Št. 73 (14.469) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrdpi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 ___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 7200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PONEDELJEK, 15. MARCA 1993 TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 ITALIJA / PODKUPNINSKA AFERA Pričakovanje za naslednje poteze milanskih sodnikov Po nekaterih izračunih naj bi v blagajne strank odšlo preko 300 tisoč milijard lin ali petina vsega javnega dolga p ^IIvI - Zaskrbljenost v Jf. , i se stopnjuje. nedelji je zaznati napetost, v novinarskih rstah pa pričakovanje: *°ga bo doletelo? Na °nti podkupninske afe-n* Ponesla ve-dl novosti, samo sta-ene8a od javnih dcev, ki se je kljub ^ a^diku odpravil v , ad in novinarjem, na da konl6 naletel’ dejal’ Končuje sestavo jambih obvestil, namenih parlamentar- na °dnik se je ustavil j!1 tein> a bilo je dovolj, se začelo med novi-4,, j1 ugibanje, med poli-1 Pa zaskrbljenost. Ki neupravičena, saj so v nekaterih primerih sodniki poleg dovoljenja za sodni postopek naslovili parlamentu tudi zahtevo po dovoljenju za aretacijo. Tako v primeru bivšega proračunskega ministra Paola Cirina Pomicina, kot tudi v primeru socialističnega poslanca Raffaeleja Rotiro-tija, ki je osumljen, da je še decembra lani, ko je bila preiskava o podkupninski aferi že v polnem teku, dvignil »žepnino«. Dan oddiha, ki so si ga privoščili milanski sodniki, je preprečil, da bi bile telefonske linije razbeljene, kot v prejšnjih dneh, ko je nekdo od preiskovalcev dejal, da zaslišujejo nekoga, ki je »le stopničko pod bogom«. Izkazalo se je, da je šlo za podpresednika švicarske banke Karfinco Fran-cesca Pacinija Battaglio, dokler njegovo ime ni bilo objavljeno, pa so novinarji preverjali, ali so še na svobodi zelo vidni italijanski gospodarstveniki, od bratov Agnelli do Berlusconija in Cuccie. Včeraj so bile telefonske linije manj razbeljene. Za danes pa vlada pričakovanje. Tako zaradi novih jamstvenih obvestil, kot tudi zaradi napovedanega zasliševanja Francesca Paola Mattiolija, tretjega Cio- Bližnjevzhodna pogajanja Odločali bodo v Damasku Damask - Sirski zu--anji minister Faruk al 3133 je po predhodnem Posvetovanju povabil Predstavnike Jordanije, Libanona, Egipta in PLO, na)se 28. marca v Damasku udeležijo posveto-3nj, na katerih bodo s uSali sprejeti skupna ahšca glede nadalje-anja bližnjevzhodnih uurovnih pogajanj. . Sopobudnice bliž- “levzhodnih mirovnih Pogajanj ZDA in Rusija so oločile datum 20. april a začetek novega kroga Pogajanj. Arafatov PLO Pa )e že napovedal, da se §a ne bo udeležil zaradi erešenega vprašanja 400 P estinskih izgnancev na nikogaršni zemlji v južnem Libanonu. Sirija, Libanon in Jordanija so že sporočili, da bodo dokončen sklep o nadaljevanju mirovnih pogajanj sprejeli šele po sestanku v Damasku. Celo udeležba Egipta je vprašljiva, Ce se bodo v Damasku odločili za bojkot pogajanj. To pa ni gotovo, saj palestinskemu bojkotu narekujejo predvsem politični razlogi na zasedenih arabskih ozemljih, kjer Arafat (na sliki) izgublja podporo in se vedno bolj uveljavljajo fundamentalistične in druge skrajne palestinske skupine. Prav zaradi prevladovanja skrajnežev je izraelska vlada na včerajšnji seji sklenila povečati število policistov in Izraelce pozvala, naj se javijo za nekajurno prostovoljno službovanje v vrstah »civilne zaščite«. veka koncerna Fiat, ki je bil aretiran zaradi podkupninske afere. Za danes je predvideno tudi