< > h- <0 0 D 1 u V) < u o Tisti brez hlač se je smejal onemu s strganimi. Abhaški pregovor naš tednik Številka 33 Letnik 53 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 17. avgusta 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Pozivam Schüssla, da končno najde za majhne šole politično rešitev. BERNARD SADOVNIK, predsednik NSKS Radiše bodo ohranile samostojno ljudsko šolo . ...............: : z"'::;.""::;;:: — Stran 2 FARANI SPET PRIVABIL MNOŽICE Globaški kmetje so na letošnjem „Fa-rantu“ spet zelo uspešno predstavili svoje proizvode. Na tisoče jih je prišlo preteklo sredo v Globasnico, kjer so v centru okoli občinskega urada tudi domači obrtniki imeli svoja razstavišča. Pri izredno vročem vremenu pa so domači gostilničarji gasili žejo obiskovalcev. Na sliki je Šoštarjev tim pred barom in globaški m gradom (z leve: Janja, Anka, Marca, mama Rozina, Nataša in Lidija). Foto: Kumer OBVESTILO Naslednja izdaja Našega tednika (obširna izdaja za Pliberški jormak) bo izšla v sredo, 29. avgusta. Zaradi tega v petek, 24. avgusta, Našega tednika ne bo. Uredništvo KMETIJSTVO J ŠPORT SJK želi obnovo za volitve V petek, 24. avgusta, bo SJK na občnem zboru začrtala smernice za prihodnost. Frakcijski vodja Štefan Domej v intervjuju za NT bilancira o preteklih petih letih. Intervju na strani 4 SAK vodi v koroški ligi Slovenski atletski klub je zmagal tudi v tretji tekmi in je na prvem mestu koroške lige. V nedeljo pride v Celovec ekipa iz Marije na Zilji. Poročilo na strani 15 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Solidarni s prijatelji „Schüssel naj knčno omogoči politično rešitev ■ Sadovnik in Vospernik sta v pogovoru z zastopniki medijev zavzela stališče do aktualnih političnih vprašanj. Pogovor z zastopniki medijev je bil v znamenju ukinjenja samostojnosti majhnih šol. Poleg tega sta predsednik NSKS Bernard Sadovnik in podpredsednik Reginald Vospernik pozvala Korošce obeh narodnih skupnosti, da še izkoristijo možnost za prijave k dvojezičnemu pouku. Foto: Fera Lužiški Srbi v Nemčiji - okoli 40.000 jih še živi, večji del v Zgornjih Lužicah na Saškem (Freistaat Sachsen), manjši v Spodnjih Lužicah v zvezni deželi Brandenburg. Ohranili so se kot manjšina, ki se ne more opirati na matični narod, kaj šele na državo matičnega naroda. Več ko 1000 let so pod pritiskom nemškega soseda, ne glede na to, kdo so bili njegovi vladarji, več ko 1000 temu pritisku uspešno klubujejo. Poizkusi, da bi jih iztrebili iz družine evropskih narodov, se vlečejo kakor rdeča nit skozi njihovo zgodovino. Naj omenimo samo nekaj postaj njihovega križevega pota: -Po letu 1100 je nemško plemstvo skušalo slabiti narodno zavest in jezik lužiških Srbov, s tem da so načrtno naseljevali kmete in rokodelce s Frankovskega (Franken), Thiiringena in iz Severne Nemčije. - Leta 1677 je brandenburški volilni knez ukazal, da se mora na njegovem oblastnem območju uničiti celotna lužiško srbska literatura, ki je v 16. stoletju doživela pravi razcvet. Prav tako je prepovedal lužiško srbske božje službe. - Leta 1815, neposredno po Dunajskem kongresu, so začeli v Prusiji (Preussen) brutalno zatirati srbski jezik, mdr. tudi v predelih, ki so bili pred kongresom del saške kraljevine. - Leta 1875 je Bismarck v Zgornjih Lužicah docela prepovedal lužiško srbski jezik v šolah. - Po letu 1933 so s to politiko nadaljevali nacionalsocialisti. Izgnali so učitelje in duhovnike, uničiti so hoteli lužiško srbski narod fizično in psihično. -1937 so prepovedali sleherno javno delovanje lužiških Srbov, mdr. tudi delovanje njihove strešne organizacije Domovina, Hišo lužiških Srbov pa so konfiscirali. -Leta 1945 je SS Hišo lužiških Srbov požgala. -Po letu 1945 so komunisti prevzeli oblast, omogočili spet delovanje Domovine in drugih kulturnih ustanov, uvedli lužiško srbsko šolstvo in dvojezične napise, skratka: zaščita lužiških Srbov je zavzemala pomembno mesto - vendar le v okvirih, ki jih je diktirala in nadzirala komunistična partija. Poleg tega so bili mnogi, ki so se zavzemali za vsestransko zaščito, posebej še na gospodarskem področju, deležni preziranja ter izpostavljeni ustrahovanju, nekateri pa tudi najhujšim represalijam. Partija jih je v svoji propagandi zmerjala kot nacionaliste, ki naj bi nasprotovali socialističnemu inter-nacionalizmu ter interesom „prve nemške delavske in kmečke države“. Po padcu berlinskega zidu sta nemški deželi Saška in Brandenburg sicer sprejeli določila v zaščito lužiških Srbov, je nemški parlament ratificiral okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito manjšin - pri deželnih in zveznih 'politikih pa manjka razumevanje za potrebe narodne skupnosti. Toda ne samo to: vzeti hočejo lužiškim Srbom še to, kar imajo. Tako namerava saška vlada zapreti polovico lužiško srbskih srednjih šol. Prav tako hoče zapreti tudi šolo v Crosčicah, kjer je narodna skupnost še posebej vitalna in je doslej šolo redno obiskovalo okoli 300 učencev. Nadalje tepejo lužiške Srbe hude finančne težave; sredstva, ki jim jih namenjata deželi Saška in Brandenburg, so skromna, sedaj pa se naj bi jim še ta znatno krajšala. Lužiški Srbi so veliki prijatelji koroških Slovencev. Težave, s katerimi se ubadajo, tudi nam niso neznane. Toliko bolj potrebno je, da smo s prijatelji iz Zgornjih in Spodnjih Lužic solidarni. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik in podpredsednik Reginald Vospernik sta v pogovoru z zastopniki medijev pozvala zveznega kanclerja Wolfganga Schiissla, da naj končno pride do pogovora, v katerem naj bi glede majhnih dvojezičnih šol našli politično rešitev, kot jo je, tako predsednik NSKS, obljubil zvezni kancler predsedniku ZSO Marjanu Sturmu ob odprtju Pavličevega sedla. Sadovnik: „Ta pogovor bomo tudi pisno urgirali. Potrebna je dolgoročna rešitev. Deželni glavar Jörg Haider mi je po mojem povratku iz Kanade in Združenih držav Amerike obljubil, da je pripravljen ohraniti samostojnost prizadetih šol, če stroške prevzame zvezna vlada. Izjemo pa predstavljata šoli na Komlju in v Šmarjeti, ker se je občina Pliberk sama odločila, da se obe šoli ukineta." Kakor predsednik Sadovnik je tudi podpredsednik Vospernik poudaril, da ne bi smelo biti težko rešiti to zadevo. Vospernik: „Sprememba samostojnih šol v ekspoziture ne prinaša bistvenih finančnih prihrankov. Poleg tega smo v preteklosti rešili težje zadeve oz. vprašanje celodnevnega slovenskega radijskega sporeda in sklada za dvo- in večjezične vrtce. Toliko lažje bi moralo biti mogoče rešiti vprašanje majhnih šol.“ Še bolj kakor finančni argumenti pa je za podpredsednika Odločbo o ukinitvi samostojnosti ljudskih šol je izdal šolski oddelek koroške deželne vlade. Medtem je vodja oddelka Wo-schitz sporočil občini Žrelec, da samostojnosti radiške šole ne bodo ukinili. To je za NAŠ TEDNIK potrdil vodja žrelskega občinskega urada Windisch. V šolo je vpisanih 20 učencev, s tem pa zaprtje šole po zakonu ni mogoče. Windisch: Vospernika merodajno dejstvo, da gre pri prizadetih šolah za ustanove, ki predstavljajo pomembno kulturno središče v krajih, kjer je slovenska narodna skupnost še nadpovprečno močna. „Otroci bi se morali dnevno voziti iz domačega okolja v drugi kraj, kar bi utegnilo škodovati identiteti narodne skupnosti,“ tako podpredsednik Vospernik. Podpredsednik NSKS je zastopnike medijev informiral tudi o pravni ekspertizi, ki jo je glede majhnih dvojezičnih šol izdelalo pristojno ministrstvo. „Rezultat ekspertize ocenjujemo na eni strani z veseljem, na drugi strani pa s skepso. Veseli nas, da so po pravni ekspertizi merodajne za določitev kraja manjšinskih šol občine, ki so obstajale v letu 1959, ko so sklenili manjšinski šolski zakon. To pomeni, da morajo obstajati manjšinske šole mdr. tudi v nekdanjih samostojnih občinah Radiše in Slovenji Plaj-berk. Zaskrbljeni pa smo zaradi ugotovitve v ekspertizi, da jim ni treba nujno biti organizirane v celoti oz. da se lahko spremenijo v ekspoziture. Bojimo se, da bi lahko v prihodnosti te ekspoziture po tihi poti ukinili." V ekspertizi so zavzeli stališče tudi do vprašanja, ali je treba vključiti v zadeve, ki se nanašajo na manjšinsko šolstvo, tudi manj-šinskošolski oddelek deželnega šolskega sveta? Podpredsednik Vospernik: „Kot se sliši, obstajajo glede tega težave v dialogu med „Tokrat smo zadevo še lahko rešili. Sedaj je treba gledati, da bomo obstoj šole dolgoročno zagotovili.