TC MARKET. | KEMIJSKI I ZNAK I ZA ŽVEPLO 9 H M 30 I n AMERIŠKI TENIŠKI IGRALEC (ANDRE) ZAJE- MALKA POGO- VORNO NASPROTJE IZTEKANJA KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ VELIKA EPSKA PESEM STAREJŠI DVOREC PRI MARIBORU ZBOR OSMIH PEVCEV MAJHEN TROS, TROSEK EDDIE IRVVING NACISTIČNA TAJNA POLICIJA AVSTRIJSKA PISATELJI- CA ŽIVLJEN. TEKOČINA SREDSTVO ZA POM IV, VNETNI MEHURČEK V USTIH IVAN TAVČAR JEZIK BANTU ČRNCEV REŠETO TV NOVINAR PUCER ELEKTRO INSTALA- CIJSKA NAPRAVA MEŠIČEK V NOTRANJEM UŠESU RT NA JUGU ŠPANIJE IGRALKA MIRANDA KOBILICA SELIVKA PREBIVALEC ATLANTIDE POPOTRESNI VAL SENICA NACE SADEŽ, KI ODPADE VERENO ZVONENJE GRŠKA BOGINJA NESREČE ČARGO IVAN BENEDIK- TINSKA OPATIJA (BAVARSKA) JAJČECE V ANATOMIJI PANČEVO VELIKA ŠPANSKA REKA SMUČARKA VVACHTER TROPSKA PAPIGA ENKA, ENOJKA SLOVENSKI ATLET (SPRINTER) FILMSKI IGRALEC (ROBERT DE...) BABIL. BOG GROMA OSOJNIK JANA POLITIČ- ARKA BABOVIČ TUJE Ž. IME NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI TROPSKE KRASTAČE HRIB PRI BEOGRADU UMETNOST LATINSKO IME VEČ PAPEŽEV AVSTRAL- SKA ČOPASTA PAPIGA POVRŠIN. MERA SAMOZA- DOVOLJE- VANJE IVAN MINATTI PODTALNO DELOVANJE NADALJE- VANJE GESLA MOČVIRNAT SVET PORASEL S TRAVO LETOVIŠČE NA AŽURNI OBALI STAREJŠA JUGO POP SKUPINA OTOK V IRSKEM MORJU Težje besede: UTRIKEL, OVULA, EBNER, ETTAL, ARAN Sestavil: Jože VIZLAR VABILO Dragi starši, idealna priložnost za vašega otroka je, da se vključi v šport, kjer se bo družil s ---- sovrstniki in kvalitetno izrabil svoj prosti čas. i / T I 1 * Košarkarski klub Litija vabi vse dečke in deklice osnovne šole, da se udeležujejo treningov košarke, kjer se bodo učili osnov košarke, se družili z vrstniki in pridobljeno znanje skušali najbolje uporabiti na tekmovanjih. Vpis poteka na treningih v Športni dvorani Litija in sicer: 1. - 3- razred, vsak ponedeljek in četrtek ob 13 30 uri 4. - 6. razred, vsak ponedeljek, sreda in petek ob 14.30 uri 7. - 9- razred, vsak ponedeljek in sredo ob 16.00 uri Novost v šolskem letu 2006/07 je, da bo Košarkarski klub Litija pričel s treningi (po nekaj letih) tudi na OŠ Gradec. Vsi zainteresirani se lahko priključijo treningom v torek od 15-00 do 18.00 (telovadnica OŠ Gradec) in četrtek ob 16.00 uri (Dvorana Gimnazije Litija) Športni pozdrav! Košarkarski klub LITIJA Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija KOLECARSKI ERVIS S France Vidic s. p. Tenetiše 7a 1270 Litija Tel.:01/898-50-18 JESEN VAM JE PRINESLA UGODNE CENE KOLES Stara cena REFLEX 20 169.900 SIT 709 € REFLEX 30 147.000 SIT 613 € REFLEX 40 119.900 SIT 500 € MESALT 139.900 SIT 584 € MESA GS 119.900 SIT 500€ Nova cena 144.420 SIT 602,65 € 116.900 SIT 487,82 € 101.920 SIT 425,30 € 113.310 SIT 472,83 € 93.600 SIT 390,59 € # & jC* Pridite in preverite tudi ostale popuste in ugodnosti v septembru in -4*r oktobru. ROBERT VOJE s.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mali: cartech@siol.net Tech AVTOAKUSTIKA ALARMI CENTRALNO ZAKLEPANJE ELEKTRIČNI POMIK STEKEL Servis KLIMA NAPRAV GaoTech Zastopstvo, servis in prodaja akumulatorjev FULMEN in TOPLA za osebna in tovorna vozila, traktorje in moto program. KSENON ŽAROMETI za vsak avto in nadomestne žarnice D2R, D2S in D2C UGODNA PONUDBA AVTOAKUSTIKE (avtoradiji, zvočniki, konektorji, adapterji...) GARANCIJA ZA AKUMULATORJE pREstiGE 36 mesecev! 'jtnkiliti Mtaa, pulcn mmz fukiti 7W