zaslišanje komercialista Pompea Locatellija, med katerim bo sodnik za preliminarno preiskavo preveril, ali je zaporni nalog tožiltva utemeljen. Obseg podkupninske afere, vpletenost političnih strank in italijanske gospodarske strukture, predvsem pa dejstvo, da so sodniki odprli to pan-dorino skrinjico, je streslo do temeljev italijanski politični sistem in nagnilo k zatonu prvo republiko. Tudi zaradi pretresov, ki jih s preiskavo povzročajo, politiki naslavljajo vse veC opominov sodnikom. Milansko sodstvo, kot običajno, najostreje napadajo liberalci (včeraj si je to nalogo prevzel strankin podpredsednik Raffaele Morelli), italijanskim sodnikom -toda ne milanskim - je precej grehov očital tudi svetnik računskega dvora Mario Casaccia, ki je menil, da marsikdo v sodstvu ni opravil svoje dolžnosti. Toda pogovor Casaccie z novinarji je bil bolj zanimiv zaradi drugih aspektov. Svetnik računskega dvora se je namreč lotil kompliciranega izračunavanja, koliko so državo stale podkupnine. In vsota, ki jo je navedel (ni sicer jasno, kako je do nje prišel), je pošastna: na podkupninskem oltarju je po njegovi oceni izpuhtelo okoli 300 tisoč milijard lir, kar je petina celotnega javnega dolga italijanske države. AMERIKA / SNE2NI VIHARJI IN POPLAVE »Neurje stoletja« na vzhodu ZDA Do sedaj ugotovili več kot 40 mrtvih VVASHINGTON - Štirideset mrtvih in pet pogrešanih je zadnji začasni obračun žrtev »neurja stoletja« kot vsi že imenujejo val slabega vremena, ki je v petek zvečer zajel vzhodno obalo ZDA. Na Floridi je včeraj dopolne veter se vedno divjal s hitrostjo 160 kilometrov na uro, enako hitrost je dosegel v Južni Carolini, medtem ko je v zvezni državi New York pihal »le« 90 kilomerov na uro. Oblasti so proglasile izredno stanje v desetih zveznih državah, ki jih je najbolj prizadelo sedanje neurje. Florida, Connecticut, New Jersey, New York, Georgia, Virginia in Massachusetts so zvezne države, kjer je položaj najbolj dramatičen, vsak Cas pa se jim bodo pridružili še drugi kraji, saj se val slabega vremena pomika proti severovzhodu in povzroča v notranjosti prave snežne viharje, na jugu pa katastrofalne poplave. Zaradi snega so morali zapreti letališča v New Yorku, VVashingto-nu, Bostonu, Atlanti, Philadelphii in Pittsburgu. Plugi in rezkaCi niso kos snežnim zametom, tako da je večina cest neprevoznih, težave pa so tudi v železniškem prometu. Da bi bila mera polna, je neurje potrgalo številne električne vode in poškodovalo termoelektrarne, tako da je 3 milijone družin brez električne energije. Obračun žrtev bi bil nedvomno še hujši, Ce ne bi zvezni meteorološki urad pravočasno obvestil prebivalstvo o prihodu katastrofalne ujme. Ljudje so si napravili zaloge hrane in kurjave ter pokupili pečice na drva, tako da lahko kljubujejo izpadom električnega tika in jim ni treba iz hiš v snežni me-tež. Podobno neurje je prizadelo ZDA pred 105 leti, in sicer od 12. do 14. marca leta 1888, ko je življenje izgubilo po približnih ocenah 400 ljudi. Na sliki (telefoto AP): poleg snega je tudi žled s poledico grenil življenje Američanom. -Rusija / v ozračju negotovosti, tesnobe in bojazni Boris Jelcin mora ukrepati predno bo zanj prepozno - v ozračju n-ffir1 kongre tucin^“iP°slancev- Isti-kriza- ki “ liticn bromi rusko po-je do,,- Prede j VlSek. Utrditev RuslananHaahairlamenta kom mA Hazbulatova in tivnjv, ls.tlCn°-konserva-skrbi 7Sc j 0 skrajnosti Prišlo S’je jaSno raisnii v° lzraza na vCe- »ope aH°ngk0ngSki Sep industr- 7ev<< sedmih Vitih 4 )Sko naiboli raz-PoidifržaV- Meliki« so P0todRnVSeStransko P°d" govem U Jelcinu’ nje-m0WU Pro8ramu de-nanm jC,nih reform in renil 6dali’ da bodo oknic naP°re Pri pre- P°raziUejU dok°nCnega rat cn Jelcinove demok-abCne politike. smpl,°d#°vor Jelcin ne -sssss msticno-konserva- tivnih sil. Napovedi, da se bo »neposredno obrnil na ljudstvo«, potem ko je Kongres preprečil referendum o ustavnih spremembah in mu odvzel dobršen del oblasti, ne prepričujejo, ker bi bil to bolj medel odgovor. V svojem posegu pred ljudskimi poslanci je namreč precej jasno namignil, da bi po morebitnem porazu lahko razpustil Kongres ljudskih poslancev, ki je bil izvoljen leta 1990, ko je še obstajala Sovjetska zveza, in bi uvedel neposredno predsedniško oblast. Če bi segel po tako »drastičnih ukrepih«, pa bi kršil ustavo, tako da ni povsem jasno, kako bi se opredelile armada in varnostne službe, ki so prisegle zvestobo ustavi. Tudi predčasne volitve bi bile prava neznanka, saj so ljudje že siti gospodarskih neuspehov po sprostitvi cen in pospešeni privatizaciji, tako da bi lahko podprli Hasbulatova in njegove, ki se zavzemajo za bolj postopne reforme, da ne bi prizadeli življenjske ravni prebivalstva. Jelcin dobiva v teh urah izraze podpore od večine zahodnih državnikov. S temi besednimi podporami pa se ne bo okrepil, podobno kot se to ni zgodilo Gorbačovu. Ruski predsednik potrebuje konkretno finančno podporo, ki pa je v sedanji politični negotovosti skrajno dvomljiva, saj Jelcinovi pristaši že računajo na ulico, da bi rešili sedanje težave. ____________BIH / VOJNA_________ Muslimani bodo podpisali mirovni sporazum Pomoč za Srebrenico ostaja v srbskih rokah SARAJEVO - Do skupne ne dovolijo vstopa v mesto, seje bosanskega parlamen- Kljub vsemu pa so se na ta, vlade in predsedstva, ki delovnem sestanku sestali naj bi se začela v nedeljo v Alija Izetbegovič, elani vla-Sarajevu ni prišlo, ker po- de BiH in predstavniki voj-slancem srbski poveljniki ske in sprejeli sklep o pod- Izetbegovič ima mandat za potrditev načrta (Telefoto: AP) pišu mirovnega načrta, ve-dar pod določenimi pogoji. Se naprej se zapleta z dostavo človekoljubne pomoti mestom v vzhodni BiH. Srbi so v nedeljo v bližini Malega Zvomika zaustavili konvoj ZN s 125 tonami pomoči za Srebrenico, ki je nato po zagotovilu Srbov v BiH, da ga bodo spustili v Srebrenico, nadaljeval pot. Proti večeru pa se je moral vrniti, ker Srbi niso držali obljube.V Srebrenici se še zmeraj zadržuje poveljnik Unproforja Philippe Moril-lon, ki je Ejupu GaniCu v soboto po radioamaterski zvezi zagotovil, da je v mestu prostovoljno in da bo v mestu tudi ostal. Medtem se srbska ofenziva na Srebrenico nadaljuje, pri Čemer uporabljajo tudi letala. Po sedmih dneh bivanja v vzhodni BiH se je v Zagreb vrnil Simon Mardel, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije, in novinarjem poročal o krutih razmerah na območju Srebrenice in Konjevič Polja, kljer vsak dan od izčrpanosti in lakote umre do 30 ljudi. (Reuter, STA) Včeraj popoldne v Karniji strmoglavilo turistično letalo TRST - Malo turistično letalo z dvema osebama -nekateri viri trdijo, da gre za nemški zakonski par, drugi, da gre za očeta in hčer, vedno nemške narodnosti - je včeraj popoldne nekaj po 16. uri strmoglavilo v Karniji. Dvomotorno letalo se je zadelo v hrib Faet na območju občine Trasaghis. Prvi alarmn naj bi sprožili izletniki, ki so nesrečo bolj slišali kot videli. Najprej je na kraj nesreče poletel vojaški helikopter, ki je opazil