“ Vodja občinskega urada poudarja, da je razprava o ukinitvi samostojnosti radiške šole pospešila pri starših zavest, da je pri vpisovanju otrok treba dati prednost radiški šoli in ne šoli zunaj radiškega območja. -Kuj- manjšinskošolskim in ostalimi oddelki deželnega šolskega sveta. Pomembno je, da se vključuje v manjšinskošolske zadeve vodja manjšinsko šolskega oddelka. Ekspertiza izhaja iz tega, da je bil manjšinskošolski oddelek vključen. Seveda pa mora ta iskati konsenz z ostalimi oddelki.“ Tako Sadovnik kakor Vospernik sta ob tej priložnosti pozvala Korošce obeh narodnih skupnosti, da naj izkoristijo ponudbo dvojezičnega pouka. Prijave so še mogoče deset dni po začetku šolskega leta. Sploh pa sta opozorila na prednosti, povezane z učenjem jezikov, ki jih govorijo v alpsko-jadranski regiji. Sadovnik: „Ce obvlada nekdo poleg obeh deželnih jezjkov še italijanščino in angleščino, pomeni to hkrati socialno in gospodarsko zavarovanje narodne skupnosti. Skrajni čas je, da mine čas nacionalnih konfliktov v volilnih bojih. Manjšinska politika in stranke so pozvane, da krepijo južno regijo.“ Načelno pa je Sadovnik pouda-nl, da ne misli odstopati od politike dialoga. Opozoril je na uspeš- no rešitev vprašanj glede radia in vrtcev. Za jesensko delo pa je napovedal, da bo v ospredju še posebej vprašanje deželnozbor- skega zastopstva in manjkajočih napisov, ki jih predvideva uredba iz leta 1976. Janko Kulmesch MLADINSKI FORUM Minister Haupt na Rebrci Mladinski forum - njegovi člani so zastopniki mladinskih organizacij - predstavlja stalen svetovalni gremij pri socialnem ministrstvu, ki je pristojen tudi za mladinska vprašanja. Odločili so, da svoje letošnje srečanje priredijo na Koroškem. Prvotno so ga hoteli prirediti ob Klo-pinjskem jezeru. Ko je tajnik KKZ Nužej Tol-maier za to izvedel na odprtju letošnjega Kulturnega tedna koroških Slovencev, na katerem je bil slavnostni govornik socialni minister Haupt, mu je uspelo ministra prepričati, da bi se srečali tudi s slovenskimi mladinci -vodja manjšinskega biroja pri deželni vladi Karl Hren pa je posredoval, da je bilo letošnje tridnevno zasedanje Mladinskega foruma (prejšnji konec tedna) v Mladinskem domu na Rebrci. Zasedanja se je preteklo soboto, 11. avgusta, udeležil tudi minister Haupt. Poleg tega so bili gostje Mladinskega foruma vodja manjšinskega biroja Karl Hren, predsednika osrednjih organizacij Bernard Sadovnik in Marjan Sturm, predsednik EL Andrej Wa-kounig, sodelavka KKZ Veronika Kušej, slovenski mladinci iz občin Dobrla vas in Žitara vas ter zastopniki „filma mladje“ z Miho Dolinškom na čelu. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o pomenu dvo- in večjeziičnih vrtcih. Predvsem pa so predstavniki Mladinskega foruma in minister Haupt imeli tudi priložnost, da so si ogledali kinematografske stvaritve „filma mladje" in se podrobneje seznanili z njegovo dejavnostjo. -Kuj- RADIO KOROŠKA Ukinitev slovenskih oddaj bi bila protizakonita Glede Haiderjeve izjave v prejšnjem . NAŠEM TEDNIKU, po kateri naj bi prišlo do ukinitve 50-minutnih slovenskih oddaj v Radiu Koroška, poudarja predsednik NSKS, da do tega ne bo prišlo. To sta mu zagotovila generalni intendant ORF Gerhard Weis in deželni intendant Gerhard Draxler. Oba poudarjata, da temeljijo dnevne slovenske radijske oddaje ORF Koroška na program- skih nalogih, ki jih vsebujeta §§ 3 in 5 zakona o radioteleviziji. Po teh zakonskih določilih so predvidene oddaje ORF v manjšinskih jezikih za vse tiste narodne skupnosti, ki imajo sosvet. To se na Koroškem in Gradiščanskem tudi izvaja z dnevnimi slovenskimi in hrvaškimi oddajami. Potemtakem bi bila vsaka samovoljna sprememba programskega naloga protizakonita. Radiše bodo ohranile samostojno ljudsko šolo MESECA.AVGUSTA SJK vabi kmete na krajevne sestanke Julija je Skupnost južno-koroških kmetov (SJK) pričela s krajevnimi sestanki po dvojezičnih občinah. Termini meseca avgusta: Globasnica: v petek, 17. avgusta 2001: v gostilni Šoštar (za občino Globasnica) ob 20.30 Žila: v petek, 17. avgusta, ob 20.30 v Hiši športa in kulture v Zahomcu Kotmara vas: v nedeljo, 19. avg. 2001: v stari ljudski šoli Novo selo (za občino Kotmara vas) ob 20. 30 Bistrica v R.: v ponedeljek, 20. avgusta 2001: 'V k&k-centru v Šentjanžu (za občino Bistrica v Rožu) ob 20.30 uri Šentjakob: v torek, 21. avgusta 2001: v gostilni Do-bernik pri Primku na Reki (za občino Šentjakob v Rožu) ob 20.30 Velikovec: v sredo, 22. avgusta 2001: v Posojilnici-Bank Velikovec (za občini Djekše in Velikovec) ob 20.30 uri Občni zbor Skupnosti južnokoroških kmetov Kdaj: v petek, 24. avgusta, ob 19.30 Kraj: v Domu prosvete v Tinjah SPODNJE GORIČE Konjerejci vabijo v občino Rožek Konjerejsko društvo Rož K-30 vabi v nedeljo, 26. avgusta (od 9.30 naprej), na „Drugi koroški sejem uporabnih konjev". Dopoldne bodo konjerejci predstavili konje pri ježi, v vpregi in povorki, popoldne pa so na vrsti konjerejeci društva Rož K-30, ki bodo na primer predstavili tudi islandske konje. Obiskovalce čaka tudi srečolov, glavna nagrada pa bo žrebiček. Kmetijstvo Z novim dinamičnim timom po tretji mandat za zbornico SJK bo v petek, 24. junija, z občnim zborom pričela uradni volilni boj. Frakcijski vodja SJK dipl. inž. Štefan Domej želi na občnem zboru 24. avgusta sestaviti nov dinamičen tim, cilj pa naj bi bii tretji mandat v zbornici. Novembra se izteče mandatna doba v zbornici. Kakšna je bilanca z vidika SJK? DOMEJ: Bilanca je gotovo v celoti gledano pozitivna. SJK je v zadnjih letih imela v. bistvenih vprašanjih možnost sooblikovati politiko zbornice, saj sta naša mandata večinoma odločala o večinah. Z Bauernbundom je SJK tesno sodelovala in večinoma pri glasovanjih podpirala njegovo politiko. SJK so zaradi tega tudi pogosto očitali, da se „prodaja“. DOMEJ: Zavedam se, da obstaja tu ali tam tudi ta ocena. Toda lahko ugotovljam, da je SJK od koalicije profitirala. Kot majhen partner smo dobili možnost sooblikovanja in soodločanja v zbornici. Mislim, da je to boljša pot, kot biti 5 let v stalni opoziciji - tako kot na primer kmetje FPÖ. Če smo na primer z Bauernbundom glasovali za proračune, smo to naredili po dobri presoji, predvsem pa tudi zaradi tega, ker jih je sestavil direktor zbornce Ernest Gröbla-cher, ki mu lahko res zaupamo. Kaj je ostalo oprijemljivega iz te mandaten dobe? DOMEJ: Če gledamo na zgodovino Kmetijske zbornice, moramo ugotoviti, da je bila zbornica v glavnem nenaklonjena koroškim Slovencem. To se je v zadnjih 10-ih letih bistveno spremenilo, predvsem še v zadnjih petih letih. Prav na osnovi koalicije smo bili enakopravno vključeni v odločitve zbornice in smo tudi vidno napredovali. Na katerih področjih? DOMEJ: Na primer pri namestitvi koordinatorja Interreg za Koroško so sprejeli naš predlog (prej dipl. inž. Miki/ zdaj dipl. inž. Krištof). SJK je dobila sedež v Socialni zavarovalnici za kmete (Miha Za-blatnik) ter v okrajnem odboru za lovstvo (Franc Valeško). Zelo pomembno je tudi, da imamo po dvojezičnih občinah dvojezične svetovalce za podpore EU - s tem v sklopu je treba omeniti dejstvo, da je pri teh občinskih svetovalcih slovenščina dovoljena kot uradni pogovorni jezik. Tudi stiki s Slovenijo so se bistveno izboljšali in to na našo iniciativo in posredovanje. Kmetijski zbornici Slovenije in Koroške odslej zelo plodno in prijateljsko sodelujeta. Pa tudi v manjših zadevah je SJK lahko posredovala in pomagala kmetom, če so potrebovali pomoč ali nasvet. Ne smemo pa pozabiti, da je Janko Zwitter predsednik koroških kon-jerejcev in da je dobil tudi on na osnovi sodelovanja mesta v važnih gremijih. Kako daleč ste z zahtevo po slovenski strani i/ Kärntner Bauer? DOMEJ: Politika majhnih korakov še ni zaključena in bo prej ali slej tudi tu obrodila sadove. Mislim, da bi se npr. po pristopu Slovenije k EU nudila prav na področju časopisov možnost izmenjave strokovnih člankov - na primer kot priloge. Kakšno moč ima danes res še regionalna kmetijska zbornica, saj o smernicah in okvirih odloča bolj ali manj Bruselj? DOMEJ: Na globalno kmetijsko politiko zbornica ne veliko vpliva, tem bolj pa na deželni in regionalni ravni. Zbornica lahko vpliva na mnoge odločitve v deželi, vedno bolj pa postaja tudi uprava podpornih programov EU, za katere daje ocene in priporočila. Čeprav število polnopok/icnih kmetov nazaduje, je kmetijstvo v slovenski narodni skupnosti zelo močno zasidrano. Kakšen pomen ima SJK v splošni narodnostni strukturi? DOMEJ: Seveda je SJK v prvi vrsti strokovno zastopstvo kmetov. Seveda pa je na deželni ravni edina-izvoljena slovenska stranka in ima 2 deželna mandata od skupaj 36. To kaže, kaj bi pravzaprav lahko bilo mogoče tudi v deželnem zboru, če v zadnjih desetletjih asimilacija ne