razbitine letala in menda tudi truplo. Malo po 18. uri pa so krenile tudi reševalne skupine Civilne zaščite iz Osoppa in Humina, vendar zaradi teme se včeraj niso prebile do razbitin. Letalo je popoldne vzletelo z letališča v Portorožu, namenjeno pa je bilo v Baden-Baden. M DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Koroška poje tokrat na Trbižu Zborovska revija Koroška poje je po dvajsetih letih včeraj prvič pristala na italijanski strani, in sicer v Trbižu, kar potrjuje zgodovinske meje Koroške, hkrati pa pomeni jasno opredelitev, da sme ločevati Slovencev iz zamejstva in matične domovine. Bogatemu kulturnemu sporedu je sledilo številno občinstvo in nekateri ugledni gosti iz zamejstva in matične Slovenije. .....................stran 4.. Deželna konferenca SKP V Trstu je bila včeraj deželna programska konferenca Stranke komunistične prenove. V razpravi so posegli tudi slovenski predstavniki, predvsem na temo napovedane volilne reforme. .....................stran 4.. Ženske za mir Z združenimi ženskimi rokami proti njihovim oboroženimto je bilo eno izmed gesel tržaškega srečanja mirovnic, ki so se ga udeležile ženske iz Italije in območja bivše Jugoslavije. Zavzemanja za mir in konkretne oblike pomoči ženskam-žrtvam vojnega nasilja so bila osrednja tema dvodnevnega srečanja. ............................stran 4..... V Južni Afriki prvi Prost V dirki za veliko nagrado Južne Afrike, prve v letošnji sezoni formule 1 je prvo mesto osvojil Alain Prost, takoj za njim pa se uvrstil Ayrton Senna. .................................stran 11........ 2 Ponedeljek, 15. marca 1993 DOGODKI - MNENJA NOVICE Izraelska vlada bo povečala število policistov JERUZALEM - Izreaelska vlada se je odločila, da bo zaradi uspešnejšega preprečevanja vse pogostejših terorističnih napadov povečala število vojakov in pripadnikov civilnih enot. Obenem je obsodila izjavo izraelskega policijskega poveljnika, ki je vse prebivalstvo pozval, naj ima orožje vedno pri sebi. Vlada se boji, da bi ljudje izjavo razumeli narobe in bi v državi zavladali zakoni ameriškega divjega zahoda. (STA) Karadžič bo kmalu obiskal Rusijo BEOGRAD - Voditelj bosansko-hercegovskih Srbov Radovan Karadžič bo na povabilo ruske nacionalistične opozicije kmalu obiskal Rusijo, kjer naj bi poslancem ruskega parlamenta predstavil položaj Srbov v BiH. (STA, AP) Kršiteljice sankcij v romunskem pristanišču BUKAREŠTA - Romunska vlada je sporočila, da je v pristanišču Drobeta Turnu Severin zadržala devet ladij, ki so kršile embargo, ki ga je mednarodna javnost uvedla proti ZRJ. Ladje Čakajo na odločitev Varnostnega sveta ZN, ki bo sporočil, ali lahko nadaljujejo pot proti Jugoslaviji. (Reuter) Proti agentom FBI z otroki kot ščiti WACO (ZDA) - David Koresh, ki zase trdi, da je utelešenje Jezusa Kristusa, uporablja otroke-ujetnike na svoji farmi, da bi se zaščitil pred agenti FBI, ki ga oblegajo. Vest je novinarjem posredoval funkcionar FBI-ja Bob Ricks, ki je med drugim povedal, da skuša voditelj verske sekte izpustiti tuje otroke in zadržati lastne, katerih naj bi bilo 19. Medtem pa se je poslabšalo zdravstveno stanje nekaterih oseb, ki so bile ranjene med dvotedenskim obleganjem farme. V Alžiru hudo ranili ministrskega funkcionarja ALŽIR - Včeraj zjutraj so v terorističnem napadu hudo ranili generalnega direktorja ministrstva za poklicno izobraževanje Hafida Senhadrija, na katerega so streljali, ko je odhajal z doma. Kot poročajo uradni viri, so napadalci zbežali. Senhadri je trenutno tudi elan Državnega posvetovalnega sveta: gre za nekakšen nevoljen parlament. Tudi na pariških defilejih poudarek na pleteninah SOMALIJA / NOVA VLOGA VOJAKOV ZN PARIZ - Od sobote se v Parizu vrstijo prikazi ženske mode za prihodnjo jesenko-zimsko sezono: kot že v Milanu je glede na prejšnja leta veliko veC pletenin. Vsak mojster ima seveda svojstven stil, vendar pa je ob pleteninah stalnica tudi dolžina, saj so se krila praviloma zdaljšala. Če so noge vsaj nekoliko zastrte, velikokrat so npr. ujete v tesne hlaCe, pa je zgornji del ženskega telesa samo rahlo prekrit, o tej tendenci priča tudi model Lolite Lempicke. Šolarji so navdušeni nad novimi učitelji Šola lahko uspešno deluje tudi brez oken in vrat MOGADIS - Lisa Pettit, pripadnica ameriških oboroženih sil v Somaliji, se vsako soboto odpravi v mesto na »posebno misijo«. S šestimi drugimi ameriškimi vojaki se umakne rutinskemu pisarniškemu delu, ki je nujno potrebno za usklajevanje dela 11.600 vojakov, in uci somalske šolarje matematike in angleščine. Učilnice nimajo niti oken niti vrat, šolske klopi so razmajane, na stenah pa je veC vojaških grafitov kot na šolski tabli napisane snovi. Ampak ameriški »učitelji« se ne dajo in vabijo otroke, naj se udeleži- jo pouka, ki je zdaj pritegnil že tudi nekaj odraslih. »V šoli je zelo veselo in zanimivo. V Somalijo smo prišli kot Človekoljubna misija, ki pa jo stalni spopadi onemogočajo, zato so prizori, ki jih vidimo v šoli, zelo redki,« je dejal stotnik Mike Rubitsky, ki skupaj z Liso uCi v eni od somatskih šol in nima ustreznih učnih pripomočkov. Le redki imajo ustrezno izobrazbo za učenje, kar pa ne moti malih Somalcev, ki ves teden težko Čakajo dan, ko bodo v mesto spet prišli njihovi ameriški učitelji. Lisa Pettit je priznala, da jo je bilo sprva, ko so prišli v napol porušeno somatsko osnovno šolo, kar malo strah. »Se pred enim mesecem niso imeli ti otroci nobene hrane in so bili tako koščeni, da me je bilo kar groza, ko sem se dotaknila kakšnega drobnega telesca, iz katerega so štrlele kosti, ki jih je prekrivala samo koža; danes pa so isti otroci siti in se veselo igrajo,« je povedala Lisa. Medtem ko otroci z Liso pojejo pesmice, v drugi učilnici stotnik Belardo deli svojim učencem bombone za vsako pravilno besedo, ki jo napišejo na ta- blo. Stotnik Rubitsky opozarja: »V Somaliji imamo dve vrsti otrok; ena skupina je podivjana in meCe kamenje v mimoidoče, druga pa preživlja svoje otroštvo tako, kot bi ga morali preživeti vsi otroci. Zato ne smemo posploševati in vseh somalskih otrok imeti za nevarne razbojnike.« V somalskih šolah cveti sožitje med otroki in njihovimi ameriškimi učitelji, po državi še vedno prihaja do spopadov med sprtimi starani, v navzkrižnem ognju pa se vse večkrat znajdejo tudi vojaške enote ZN. (Reuter) Ameriški vojaki bodo še nekaj časa somalska vsakdanjost (Telefoto: AP) »Pirati« potopili vojaško ladjo MOSKVA - Televizija SND je v nedeljo poročala, da so v ruskem pomorskem oporišču Baltiisk tatovi v plitvini potopili vojaško ladjo, da bi lahko ukradli CimveC dragocenih kovinskih delov. V poročilu, ki je kazalo sliko napol potopljenega rušilca, je rečeno, da je v delu pristanišča kup železja, ki ga ljudje odnašajo in prodajajo v tujino za trdno valuto. Baltiisk je pristanišče v ruski enklavi Kalinin-grad, ki leži med Litvo in Poljsko in je zaprto za civiliste. Po poročilu sodec, je ladjo potopilo mornariško osebje. Mornariški poročnik je izjavil, da je vojaški tožilec sicer