bi bila tako masivna. SJK pa po mojem tudi splošno krepi ponos članov narodne skupnosti in je s tem tudi splošnega narodnega pomembna. I/ soboto 24. avgusta ima SJK občni zbor. Kakšno bo težišče? DOMEJ: Osebno sem za obnovo SJK - tudi personalno. Toda o tem morajo odločati kmetje. Sestaviti moramo tim, ki bo dinamičen in angažiran. Potem bo pri volitvah novembra mogoč tudi tretji mandat. Silvo Kumer Iz naših občin „Farani“ je bil spet velika reklama za globaške kmete Letošnja predstavitev globaških kmetov je prekosila še lanski uspeh. Spet je prišlo tisoče obiskovalcev na „Globaški farant“. Globasnica. Predsednik „farant kmetov" Stefan Pototschnig je bil z letošnjim Farantom izredno za-dvoljen. Po njegovi oceni je prišlo preteklo sredo precej več obiskovalcev kot lani, mogoče jih je bilo celo sedem do osemtisoč, tako Pototschnig. Žandarmerija je naštela na osnovi parkiranih avtomobilov nad 5000 obiskovalcev. Med Zadrugo in globaškim gradom je razstavljalo nad 20 kmetov in 12 društev. Letos so imeli v šotorih in na prostem 500 sedežev več, ki pa so bili skorajda ves dan zasedeni. Popoln uspeh je bila za Pototschniga tudi večerna veselica, na katero je prišlo pri izredno toplih temperaturah zelo veliko gostov. Celotni sejem je bil pri zelo lepem vremenu prav uspešna reklama za globaške kmete in gostilničarje. Salame. Na sejmišču je bilo skorajda težko küpiti globaško salamo, ki je menda prav zaradi uspešne reklame po kmetijah deloma razprodana. Na Farantu pa so dali oceniti letos prvič najboljše salame in so premirali tri najboljše Proizvajalce. Zmagovalci leta 2001 so: 1. Hubert Božič, 2. Simon Harrich, 3. Gerhard Hösl. Silvo Kumer Na sejmu na Ptuju je dobila Rozi Polesnig (levo) letos dve zlati kolajni za olje, ki ga je prodajala tudi na svojem razstavišču na „Farantu“. Vina iz Italije in Slovenije ter domači globaški pršut je predstavil Hubert Kordež iz Podjune pri Globasnici. Slike: Silvo Kumer SJK& KIS VABITA Ekskuizija na sejem v Gornjo Radgono Skupnost južnokoških kmetov (SJK) in Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabita na ekskurzijo na Pomurski sejem v Gornjo Radgono, (največji slovenski Kmetijski živilski sejem), in sicer v sredo, 29. avgusta 2001. Sejem obiskujejo naši kmetje že tradicionalno vsako leto in nudi zanimivo primerjave in je ob enem tudi primerna možnost za družabno srečanje. Odhodni časi: ob 6. uri Bilčovs Zadruga, ob 6.05 Bistrica v R. gasilski dom, ob 6.15 Borovlje - glavni trg, ob 6.40 Miklavčevo avtobusna postaja, ob 6.45 Dobrla vas pred cerkvijo, ob 6.50 Čepiče gost. Juenna, ob 6.55 Šmihel gostilna Loser, Pliberk Zadruga ob 7.00 uri. Program: ob 10. uri prihod v Gornjo Radgono; do 14. ure prost ogled razstavišča; ob 14.30 uri odhod na kosilo; odhod iz Gornje Radgone bo ob približno ob 17. uri. Prihod v Pliberk ob približno 20. uri, v Bilčovs ob 21. uri. Cena: prevoz, vstopnina in kosilo: šil. 250,- Veselimo se vaše prijave, ne bo vam žal! Prijave sprejema tajništvo SJK (Justina Hribernik). Telefon: 0463 /54079 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO 40. pomlad obhaja Ani Karner, pd. pri Žerjavu. Za ta okrogli jubilej ji želimo vse najboljše, posebej pa še obilo zdravja in družinske sreče. Prav tako je pred kratkim obhajala okrogli jubilej, namreč 50. rojstni dan, Rozi Pirouc iz Železne Kaple. Slavljenki želimo vse najboljše, predvsem zdravja in izpolnitev vseh skritih želja. Ta teden je slavil 43. rojstni dan član gasilcev Sijgi Kru-schitz v Holbičah pri Skofičah. Slavljencu želimo še naprej vse najboljše in veliko veselih dni v krogu prijateljev. Na Stranjah pri Kotmari vasi je slavil 13. avgusta Herbert Rulitz 31. rojstni dan. Slavljencu želijo vse najboljše, predvsem pa še mnogo poklicnega uspeha vsi domači. Čestitkam se pridružuje Naš tednik. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita ob osebnem prazniku naslednjim svojim članicam: Ljudmili Wernig iz Dobrle vasi, Ivanki Kordeš iz Podjune, Rosaliji Miklaužina iz Celovca, Agnes Rutar iz Šentvida, Rosi Marolt iz Pudapa, Mariji Kulterer iz Dobrle vasi in Eriki Hafner z Dobrove. Posebne čestitke pa veljajo slavljenkama Mariji Rutar iz Žitare vasi, ki slavi 75. življenjski jubilej, ter Ljudmili Smrtnik iz Kort, ki te dni obhaja 80. rojstni dan. Vsi ostali člani društva iskreno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdravaj srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Pred kratkim je na Obirskem praznovala rojstni dan Anči Novak. Slavljenki želimo vse najboljše, jcredvsem zdravja in sreče. Čestitkam domačih se pridružuje Naš tednik. Čestitke veljajo tudi očetu Lenciju in bratu Lorencu za god. V Selah je te dni praznoval 70. življenjski jubilej Jaka Kelih, pd. Žgornji Bošnjak. Za ta okrogli jubilej mu čestitajo vsi domači in mu kličejo na mnoga zdravja polna leta. Čestitkam se pridružuje Naš tednik. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim članom: Heleni Vauče iz Strpne vasi pri Šmihelu, Ernstu Wölblu iz Globasnice, Jožetu Partlu z Bistrice nad Pliberkom, Mirku Čušinu iz Črgovič pri Šmihelu, Rozi Kristan z Bistrice nad Pliberkom, Maksu Piku iz Vidre vasi, Sabini Buchwald iz Nonče vasi ter Ljudmili Writz iz Štebna. Člani društva pa prav posebej čestitajo Mariji Žele iz Doba za 85. rojstni dan. Za ta visoki jubilej ji želijo obilo zdravja in božjega blagoslova. Vsi iz društva upokojencev čestitajo slavljencem in jim želijo zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje tudi Naš tednik. Dvojni praznik je obhajal Filip Lutnik v Žvabeku. Domači mu za ta jubilej želijo vse najboljše, posebej pa še tihe sreče v krogu domačih. V Želučah je te dni' obhajala rojstni dan Marija Weber. Slavljenki čestitamo in želimo vse najboljše. Prihodnjo nedeljo, 19. avgusta, bo praznoval rojstni dan Franc Sadjak. Kolegi želimo vse najboljše in še mnogo srečnih in sončnih d n j.. Prav tako v nedeljo bo praznoval 35. rojstni dan Ludvik Lesjak ml. z Brega pri Rožeku. Slavljencu čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje SJK. Danes slavi v Selah rojstni dan Nadja Janežič. Slavljenki čestitamo in želimo vse najboljše. V sredo, 15. avgusta, je v Selah na Kotu praznoval rojstni dan Hanzi Užnik. Čestitamo in želimo vse najboljše, posebej še sreče in zdravja. Pretekli torek je slavil rojstni dan Bošti MaMe v Rutah pri Bistrici v Rožu. Čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in uspeha. Čestitkam se pridružuje SJK. Prihodnji torek bo obhajal osebni praznik Jože Partl. Slavljencu želimo vse najboljše, posebej pa še sreče in zdravja. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V Globasnici je praznoval rojstni dan Dragan Vujovič. Čestitamo in želimo vse najbo-jše. Na sončnih Radišah je pred kratkim praznoval polokroglo obletnico Manfred Tolmaier. Slavljencu želimo vse najboljše, posebej pa še zdravja, sreče in poklicnega uspeha. V Libučah bo te dni proslavljal 30. rojstni dan Anton Daniel. Ob okroglem jubileju slavljencu čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in poklicnega uspeha. Prav tako 30. rojstni dan je pred kratkim praznoval Marjan Žužek. Tudi njemu veljajo naše čestitke in želje. Rojstni dan bo prihodnjo sredo, 22. avgusta, obhajal Silvo Jernej iz Šmihela nad Pliberkom. Mlademu geografu iskreno čestitamo in želimo še naprej obilo sreče, zdravja in uspeha v poklicnem življenju, Pred kratkim je praznoval rojstni dan lastnik restavracije v Celovcu Roberto Velikonja. Prisrčno čestitamo in mu želimo predvsem poslovnega uspeha. Te dni obhaja osebni praznik priljubljena učiteljica in dirigentka Pevsko-instrumentalne skupine iz Žvabeka Vera Sadjak. Slavljenki čestitamo in želimo sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva. V Vogrčah je te dni slavil rojstni dan Martin Polesnig. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in poklicnega uspeha. Prihodnjo nedeljo, 19. avgusta, bo slavil rojstni dan Pepi Pasterk iz Dobrle vasi. Slavljencu čestitamo in želimo predvsem poklicnega uspeha. Pred kratkim je v Celovcu obhajal rojstni dan dr. Albert Sima. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo še naprej obilo sreče in uspeha v poklicnem življenju, Včeraj je v Kotmari vasi slavil rojstni dan Črtomir Jank. Slavljencu čestitamo in želimo še obilo sreče in poslovnega uspeha. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. Za rojstni dan Najlepša pesem ptičice, najlepše strune glas ti ne dopove, kar čutim v srcu jaz. Saj za tvoj rojstni dan bi ti voščil rad lepo, kjer ni besed, naj govori iskren poljub samo. Kaj želim za tvoj jubilej ti, sreče potni dan, sončne dni, zdravja cvet in veliko srečnih tet. Kati Marketz ČESTITKA TEDNA Christian Zeichen 40-letnik Njegov dom je na Korenu pri Kostanjah, v Slovenjem Plaj-berku pa se je vsestransko uveljavil kot šolski ravnatelj vsestransko: ne zna navduševati samo učenk in učencev, temveč tudi starše in ostale vaščane. Skratka: Christian Zeichen je učitelj v najboljšem pomenu besede. Poleg tega kaže veliko zanimanje za kulturno, politično in športno dejavnost narodne skupnosti. Te dni obhaja svoj 40. življenjski jubilej, za kar mu veljajo naše najiskrenejše čestitke. Želimo obilo sreče, poklicnega uspeha in osebnega zadovoljstva. Čestitkam' NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači, prijatelji in znanci. Kristijan Zeichen praznuje te dni okrogli jubilej - 40. rojstni dan. 7 Rož - Podjuna - Žila Ugasnilo je mlado življenje Peter Zwarnig se je smrtno ponesrečil v 40. letu mladosti. Ni še dolgo od tega, ko smo ob veliki udeležbi pogrebcev pospremili na šentjanško pokopališče Nikolausa Blatnika, pd. Petrovega Miklna, iz Rodsinje vasi. Kruta, neozdravljiva bolezen mu je Po višji sili pretrgala nit zemeljskega življenja v 74. letu starosti. Pretekli petek, 10. avgusta, pa so odprli nov grob, v katerega smo položili truplo človeka, ki je živel poln zdravih moči in velikih načrtov v cvetoči mladosti štiridesetih let: po nedoumljivi božji volji je bil poklican v večno domovino Peter Zwarnig iz Šentjanža. 29. julij je bila lepa sončna nedelja. Peter je hotel izkoristiti ta lepi dan. Še pred poldnevom je sedel na svoje motorno kolo in se za kratek čas podal v lepo naravo. Ko se je vračal domov, je nedaleč od svojega doma postal žrtev hude prometne nesreče. Z vso silo je treščil v avto dveh letoviščarjev iz Nemčije, ki sta se mu približala in hotela zapeljati čez cesto. Prvi pomočniki, ki so dospeli na kraj nesreče, so našli Petra hudo ranjenega v nezavesti in oblitega s krvjo. S helikopterjem so ga od- Michae! Zwarnig t peljali v celovško bolnico. Tam so zdravniki odkrili, da zanj ni več pomoči, potem ko se je devet dni boril z življenjem in smrtjo. V torek, 7. avgusta, je nehalo biti njegovo srce, v večernih urah je mirno zaspal in zapustil ta svet. V petek, 10. avgusta, je bil veličasten in obenem dokaj žalosten pogreb, kakršnega le redkokdaj doživimo v šentjanški fari. Ogromno žalnih gostov, posebno še mladih, se je prišlo z žalostjo v srcu poslovit od družabnega, veselega in spoštovanega prijatelja. Ker šentjanška cerkev zaradi notranje obnove še ni dostopna, so se vsi pogrebni obredi vršili pred mrtvašnico na prostem. Vzorno in ganljivo jih je vodil župnik pater Roman in se pri sv. maši in ob odprtem grobu v lepih besedah poslovil od rajnega. V prav tako lepo izbranih besedah se je v imenu Športnega društva Šentjanž poslovil od rajnega poslovodeči predsednik Hanzi Pscheider. V imenu občine Bistrica v Rožu je spregovoril ganljive besede slovesa župan Hubert Gradenegger in opisal Petrovo kratko, a bogato življenjsko pot. Pesmi žalostinke so olepšale pogrebno svečanost; zapeli so jih domači cerkveni pevci pod vodstvom ravnatelja Eriha Užnika in bilčovški zbor Sängerrunde Lud-mannsdorf, ki ga vodi Karl Heinz Haslauer. Pri obeh zborih pojeta tudi starša pokojnega Petra. Dragi Peter! Če bi solza govorila, ne bi Te gomila krila. Žalujočim staršem, bratu in vsem ostalim, ki jim je Petrova smrt prizadela žalost in bolečino, izrekamo globoko sožalje. Mihael Petschnig Podjuna: slovo od Friedricha Urcha V soboto, 21. julija, je v 77. letu •starosti za vedno zatisnil oči Friedrich Urch iz Podjune pri Globasnici. Rajni seje rodil 2. julija 1925 kot nezakonski sin Katarine Urch na Plaznici. Takratni čas pa je že od mladega fanta terjal spremembe. Tako je moral zapustiti družino in se naselil pri kmetiji Markove družine v Stari vasi tik Pod cerkvijo Sv. Andraža. Spoznaval in doraščal je z vrednotami, ki so jih takrat izžarevale kmetije. Prijeti za vsako delo - mu je od rane mladosti bilo tudi življenjsko vodilo. Čas druge svetovne vojne je tudi od rajnega zahteval, da je moral v nemško vojsko. Tam so ga Angleži ujeli in poslali v ujetništvo v daljno Afriko. Kljub tem dogodkom je Friedrich Urch gradil na temeljih dobrega in delovnega človeka, ki zaupa v prihodnost. Tako se je tudi po vojnem času srečno vrnil v ljubljeno domovino in tam ponovno zagrabil za delo. Skozi desetletja je kot delavec prispeval k uspešnemu razvoju tovarne na Rebrci, kjer je do upokojitve tudi živel del svojega življenja v tamkajšnjem Friedrich Urch t delavskem stanovanju. Nikoli pa ni pretrgal dobrih odnosov in stikov do svojih bratov in sester. Zato se je tudi leta 1981 priselil k sestri v Podjuno na Krajnčevo kmetijo. Z veseljem in dobro voljo je pomagal in opravljal kmečka dela, dokler ga ni prizadela bolezen. Še posebej je bil Friedrich Urch povezan z domačimi kraji in prebivalci. S svojim veselim značajem je vsepovsod nagovoril ljudi in poskrbel za razvedrilo. Z njegovo smrtjo je odšel tako rekoč eden od „zadnjih originalov“ in s tem tudi del vaške prepoznavnosti. Kot pevec ni samo prepeval, temveč tudi užival ob petju, nekaj časa kot cerkveni pevec. Domača podjunska vas in fara, s katerima je bil povezan, ter domača gruda in njegovi ožji sorodniki, ki so ga tudi v času starosti in bolezni lepo spremljali, so ostali brez njega. Kljub temu pa nihče ne bo pozabil njegovega dobrega in veselega značaja in njegovih pridnih rok. To je dokazala tudi množica sorodnikov in znancev, ki so rajnega pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti v globaško farno cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede je vodil dekan Peter Štiker ob asistenci dekana Ivana Olipa. Pesmi v slovo sta zapela Moški zbor in Cerkveni zbor. Naj se rajni odpočije od zemeljskega truda in dela ter prejme plačilo večnega življenja. Emiju in Rudiju, ki sta v zadnjih letih skrbela za rajnega, ter vsem bratom in sestram z družinami pa izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik Uspešen projekt Filmske igre v kravjem hlevu ... Morda tudi kaj za vas? Delovna skupnost ARGE Nockalmnester (kmečki turizem http://www.nockalmne-ster.at) iz Patergassna na Zgornjem Koroškem in iniciativa Kulturologija & ekonomija - http://www.kw-film.at s slavističnega inštituta celovške univerze sta vabili 7. avgusta 2001 na Filmske igre v kravjem hlevu. Kulturni program je potekal na'več prizoriščih in je bil namenjem kmečkemu turizmu, pa tudi domačinom. Obiskovalci prireditve so v živo doživljali kmečko kulturno izročilo in spoznavali način življenja nekdaj in danes. Z žitno koso so kosili oves in ga vezali v snope. Sledili sta žetev s srpom in mlačva s cepci. Nato so se udeleženci prireditve podali v star mlin, napeljali vodo na mlinsko kolo in spoznavali pot od žitnega zrna do krušne moke. Po opravljenem praktičnem delu je v kravjem hlevu domačije Höblinghof sledila predstavitev filmov o mlinih na Djekšah in peki kruha iz Slovenjega Plajberka. Kulturni program v hlevu se je iztekel ob videofilmu o ovcah očalarkah in ob razpravi o narečjih in dvojezičnosti na južnem Koroškem. Za živahno vzdušje v hlevu niso skrbeli le obiskovalci prireditve, ampak tudi veliki prijatelji otrok: koze, osli, kure, zajci in lastovke. Inovativna turistična ponudba je bila zelo uspešna. Zato bosta partnerja filmske igre v kravjem hlevu pripravila tudi v poletni sezoni 2002. Morda bi bile filmske igre v kravjem hlevu tudi kaj za vaše goste ali domačine? Informacije vam posreduje Herta Maurer-Lausegger, ki jo lahko dosežete na telefonski številki 0664 / 13 35 102. KK. 8 Zgodovina PRIČEVANJE Ko je imel Kamen orglarsko šolo Hanzi Gabriel se spominja šole, ki jo še komaj kdo pozna, bila pa je koroškim Slovencem dobra učiteljica za poznejše glasbeno in zborovsko delovanje. Orglarski tečaj na Kamnu, ki ga je vodi! dr. France Cigan. Z leve: Stanko Wrulich (Radiše), Foiti Kassi (Želuče) in Hanzi Gabriel. r—ebruarja je Krščan-p—ska kulturna zveza v # Domu prosvete i/ Tinjah priredila spominski dan dr. Franceta Cigana, na katerem so spregovorili številni, ki so ga poznali in spoštovali. Med njimi je bil Hanzi Gabriel, katerega referat o orglarski šoli na Kamnu in njegovem odnosu do velikega glasbenika in pedagoga objavljamo i/ celoti. Jeseni bo Krščanska kulturna zveza izdala zbornik vseh predavanj s spominskega dne. K I advse me veseli, da se l\ I Krščanska kulturna zv,e-I M za spominja danes velikega glasbenika in vzgojitelja, mojega osebnega, očetovskega prijatelja dr. Franceta Cigana. Vse, kar sem na