napisal poročilo o dogodku, vendar do aretacij še ni prišlo. Čeprav je ruski obrambni minister GraCev nedavno obljubil, da bo država obračunala s korupcijo, se le-ta v oboroženih silah SND, zaradi vse nižjega življenske-ga standarda, raz-plamteva. (Reuter) KOMENTAR Nacionalizem kot ekshumirano svetovljanstvo Branko Ziherl Naglo naraščanje mednarodnih migracij, ki Čedalje bolj usodno opredeljujejo nastajajočo svetovno ureditev, se dotika tudi Slovenije in njene nacionalne politične strategije. Ali bomo v bližnji prihodnosti doziveb novo »sebtev narodov«? Omejevanje priseljevanja sodi v zahodnih državah med klasične ukrepe, Čeprav njihovi državniki kar naprej poudarjajo, da ni veC mogoča vrnitev v preteklost. Celo predstave o Srednji Evropi prej spominjajo na zapreko kot na odprto liberalno strukturo. Napetosti pa se kopičijo in kopičijo, tako da se nacionalna sovraštva sploh ne zdijo tako moteča v primerjavi z vsem tistim, kar nas utegne še doleteti. Politika kot spretnost preslepljanja nesrečnih naključij naj bi tudi Slovencem odpirala nove in privlačne perspektive. Žal se dogaja nekaj povsem drugega. Imigrantski tokovi v Slovenijo z jugovzhoda so se na primer dolgo gibali v okviru delovne, pogosto celo sezonske migracije, dokler nista nacionalizem in proti-nacionalizem družno prepojila slovensko politično elito. Sele potem se je začela kalvarija beguncev. Zato ni čudno, da so se mnogi gorečni nacionalisti čez noc spremenili v nic manj ognjevite protinacionaliste, protinacionalisti pa v nacionaliste, ne da bi pri tem kaj bistveno spremenili svoje izrazoslovje. Seveda se ti prvaki medsebojno napajajo tako z argumenti kot z idejami, pri Čemer niti ne skrivajo skupnega strahu pred prvim prišlekom, ki bi mu uspelo še bolj všečno nagovoriti Slovence, češ, da bodo nekoč v neki novi nekonfliktni družbi živeli sami. Vendar zvenijo njihovi sofizmi dokaj pra-. zno. Krivcev za sedanje in prihodnje begunske valove med različnimi protagonisti etničnega očiščevanja nikakor ni težko označiti, precej težje pa si je priznati drugo stran te trditve podmeno torej, da so bili posamezni nacional ni interesi vendarle prepuščeni golemu naklju Cju ali celo kakim političnim naklepom iz ozadja. Pri inventarizaciji te politike se namreč izraža manko ravno tam, kjer je umešCen njen smisel. Potreben je temeljit preboj iz tega kroga, da evfemizem o »tehnoloških viških« ne postane zgodba o presežnih prebivalcih. KULTURI V BRAN Finančni minister predlaga, naj država uniči kulturo« Predlog finančnega ministra Gasparija, naj država v prihodnjem letu uniči kulturo, je pokazal na tri stvari: - V vladi deluje jedro moči, ki ni javno, ni pod nadzorom parlamenta in ne deluje na podlagi soglasja v njej. - Ti ljudje verjamejo v prostaško liberalno ideologijo (družbeno življenje je gnanje posameznic in posameznikov za osebnimi koristmi), po kateri je »kultura« prestižna poraba; plačevali naj bi jo torej tisti, ki si s kulturnimi »potlači« hoCejo pridobiti ugled, status, moC. - Vladna jara gospoda je proti kulturi »nasploh«. Ge začnemo pri zadnji točki* je zanimivo dvoje: Gasparijeva zamisel bi spodnesla celo kulturno »in- frastrukturo«; zamisel ne daje prednosti niti vladajoči, »uradni« kulturi. Liberalna ideologija, ki družbo najprej razbije na posameznice in posameznike, potem pa jo poskuša ponovno zlepiti z nevidnima rokama »svobodne ekonomije« in »proceduralne demokracije«, je slepa za dejansko vezivo družbe - za »kulturo« v najširšem pomenu. Ne