glasbenem področju napravil in kar sem na Dunaju poklicno dosegel, se je začelo pri njem in z njim! Ko sem leta 1955_ igral na domačih orglah v Šentjanžu v Rožu, me je slišal prof. Silvo Mihelič in me povabil v orglarsko šolo, ki je tedaj obstajala že dve leti na Kamnu v Podjuni. Prav tam sem se prvič srečal z dr. Ciganom. Moje presenečenje je bilo šokantno. Kajti bil je plešast, nosil je za nekaj številk prevelike „gojzarje”, in to julija meseca; zato pa za nekaj številk premajhno obleko, hodil je kot raca itd. Bil je pravo nasprotje našega tedanjega župnika dr. Ivana Lučovnika, ki je imel uradniško korekten nastop in bil tudi vedno perfektno oblečen. O najinih nadaljnjih odnosih je pa seveda odločala glasbena vsebina. Ker sem prej že nekaj let obiskoval klavirsko šolo v Borovljah, sem dr. Cigana s svojim znanjem takoj prepričal. Sprejel me je jeseni istega leta v orglarsko šolo, ki je bila po mojem sedanjem gledanju prava glasbena visoka šola - v malem. Zaslugo imata predvsem dva izredna glasbenika, dr. Cigan in prof. Mihelič, ki sta se pri svojem strokovnem delu odlično dopolnjevala. Poučevali so na „orglar- ski šoli” še ravnatelj šole župnik Alojz Luskar in učitelja Janko Taler in Bernard Strauß. Rad bi opisal lik teh imenitnih oseb. Ravnatelj „orglarske šole” je bil župnik Alojz Luskar, vedno nasmejan, dobre volje, poučeval je glasbeno zgodovino, liturgijo in praktično delo organista mežnarja v cerkvi. Strogo je pazil, daje vsak učenec imel enako število .ur za vajo na klavirju ali harmoniju. Potem prof. Mihelič, strog, živčen, nikoli ni bil zadovoljen z nami oziroma z menoj, a velik strokovnjak - ja, „virtuoz” na orglah: poučeval je harmonij, orgle (hodili smo dvakrat na teden v ško-cijansko cerkev), solfeggio, šolanje posluha in kontrapunkt. In končno dr. Cigan, popolno nasprotje prof. Miheliča, bil je ko-legialen, šaljiv, korekten, prijazen in potrpežljiv. Zahteval je samo to, kar je učenec v trenutku lahko dal in zmogel. Včasih se je seveda docela človeško razburil in skoraj kapituliral - tedaj je samo rekel: „Naj te koklja brcne!” Nikoli pa ni bil osebno užaljen in zaradi tega „grob” do nas. Poučeval je klavir, harmonijo, šolanje glasu in zborovsko petje. Tu je bilo obvezno, da so učenci orglarske šole sodelovali pri obeh cerkvenih zborih, moškem in mešanem, ki jih je vodil dr. Ci- gan na Kamnu. Učitelj Janko Taler iz Mohlič je poučeval enkrat na teden nemščino. Učitelj Bernard Strauß nam je posredoval slovenščino, čeprav smo pri njem včasih zadremali. Omenjam tudi Antona Rada-noviča, direktorja kmetijske šole v Tinjah, ki je enkrat na mesec predaval o zadrugah, kmetovanju in o praktičnem gospodarjenju. Takrat se mi je zdela ideja o simbiozi med delom kot kmečki sin in cerkvenim glasbenikom zelo realna. I V'olikor se spominjam, je IX celovška škofija podpi- I Vrala „orglarsko šolo” na Kamnu. Obvezno je bilo tudi, da smo tam v župnišču stanovali in mesečno plačevali 270,- (to bi bilo danes približno 4.000,-). Na razpolago smo imeli 2 klavirja, 3 harmonije (eden je bil v cerkvi) ter orgle v Skocijanu. Zelo strogo so gledali na to, da smo redno sedeli pri inštrumentih in odločno vadili. Strogi dnevni red „orglarske šole”: Ob šestih zjutraj vstati (ob nedeljah uro pozneje), maša je bila ob sedmih zjutraj. Sodelovanje pri maši je bil praktičen pouk za vsakega: eden je orglal, drugi ministriral, tretji bral berila itd. (vsak je imel svoj program, ki ga je ravnatelj Luskar pripravil za cel teden). Ob osmih zajtrk. Od osmih do dvanajstih teoretični in praktični glasbeni pouk. Ob dvanajstih južina - zvonec, tu sta redno brala dva učenca iz orglarske šole iz kakšne slovenske knjige in smo se tako navadili tekočega branja. Od dveh do šestih nadaljevanje teoretičnega in praktičnega glasbenega pouka. Ob pol sedmih večerja, prosti čas. Tudi tega smo napolnili s pravim poukom, npr. vaje z moškim in mešanim zborom in delo z moškim zborom kmetijske šole v Tinjah, ki ga je vodil tudi dr. Cigan. Najkasneje ob enajstih zvečer je zavladala popolna salezijanska tišina. Prosti čas v župnišču na Kamnu je bil vedno napolnjen, in to zelo neprisiljeno. Radi smo pomagali pri delu: žagali, cepili drva, kurili, pozimi pospravljali sneg, spomladi in jeseni pa pri raznih opravilih na polju. Spominjam se, da sem se pri „prenanju šnopsa” žganja nekoliko nalezel. Šolsko leto se je po navadi začelo novembra in končalo aprila. Tedaj smo opravili izpit pred komisijo, kjer so bili poleg učiteljev navzoči še prelat dr. Bliiml kot škofijski zastopnik, g. Radanovič in še kdo drug. Dan navrh smo morali na javnem nastopu, ob navzočnosti naših staršev in komisije dokazati svoje znanje na klavirju in harmoniju. Ker je bil duša in motor dr. Cigan poklican na Slovensko gimnazijo, se je orglarska šola nehala. Tako je po približno petih letih prezgodaj zamrlo enkratno delo glasbene inštitucije na Koroškem. V prostem času smo se pogovarjali tudi o političnih vprašanjih, ki seveda med poukom in vajami niso bila na mestu. Kot mladi koroški Slovenci smo bili zelo radovedni, zakaj so salezijanci prišli iz Slovenije k nam na Koroško. Nobeden se ni ogibal naših vprašanj. Predvsem dr. Ci- Kultura Tri poti - umetnost na sv. Hemi Globaški prosvetaši so že drugič priredili kulturno prireditev z literaturo, glasbo in umetnostjo na gori sv. Heme. etos sta Slovensko kulturno društvo in fara Globasnica L—že drugič vabila na svojevrsten ter človeško in umetniško prepričljiv večer z naslovom tri-vium - tri poti - drei wege. Ta se je odvijal ali pa lahko rečemo tudi razvijal na gori sv. Heme, na torej prazgodovinskih tleh pretekli torek zvečer, 14. avgusta, na predvečer Velike Gospojnice. Prosvetaši so ko mravlje marljivo sestavili dosti pester pa tudi spoštljiv kulturni program, ki se je v glavnem odvijal v starodavni, slikoviti in svetli cerkvi zgoraj. Najprej, ob pol šestih zvečer je bil na sporedu ogled zgodnje-krščanskih izkopanin z dvojezičnim vodstvom, ob pol sedmih (pravzaprav malo zamaknjeno) pa se je pričel spored, ki mu je množica obiskovalcev dobrohotno in z zanimanjem sledila. V njem se je prepletla energična in včasih hudomušna besedna umetnost Anne Nöst z verzi Fabjana Hafnerja, ki je bral nemško in slovensko in vedno v tako zanimivih ali domiselnih prevodih, da nisi zaznal, kje je bil sedaj original in kje je prevod - oba, original in prevod sta bila na približno isti ravni. Glasbeni del sta obvladala domačin Janez Gregorič suvereno na kitari in Gilbert Sabit-zer na sopran-saksofonu (Gilbert izgovarjaj francosko). Oba sta se poleg v skupni komorni igri izkazala tudi kot vešča skladatelja. V skupni igri sta igrala složno in morda celo zadržano, zato pa tankočutno in z veliko mero miru. Mnoge je lepota večera presenetila (celo zaton sonca je bil slikovit). Tudi Gerhild Tschachler-Nagy, ki je v notranjosti cerkve vtkala svoje objekte, je s tem dodala nekaj svežega, lepega kulturnemu večeru. Rudi Benetik pa se je predstavil s postavitvijo v prostoru. Po koncertu, ki ga je povezovala Magdalena Kropiunig, so organizatorji vabili še na hladen prigrizek, lepo pripravljen pod večstoletno lipo. Poskrbljeno je bilo torej tudi za jedačo in pijačo. Prireditev je bila v sklopu serije ameisen reisen zeilenweise - po slovensko: marenj marljivih mravelj. Andrej Feinig NAŠA LJUDSKA PESNIKA 9an ni nikoli skrival svojega poli-•'čnega stališča, ker je pripovedoval o obupnem položaju pod komunistično oblastjo, ki je zavladala v njegovi domovini, Ijub-Ijani Sloveniji. Tedaj sem imel občutek, da se. nikakor ni dobro Počutil pri nas na Koroškem. So-v[ažil je komunizem, ki je bil kriv njegove emigracije. Spet in spet ie že tedaj „prerokoval”, da bomo mlajši gotovo še doživeli „spremembo”. Uporabljal je prav to besedo, ko je mislil na propad tedanjega socialističnega režima. N°, imel je tudi v tem prav! |L I a Kamnu, v prostem ča-su " P° veoerji - nas je l Mdr. Cigan navduševal tudi za tamburice, za nas tedaj zanimiv inštrument z eksotičnim zvokom. Večkrat je rekel: „Tamburice se naučiš v dveh mesecih, da pa lepo zveni, potrebuješ leta." Sploh je rad sam prijel za ta inštrument in to kljub visoki glasbeni izobrazbi. Ko sem začel ustanavljati tam-buraške ansamble, mi je bil dr. Cigan v veliko pomoč. Z lastnimi skladbami in tudi s starimi inštrumenti, ki jih je dobil pri Sturmovi družini v St. Tomažu pri Celovcu, ^ je pomagal pri organiziranju Ko sem odšel na Dunaj, je v Haimlingerju in Mohorjevi vodil dve tamburaški skupini in z njima nastopal na akademijah Slovenske gimnazije. Vedno sem imel vtis, da se dr. Cigan ni sramoval teh inštrumentov, kot že danes lahko zapaža-m° pri nekaterih, ki se te lepe stoletne tamburaške tradicije na Koroškem skoraj namenoma ogibajo. Gradiščanska ima na primer okoli 40 tamburaških ansamblov, Koroška pa komaj dva! Čeprav so se medtem inštrumenti modernizirali in se je način 'Oranja spremenil, me delo z mladino še vedno navdušuje. Mislim, da se moram v veliki meri zahva-üti osebnosti dr. Cigana. Dovolite, da se ob koncu zahvalim prirediteljici, Krščanski kulturni zvezi, ki me je povabila, da vam lahko povem svoje spomine na dr. Cigana in na zame nadvse pomembno „orglarsko ®°to’’ na Kamnu. Z globokim spoštovanjem in prisrčno hvaležnostjo se ponovno klanjam pred veliko osebnostjo ' dr. Franceta Cigana, ki mi je s svojo strokovno zavzetostjo na stežaj odprl Vrata na dunajsko glasbeno univerzo in za moje 35-letno poklicno delovanje v „Theater an der '/Vien" in pozneje v dunajski "Volksoper". Hanzi Gabriel, Dunaj Turne Letos spet na Turnah smo kopati, vmes pa tudi mav postati, vetko stare zemlje odkopati, da so se zidovi pokazati. Pesek smo na roke sjaii, a dukati niso zažvenketali. Kakšno kost smo izkopati, konjske, ki jih so odjezditi. Tašči so bti kamni, ki so jih kmetje vlačiti. Vsak je že vola upregu, da pršvicu gor po bregu. Motiš se, da je kdo zaspan, stoletja bil je tlačan, ati zmeraj biv je Rožan, narodu in cerkvi vdan. Morda naši vitezi Rasi niso bti na dobrem glasi, kradli so in ropati, pa furmane napadati. Rožeška hospoda je opustiva Turne, ker za njo so zdele se preburne, at naše Rice ni zapustiva, ker k Hoflinarju je v mlin voziva. Že Župančič je odkriv, takole v pesmi je izliv, da treba nam se ni nič bati', le pokončni moramo ostati. Mi k!o ve Zale sporočilo nam je tudi naročilo, da bolj se bi nam godilo, če spoštovali bomo njeno izročilo. www.juriPule.at Ob morju Ob morju na skali sedim, spomine nekdanje obujam in želje valovom ponujam, na tihem pa v srcu medlim. Valove sprašujem morja, ki pridejo z juga nasproti, kaj videli so na svoj poti, če je še kje dosti gorja. Valovi bučijo glasno, oddajajo pošto mi nemo, napravijo zame izjemo, da v srcu postane jasno. Na skali ob morju mežim, valovom prav točno naročam, da svojim tam daleč sporočam, ko tujo tu zemljo težim. Franc David 10 Literatura Novine - nova revija na Koroškem ■ Pred kratkim je izšla nova literarna revija Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji: Novine 1-2, proza, esejistika in kritika. iterarna revija Novine je glasilo Društva pisateljev in pisa-I—teljic v Avstriji. O novem imenu so v društvu dolgo razpravljali, ime Novine pride od besede novine (Fechsung) oz. novine (Zeitung). Izdajatelj Jozej Strutz v predgovoru pravi, da želi revija prikazovati različne smeri literarnega življenja na Koroškem. Nadalje pravi, da želi Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji prispevati „da pride do izpolnitve pravic, ki jih imajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem, to se pravi do nujne postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel ter enakopravne podpore dvojezičnim otroškim vrtcem na južnem Koroškem“. Strutz opozarja „da se kultura in identiteta samo takrat ohrani, ko se je zavedaš in jo javno potrjuješ". Besedila revije se tudi dotikajo položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem (govorijo o njenem življenju med upom in obupom). V reviji najdemo samo nove, NOVINE 1-2 Literarna revija Druživa slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji EDICUA RAPIAL doslej neobjavljene prispevke (z izjemami: Janko Messner, Marjan Kolar, Anita Hudi). Eno izmed težišč te številke je tudi osemdesetletnica Janka Messnerja - „osrednje osebnosti slovenske knji- ževnosti, literarnega in duhovnega življenja na avstrijskem Koroškem", saj je bil on leta 1976 med ustanovitelji Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji in njegov dolgoletni predsednik. Strutz opisuje avtorja „z veseljem ugotavljamo, da Janko Messner s svojim literarnim delom spet in spet spodbuja samozavest koroške slovenske javnosti ter s svojo zavzetostjo pospešuje slovensko besedo na obeh straneh Drave“. Pri tem omenja literarno podobo duhovitega Pokržnikovega Lukana, objavljen je tudi odlomek iz njegovega Dnevnika. Literarna revija je razčlenjena na rubrike Proza, Scenarij, Eseji, Pesmi in Nove knjige. Prozo v tej številki objavljajo Janko Messner, Anita Hudi, Marjan Kolar, Kati Marketz, Jozej Strutz in Kristijan Močilnik. Slednji objavlja tudi scenarij. Pri esejih je Jozej Strutz napisal daljšo razpravo o Inge-borg Bachmann ter o irskem kiparju Gerardom Dowlingu. Pre- berete pa lahko pesmi Ingeborg Bachmann in Franca Merkača ter kultno pesem Edgarja Allana Poeja. O novih knjigah pa razpravljajo Janko Messner o knjigi Vnebohod/Himmelfahrt Cvetka Zagorskega ter o pesniški zbirki trlopitipitiptop Franca Merkača, Marjan Kolar o romanu Harmonika in kavka Frančka Rudolfa ter Jozej Strutz o romanu Iskanje Nataše Martina Kuchlinga. Jozej Strutz še predstavlja študijo in prevod Mateja Kranjca o liriki Bruca Springsteena. Izhajanje revije omogočajo Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, kulturna oddelka Koroške dežele in mesta Celovec, Urad zveznega kanclerja na Dunaju ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Literarno revijo Novine 1-2, ki je izšla v ediciji Repial, lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah ali jo naročite na sedežu Društva slovenskih pisateljev in pisateljic, Ringstrasse 10 v Celovcu; stane pa 110 šilingov oz. 8 evrov. prehajalna pot, ki pelje ka-ka dva kilometra od moje hiše, najbrž ni za občutljive narave, saj ne bodo našli na njej ne veselja ne pomiritve, čeprav je njen začetek dovolj vabljiv. Tik za rjavim vrtnim plotom si že ob mirnem potočku, ob ozki Strugi, ki šepeče za hišami. Po kakih dvesto metrih prideš mimo pniične hiše s širokimi okni proti vrtu in lahko občuduješ v njej damo, kako v prosojnem oblačilu hodi sem ter tja in si'zatika lasnico v kodraste lase. Po tej ozki stezici prideš do mostiča čez potok, ga prečkaš in si po nekaj korakih na široki stezi za tekače in kolesarje, katerih pa zdaj, v teh sivih časih med zimo in pomladjo, skoraj ni. Poleti bi jih srečava! na tisoče. Zavil bi s ceste v gozd, do! k nizkemu bregu Sotnice, kjer je prelepo zavetišče ob sotočju obeh potokov, mrzlega s toplim. Tam bi legel v travo in dan uživat z branjem. Cel popoldan bi lahko tam ostal, te dvesto metrov stran od tekačev in kolesarjev, in te kdaj pa kdaj bi slišal kak dekliški smeh onstran Sotnice. Tam gre zasebna pot vzdolž reke dol do kopališča Kalmus. Na tej poti bi se mi lahko pridružila tudi ti, dra- JOZEJ STRUTZ Sprehod ga, in uživala z menoj začarane popoldneve na trati ob vodi. Oba bi tam brala, kdaj pa kdaj pa se ohladila v mehki sotniški vodi. Ali pa se ljubila na žametnem poletnem mahu v senci grmov in vzklikala v bohotnem veselju, ti kakor nežna mačica, ki so jo bili zaprti v kako luknjo, jaz pa kakor srnjak v mesečini neskončne tundrske divjine. Ali pa bi samo negibno ležala na trati in strmela v milo nebo, kjer potuje večnost. V teh dneh pa ostajaš sam na glavni, blatni progi, povaljani od težkih strojev, saj so še pred kratkim polagali debele cevi v zemljo, za plinovod iz Rusije v Trst. Tu - ob poznem popoldnevu, med gorskimi skalami na desni, na levi pa v zavetju grmovja, goščave, na zmrznjenem blatu - na vsem tepem pa se ti odpira razgled v široko dolino, kjer na sredi stoji velikansko snežno-belo poslopje plinovodne postaje. V istem hipu zaslišiš žvižganje in tajanje: za Sotnico Jozej Strutz je pasja farma, kjer redijo in krotijo pse. Od teh sicer ne vidiš ničesar, saj so onkraj potoka, onkraj jeza in obrežnega grmovja. Pred teboj pa je pust trak v dolino, ki te vabi, da stopiš nanj, čeprav je tajanje psov čedalje glasnejše. Žvižganja ni več, zdaj si sredi širokega blatnega polja, tajanje psov pa narašča, ja, seveda, zdaj je ura krmljenja, zdaj dobijo velike kose mesä in se zaganjajo nanje. Bliža se čuden duh po trohnobi, gnilobi, hkrati pa zadoni, da te pretrese kakor nepričakovan vihar, kakor glas ogromne ladje ati trobent, ki predirljivo preplavlja vso dolino. Duh se kar zaostruje, seveda, to je, kar rjove z onkraj Sotnice: tam blizu glavne ceste nalagajo živali - krave, svinje, pse, ki so ljudem napoti ati so biii zboleli za kakšno boleznijo in zdaj gredo s trpečimi očmi, z izgubljenim pogledom osamljenega otroka v poslednjo postajo tega križevega pota. Tam zakrita za drevesi in električnimi žicami je mrtvaška tovarna, kjer