vidi pa tegale: Ce se obrobne družbe, kakršna je tukajšnja, odpovedo svojemu vezivu, jih bo držal skupaj paC pritisk od zunaj - razmerja izkoriščanja in zatiranja, ki jih vsiljujejo svetovna središča gospodarske, vojaške in politične, zato pa tudi kulturne moči. Vladajoča, »uradna« kultura se je v zadnjem Času brez sramu in okusa udinjala za državo, režimom in oblastniško mafijo. Skrivna vlada v sedanji vladi je kulturniške hlapce zdaj nagnala: ne potrebujemo vas več, zbrisali vas bomo s plačilne liste. S stališča j are gospode logično, za »državotvorno« kulturo ironično, za družbo katastrofalno. Logika služnostne uradne kulture in j are gospode je ista, zato ima tudi isto luknjo: država ne podpira kulture zato, da bi ta služila državnim, režimskim ali oblastno mafijskim koristim, temveč zato, ker se družba brez kulture razkroji, njene pripadnice in pripadniki pa padejo brez obrambe pod peto svetovnih imperializmov. K prvima točkama pa tole: nevidna vlada v vladi Rastko Močnik deluje pod krinko novega vzhodnjaškega praznoverja, ki verjame v Čarobno paličico z dvema koncema - »svobodno ekonomijo« in »parlamentarno demokracijo«. Napaka je pri obeh koncih.»Svobodna ekonomija« ni svobodna, temveč je svetovni sistem, v katerem središče zatira, izkorišča in obvladuje obrobje. Kar pa zadeva demokracijo, iluzijo odpihne že sam Gasparijev predlog: izdelek skrivnih mafij bi lahko uspel le s pomočjo zakulisnih mahinacij. Novi liberalizem z zgodbami o svobodni ekonomiji plahta ljudstvo, z demokracijo pa tudi nima posebno tesnih zvez. Grški polkovniki, Čilski generali in južnokorejski režimi so to že davno dokazali. Z zamrznitvijo plaC so novi gospodarji pokazali, da je njihovo gospostvo protiljudsko. Z Gasparijevim predlogom so dokazali, da so tudi protikultumi. Ko so med prvimi koraki svojega pohoda uničili tednik TELEX, sem zapisal, da je bilo njihovo deja- nje »herostratsko«. Marsikdo me je takrat vprašal, kaj ta izraz pomeni. Ze takrat je postalo očitno, da bodo novi pridobitniki lahko zavladali samo, Ce bodo požgali stavbe kulture. Zmagajo lahko samo, Ce bodo novi Herostrati - Ce bodo ljudem zbrisali spomin na tistega, ki je prvi požgal Dianin hram. Ce ljudje ne bodo vedeli, kdo je bil Hero-strat, tudi novih Herostra-tov ne bodo več mogli pre- poznati. Zdi se, da so zdaj tudi novi požigalci spoznali, kaj je barbarski pogoj njihove vladavine. Ta trenutek se vzpostavljajo n°va razmerja gospostva, ki naj zagotovijo nova razmeti izkoriščanja. To pa ni mogoče brez nasilja - in Gasparijev predlog sodi k te mu novemu državnemu terorju. Vendar se ljudstvo, ki je nagnalo stare gospoda rje, tudi j ari gospodi ne bo upognilo. TONE PAVČEK / ODPRTO PISMO SLOVENSKEMU PREMIERU DR. JANEZU DRNOVŠKU Za kulturo pol manj denaija kot leta 1990! Spoštovani predsednik! V cas, ki naj bi ga zaznamovale že pomladne sape, a je bolj vsesplošno postni cas, ste udarili v vladi po zmrzalih še pečat vsakršnih zategovanj s predlogom proračuna. Številke predvidenih sredstev za leto 1993, drago leto vase vladavine in tretje države Slovenije, take, kot so najavljene, obglavljajo mnoga vitalna področja slovenske narodne in duhovne samobitnosti. Rekli boste: Spet znane stare in zmeraj prevelike besede! Toda, dovolite: kar je bilo velikega na Slovenskem, je bila tudi, Ce ne predvsem, Beseda. Bo to tako Se juhi? Načrti za letos, iz katerih je moC razbrati tudi dolgoročno politično, strateško in prednostno usmeritev vaše politike, ne govore v prid misli, da