uničujejo trupla teh človekovih s o bitij, glasovi pa prihajajo od strojev, kulinaričnih peči in stolpov, a meni se zdi, da so vendarle še živali, ki rjo vejo do zadnjega, dokler jih ne zapustijo moči. (...) Nazaj, čez blatno dolino, ki se oži kakor sonca oko; svetlo-pro-zorni kakor razbito steklo so ostanki ledu med blatom; nazaj, si rečem, k zadnjim žarkom tonečega sonca, ki ga zdaj visoka drevesa napo! zakrivajo, nazaj k potočku, k Strugi, ki mirno in nezavedno teče ob cesti, pa čeznjo, vzdolž plotov. Soseda je že legla, morda uživa vsakovečer-ne sanje. Nazaj k mačkam, na vrt in k ženi, ob pisalno mizo, in sestri, pisati, da premagaš zunanji svet, ki krvavi. (Odlomek iz nove literarne revije NOVINE) Razno 11 FRIZIJCI Jezikovno potovanje na Koroškem Pretekli teden se je na Koroškem mudila skupina severnih Frizijcev. r^otovanje po naši deželi sta organizirala Krščanska ■ kulturna zveza in MePZ Podjuna, ki je že nekaj let pobraten s pevskim društvom v Severni Friziji. MePZ Podjuna je lani obiskal pobrateno društvo. Za skupino Frizijcev je KKZ organizirala pester spored. Ponedeljek je bil v znamenju prihoda in spoznavanja. V torek so se odpravili v Rož, kjer so med drugim obiskali Regionalni center v Šentjakobu, društvo, upokojence, EL, šole in vrtce, faro 'n se srečali z izseljenci. Nato so si ogledali še Galerijo Šikoronja v Rožeku in Drabosnjakov dom na Kostanjah. Sprejeli pa so jih tudi še domači kmetje in jim Predstavili svoje delovanje. V sredo so se Frizijci podali v Podjuno in obiskali goro sv. He-me. V Pliberku jih je sprejel žu-Pan mag. Grilc ter zastopniki EL, ogledali so si Kulturni dom, zvečer pa so se srečali s 'člani MePZ Podjuna. V četrtek je bil na sporedu ogled gradu v Bekštanju, pri družini Wrolich v Ločah so pekli meso in se sez-najali s kulturnim delovanjem tukajšnjega društva. Prav tako so si v tej okolici ogledali kmečki turizem in trg ter obiskali družino Kargl. V petek pa je skupina prispela v Celovec, kjer so jo predstavniki kulturnih in političnih organizacij seznanili s položajem koroških Slovencev. Na sporedu je bil tudi ogled Radia dva, nekaj Frizijcev je sodelovalo tudi v živo pri oddaji. V soboto so sever- ni Frizijci polni novih in pozitiv- pisma Larsa Harmsa, zapustili nih vtisov, kot je to razbrati iz Koroško. . Jezikovno potovanje na Koroško je nam severnim Frizij-cem, kot majhna narodna skupnost v Severni Nemčiji, spet jasno pokazalo, kako pomembna je izmenjava med ljudmi, ki so pripadniki narodnostne manjšine. Vsega ne moremo primerjati, toda lahko se učimo drug od drugega, kako lahko zastopamo naše interese na raznolike načine. Za nas severne Frizijce je bilo zelo presenetljivo, da so koroški Slovenci uspeli v medijskem svetu. Severno frizijščino pri nas oddajajo samo tri minute na teden v javnopravnem radiu ODMEV in tudi v časopisih le redkokdaj najdemo kakšen članek v fuzijskem jeziku. Pri tem moramo pri nas še veliko nadoknaditi. Kdor ni zastopan v medijih, bodisi v radiu, bodisi na televiziji, bodisi v časopisih ali bodisi na internetu, bo imel v prihodnosti večje težave, da bo lahko živel v svoji lastni kulturi. Da so koroški Slovenci to spoznali, o tem sem trdno prepričan. Za nas severne Frizijce je bilo zelo pomembno, da smo videli, kako se drugi soočajo s takšnimi izzivi. V prihodnosti bo namreč zelo pomembno, da se narodne skupnosti v Evropi učijo spoznavati številne raznovrstne razvoje v Evropi kot možnost za lastni nadaljnji razvoj. Tudi iz teh razlogov pripravlja organizacija Foriining for nationale Friiske redna jezikovna potovanja, ki so nas vodila že v številne evropske države. V tem smislu bi se pri nas v Severni Friziji zelo veselili obiska koroških Slovencev. Ma de beeste wansche for e tukamst (z najboljšimi željami za prihodnost) Lars Harms Deželni poslanec (Südschleswigschen Wahlerverbandes-SSW) Vabilo na izlet ZKP Tudi letos vabi Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora na enodnevni izlet v kraje, znane iz časov partizanskih bojev. Izlet bo v soboto, 15. septembra. V Mežici se bomo poklonili spominu padlega komandanta 3. Koroškega bataljona Franca Visočnika-Falenta in borca Jožeta Blajsa, predvojnega tajnika SRD „Zarja" v Železni Kapli. Nato se bomo pri „Treh kraljih" na Pohorju udeležili vseslovenskega partizanskega mitinga, ki bo letos posvečen 60-letnici OF in začetku bojev proti okupatorjem ter 10-letnici samostojne države Slovenije. Po prireditvi bomo v Slovenskih Konjicah imeli kosilo in ogled vinske kleti. Prijavite se najkasneje do 5. septembra pri Milki Kokot, Celovec, Tarviser Str. 16/1, tel. 0463/514330-40. Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora KAZAZE Velik obisk pri molitvenem shodu za duhovne poklice Rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig že leta vsak mesec prireja molitvene shode za duhovne poklice. V vročem poletju praznujejo te shode .zunaj Tinj. Že več let kot zaključek celodnevnega češčenja vabi na ta shod fara Ka-zaze, letos je to bilo 12. avgusta. Kakor da so molitve in prošnje vernikov že zalegle, je cel ducat duhovnikov, med njimi sta bila dva bogoslovca in novomašnik, preteklo nedeljo zvečer stopil pred oltar, da skupaj z verniki prosi velikega duhovnika, da jim da še/iaprej duhovne pastirje. Župnik Florijan Zergoi je tudi letos poskrbel za novomašnike. V Kazaze je prišel in vodil evharistično daritev^ novomašnik Andrej Debeljak iz Št. Vida nad Ljubljano. Prav tako iz te župnije je prišel na Koroškem vsem znani rajni duhovnik Vinko Zaletel. Pred sveto mašo je novomašnik številnim vernikom delil novomašniški blagoslov. Pridigar je bil letošnji zlatomašnik pater Franc Svoljšak iz Šmihela. V svoji duhoviti pridigi je znal razčleniti skrivnost naše vere. Razložil je, da v naših cerkvah lahko biva Kristus le, če duhovniki v njih darujejo svete maše. Pri nedeljski maši so verniki tako živo sodelovali z molitvijo in petjem. Vsi pa upajo, da bodo iz naših krajev v prihodnjem spet prihajali novi duhovniški poklici. M.K. T m PETEK, 17. avgusta 18.00-18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 18. avgusta 19.00-20.00 Od pesmi do pesmi, T E D od srca do srca NEDELJA, 19. avgusta 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 Glasbena E PONED., 20. avgusta 18.00-18.30 N Kratki stik TOREK, 21. avgusta 18.00 - 18.30 Otroški spored V SREDA, 22. avgusta 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica 21.04. - 22.00 Večerna 0 oddaja R F" ČETRTEK, 23. avgusta 18.00 - 18.30 F Rož - Podjuna - Žila lL)©B@a B>£\K]a NEDELJA, 17. avgusta 2001 13.30 PONEDELJEK, 20. avg. 2001 ORF 2, 2.40_____________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjim prispevkom: Zbor Rož poje: • Ponižani in razžaljeni Pesmi zatiranih narodov „Z vsemi ljudmi ravnajte enako. Dajte jim enake zakone. Dajte jim enake možnosti za življenje in rast. Vse nas je ustvaril Veliki duh. Vsi smo bratje. Zemlja je mati vseh ljudstev in vsa ljudstva morajo imeti na njej enake pravice.“ Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva ode. do IS. ure Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 Dobro jutro 9.00- 12.00 Sol in poper 12.07-13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00- 15.00 Klub Radio dva 15.00- 17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal 17.30 -18.00 Naša pesem (petek, 17. 8.: Iz glasbene zakladnice; ponedeljek, 20. 8.: Rož, Podjuna, Zilja-pesmi treh dolin; torek, 21.8.: moški, ženski in mešani okteti; sreda, 22.8.: Mladina prepeva; četrtek, 23. 8.: gost v oddaji Hanzi Artač; petek, 24.8.: pevska tradicija na Brnci - gost mag. Marjan Gallob • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 18. avgusta: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 - 12.00 Sobotni mozaik; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 19. avgusta: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 - 11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 ■ 12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ©D ©7 © Petek, 17. avgusta ŽITARA VAS „Open air” Dalmatinski večer (Folklorna noč) Kraj: na farnem dvorišču Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” Sobota, 18. avgusta ŽITARA VAS „Open air” Bališ (rock/blues) Kraj: na farnem dvorišču Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” Nedelja, 19. avgusta BILČOVS Semenj v Bilčovsu Kraj: v gostišču Ogris - pri Miklavžu Čas: ob 10. uri veselo vdan s skupino „Radsebergern", od 19. ure naprej Andrej Ažman (na harmoniki) in petje gostov V ponedeljek, 20. avgusta, nadaljevanje semenja ob 19.30 uri s skupino „Die Claustaler“ Na obeh dneh bodo servirali semenjske specialitete! ŽITARA VAS „Open air” Voice Factory (a-capella) Kraj: na farnem dvorišču Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” LOČE Ovčji dan Kraj: v gostilni Wrolich, pd. pri Pušniku v Ločah Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov Bekštanj Prodajna razstava: ovčji sir, ovčje kože, odeje, preproge, klobuki, copati,... ovčje meso, klobase • v petek, 17.8.: jagnje po hebrejsko • v soboto, 18. 8.: jagnje po sardsko Nedelja, 26. avgusta OBIRSKO 18. tekma koscev Kraj: pri Jerebu Čas: ob 14. uri Kulturni spored: Vokalni kvartet iz Šmarjete v Rožu, Vidrinke, Šmarješki trio Zveza - Bank vabi na Evro informacije dne: 21. in 23. 8. 2001 čas: med 15.00 in 17.00 uro kraj: Zveza - Bank, Paulitscheva ulica, 9020 Celovec/Kla-genfurt Vabi: Alpski klub „Obir” Sobota, 1. septebmra ŠENTJANŽ Odprtje razstave Slovensko plavžarstvo 20. stoletja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20.30 Vabita: SPZ, k&k in Gornje-savinjski muzej Jesenice Obvestilo izseljencem Kakor smo že ponovno objavili, v Nemčiji morejo vložiti prijavo oz. prošnjo za popravo škode žrtve nacističnega nasilja, ki so bile prisilno poslane na delo ali v času preganjanja še otroci. Opozarjamo, da je bil rok za vložitev tozadevnih prijav podaljšan do konca leta 2001. Zato bivšim izseljencem, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo škode, pa prošenj še niso vložili, svetujemo, da to napravijo čim prej. Nasvete oz. pomoč nudi ZSI ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure na sedežu organizacij v Celovcu (Tarvi-serstr. 16/1, tel.: 0463/514300-60) w mmm v 04239/26 42 od sobote, 18. avgusta, od 9. ure, do sobote, 15. avgusta, do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in napredujoče Vodi: mag. Silva Božino-va-Deskoska, umetn. zgodovinarka od ponedeljka, 3. septembra, od 18. ure, do četrtka, 6. septembra Duhovne vaje za duhovnike Vodi: msgr. Johannes Koller z Dunaja od petka, 14. septembra, od 15.00, do nedelje, 16. septembra, do 17.00 Izobrazba za validacijo I. del Kako se pravilno pogovarjati z zmedenimi starejšimi ljudmi. Posebna komunikacijska metoda. Tečaj vodita sr. Ancelet Nussbaumer in Renate Bierbaumer. Tečaj vsebuje 5 blokov in se zaključi z izpitom. LIBUČE PLIBERK Hermann Falke: Akti - razstava Slike na kositru in del Alberta aluminiju (1974-1985) Krajgerja Kraj: v Galeriji Falke Kraj: v Kultur- Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 nem domu v (od torka do petka med 15. in 18. uro). Pliberku PRIREDITVE, OGLASI Libusko žegnanje 2001 V šotoru v Zgornjih Libučah v petek. 24. avgusta, ob 21. uri Mega mušic night Igrajo: BLACK SUMMER in DIE JUNGEN KÄRNTNER v nedeljo. 26. avgusta - ob 9.30 sv. maša in pranganje - ob 11.00 opoldanska zabava z Godbo na pihala Šmihel - ob 14.30 Kulturni program Nastopajo mdr.: Ansambel Mihelič, Godba na pihala Cerknica z mažuretami in Martinom Krpanom, Kvintet iz Podjune, Matjaž Kokalj, Kati Mar-ketz, Karla Haderlap in drugi pripovedovalci smešnic ter povezovalec Peter Grillitz. Nato igra ansambel Tulipan. Mladi SAK: 235 golov in že tri leta neporažen Najbolj uspešno ekipo Slovenskega atletskega kluba so poča-stitili med prvenstveno tekmo članske ekipe. 13 ekip naraščaja je tekmovalo lansko sezono za Slovenski atletski klub. Ekipa U 18 je igrala v elitni juniorski ligi, ekipi U 16 in U 14 pa sta se kvalificirali za jakostno skupino. Pa tudi mlajše ekipe so zelo kakovostne, najboljši dve so počastili Pretekli petek med odmorom tekme SAK - Trg. Ekipa U 12 iz centra Pliberk je sicer igrala vso sezono brez Pravega vratarja, kljub temu je z veliko prednostjo osvojila prvo mesto v Podjuni in dala 235 (!) zadetkov. Postava: Kristijan Dlopst, Daniel Fračko, Armin Rebernig, Miha Grilc, Martin Breitfuss, Martin Stuck, Patrick Schwikart, Matic Koresa, Tadej Trdina, Raphael Pirker. Trener: Stane Tridina Ekipa pod 10. Kar tri leta nepremagana pa je ekipa SAK U 10 iz Šentprimoža. Fantje tre- [ Pod 12 let/Podjuna-Labotskad. 1 .SAK Posojilnica-Bank 22 21 1 0 235:48 64 2. Grebinj 2 22 19 0 3 .129:50 57 3. Šmihel 22 15 3 4 131:56 48 4. Št. Andraž 22 14 2 6 134:64 44 5. Št. Pavel 22 13 1 8 134:84 40 6. SVG Pliberk 22 12 2 8 84:82 38 7. Metlova 22 11 1 10 72:62 34 8. Važenberk 22 7 114 50:93 22 9. Grebinj 1 22 6 1 15 57:135 19 10.Dobrlavas2 22 4 1 17 34:121 13 11.Ruda 22 2 119 51:163 7 12.Dobrlavas 1 22 0 220 21:174 2 nerja Jožeta Kneza so v svoji starostni skupini bili razred zase. Postava: Miro Wakounig, Samo Zeichen, Florijan Sturm, Florijan Menchard, Alen Nekič, Saša Krištof, David Hobel, Rok Piletič; manjkata Mathias Woschitz in Niko Smrtnik. Trenerja: Jože Knez in Boris Trdina Pod 10 let/Podjuna 1 .SAK Posojilnica-Bank 18 17 1 0 119:22 52 2. Velikovec 2 18 15 1 2 108:27 46 3. Grebinj 2 18 10 2 6 61:45 32 4. Št. Andraž 18 8 2 8 63:47 26 5. Velikovec 1 18 8 2 8 57:56 26 6. Šentpavel 18 6 210 47:85 20 7. Labot 18 6 1 11 46:55 19 8. Grebinj 1 18 5 211 58:83 17 9. Ruda *'18 4 1 13 33:119 13 10. Št Andraž 2 18 3 213 33:86 11 Uspešne igralce SAK so počastili tudi visoki predstavniki koroške nogometne zveze. Foto: Fera Trener mladih sakovcev iz Šentprimoža Jože Knez (levo) pri podelitvi diplome. Predsednik SAK Albin Waldhauser je podelil diplome mladim iz Šentprimoža. Prezident SAK dr. Igor Ogris čestita uspešni ekipi SAK U 12. 14 Sport PODLIGA VZHOD V Klopinju prva zmaga? ■ Bilčovs v prvih treh krogih še ni zmagal. Ta krog je zmaga mogoča v Klopinju, ki ima mlado neizkušeno ekipo. Naš tip: 0:2 1. RAZRED D Wölbl je Šmihelčanom tudi kot igralec še velik zgled ■ Šmihel. S Christianom Wölblom se je v Šmihelu veliko spremenilo. Na treninge prihajajo vsi in če enkrat na igrišču ne gre tako, kot si to Wohl pričakuje, sam obleče čevlje in napravi red. Tako tudi pri derbiju doma proti Železni Kapli. Ko je prišel Wölbl y 2. polčasu na igrišče, je igral le še Šmihel, ki je zasluženo zmagal. ■ Rikarja vas doživlja pravo nogometno pomlad in to brez poraza. Ta krog čaka Labot. Z optimizmom, ki trenutno vlada, zmaga ne bi smela biti problem. ■ Globasnica ima ta krog proti Tinjam možnost, da pokaže, da se letos ne bo borila proti izpadu. Trener Marjah Sadjak pa na žalost na treningih nima vedno celotnega kadra, predvsem vidi mladega Christiana Galota le občasno. Škoda za velikega talenta! 2. RAZRED E ■ Dobrla vas zaostaja za pričakovanji, toda trener Marjan Velik ostaja optimist. Gledati moramo samo nase in potem bomo uspešni. ■ Selani so letos začeli bolje kot lani. 2. mesto vliva optimizem, da bo ekipa Kreutza le igrala za naslov prvaka. NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG Adi Blažej (levo) je tudi še danes eden izmed najboljših napadalcev v 1. razredu. V Bikarji vasi je z novim trenerjem Stuckom prišel nov veter, Rikarja vas je zdaj na 2. mestu. Foto: Fera PODLIGA VZHOD 1. Launsdorf - 3 3 0 0 11:1 9 2. Melnitzlal 3 3 0 0 9:2 9 3. Podkrnos 3 2 1 0 5:3 7 4. prebinj 3 2 0 1 5:1 6 5. Zrelec 3 1 2 0 6:2 J 6. Liebenfels '3 1 2 0 3:0 5 7. ATSV Wolfsberg 3 111 6:4 4 8. Klopinj 3 1 0 2 4:3 3 9. Bilčovs 3 0 2 1 1:2 2 10. Ruda 2 0 2 1 3:7 2 11. ASV 3 0 1 2 3:9 1 12. Velikovec 3 0 1 2 2:9 13. Mostič 3 0 12 1:8 ' 14. Šmarjeta 3 0 1 2 3:11 1 • 4. krog (18./19.8.): Šmarjeta - Metnitztal, Žrelec - ASV, Liebenfels - ATSV Wolfsberg, Grebinj - Velikovec, Ruda -Mostič, Klopinj - Bilčovs, Launsdorf - Podkrnos 1. RAZRED D: 1. Šmihel 3 3 0 0 10:3 2. Rikarja vas 3 3 0 0 6:2 3. Haimburg 3 2 1 0 6:2 4. St. Stefan 3 2 0 1 6:2 5. Šentpavel 3 2 0 1 6:3 6. Eitweg 3 2 0 1 4:3 7. Metlova 3 1 1 1 7:4 8. §t. Leonhard 3 1 1 1 4:4 9. Železna Kapla 3 1 0 2 6:6 10. Globasnica 3 1 0 2 4:7 11. Tinje 3 1 0 2 4:10 12. Labot 3 0 1 2 1:3 13. Žitara vas 3 0 0 3 4:8 14. Pokrče 3 0 0 3 2:13 • 4. krog (18./19.8.): Šmihel - Žitara vas, Rikarja vas - Labot, Globasnica - Tinje, Šentpavel - St. Stefan, Metlova -Vovbre, Železna Kapla - Eitweg, Pokrče - St. Leonhard 2. RAZRED E: 1. Frantschach 2. DSG Sele 3. Maria Rojach 4. Galicija 5. Žvabek 6. Šentpeter 7. Sinča vas 8. Dobrla vas 9. Važenberk 10. Pliberk II 11. Preitenegg 12. Djekše 13. St. Margarethen 14. Reichenfels 3 3 0 0 9:4 3 2 1 0 7:3 3 2 1 0 6:2 3 2 1 0 7:4 3 2 1 0 5:2 3 2 0 1 9:7 3 1 2 0 6:2 3 1 0 2 4:5 3 1 0 2 5:8 3 0 1 2 5:7 3 0 1 2 4:6 3 0 1 2 2:7 3 0 1 2 0:5 3 0 0 3 1:8 9 7 7 7 7 6 5 3 3 1 1 0 • 4. krog (18719.8.): Sinča vas - Frantschach, Važenberk - St. Margarethen, DSG Sele - Pliberk II, Žvabek - Maria Rojach, Galicija - Djekše, Šentpeter - Reichenfels, Dobrla vas - Preitenegg A«*. ,xOv aX>° cev v X