ste skladnemu razvoju Slovenije naklonjeni, in še manj, da se zavedate vloge kulture danes, v mnogih pogledih še zmeraj hudo usodnem Času za slovenski narod in slovensko državo. Sprašujem: Ali naj bo nemara samostojna država odslej vedno bolj duhovna puščava? Bodo dušo naroda iz leta v leto vedno bolj dušiti in zadušiti nemili proračuni načrtovalcev, ki jim je kultura -se pravi znanost, izobraževa- nje, umetnost - zgolj poraba, in ne srce, ki po narodnem ožilju poganja kri napredka?! Da pretiravam? Nikakor ne! Poglejte: Ce je bil v letu svobode, 1990. letu, indeks kulturi namenjenih sredstev stoodstoten, se je ta številka leta 1991 spustila na 73,80 odstotka, da bi lani znašala 71, 60 odstotka in da za letos predvidena sredstva prepolavljajo znesek iz leta 1990 na borih 50 odstotkov. Po tem rakovem razvoju od osamosvojitve dalje se bojim, da nas bo jutri na duhovnih in vsakršnih prepihih samostojnosti brez notranje duhovne mod odneslo, razvelo kakor pleve. Ni to pogubno početje? In: mar ni naloga nad nalogami politike in politikov prav dolžnost, še zlasti pri nas na Slovenskem, utrjevati, jedriti, krepiti notranjo trdnost, duhovno moč, svojskost, samobitnost, dušo?! Kajti: kaj bomo, resda v svoji državi, Ce bomo - nic?! Da pa ne bi ostajal le pri visokih tonih ugovora, naj se spustim v našo vsakodnevno današnjo resničnost Vam kot svetovljanu zagotovo ni treba navajati Unescovih standardov v kulturi in zagotovo veste, kako je na primer z odjemom knjig za potrebe javnih knjižnic v Skandinaviji. Ali ne zardevate ob naših številkah v Sloveniji, se pravi v državi, kjer ste vina Čelu vlade? Rdečica je namreč upravičena: lani je bilo to 100 knjig na 1000 prebivalcev, letošnje proračunske številke vlade bi omogočile le še odkup 15 knjig!!! Kako se bomo torej pobrati iz nemaloštevilnih stisk, Ce ne bomo brati? Vprašanje ni zgolj osebno in ni le politično, je tudi moralno. Kajti: kljub različnosti svojih delov je družba zmeraj enoten organizem in Ce njegovi posamezni deti zaostajajo -še zlati, ce so to znanost, izobraževanje, kultura - trpi posledice država, narodna sku- pnost v celoti. Ne rušite torej tega, kar nas kot narod konstituira, prvin, ki so nas branile in ohranile doslej! Ce tega ne bo, je bilo odveč sanjati in boriti se za svojo državo; lahko bi ostati pod katerimikoli tujimi Turki ati pod domačimi janičarji. Izvršni odbor Slovenskega kulturnega zbora, v katerega imenu vam pišem, terja drugačen, politično in kulturno ustreznejši predlog delitve proračunskih sredstev za področje kulture v širšem pomenu besede. Upam, da boste to upravičeno zahtevo po svoji vesti in odgovornosti podprti. Karikatura: Milan Alaševič KULTURA Ponedeljek, 15. marca 1993 FILM / INDUSTRIJA SANJ V OTROŠKIH OČEH POSTAJA INDUSTRIJA NOVE RESNIČNOSTI V senci velikega brata Hkrati z berlinskim filmskim festivalom vsako leto poteka festival otroškega filma - Bolj ko je poučen, manj je komercialno zanimiv r V. Evropi je kar nekaj ^stivalov otroškega fil-9’ vendar sta med nji-1 najbolj znana in cejena prav Berlinski in frankfurtski. Medtem Frankfurtski festival ružuje praktično vse, ar je v tej zvrsti omem-e vrednega, in gre torej Pn selekciji bolj v širi-°’ Pa se je Berlinski P°d vodstvom Renate £ylla bolj usmeril na fil-™e’ Pri katerih je v spredju t.i, družbena 1 lcnost, tako da gre že P° osnovni usmeritvi za anjsi festival, na katerem predstavijo kakšnih desetih igranih ali ani-nanih celovečernih in Prav toliko kratkih filmov. sek;ciia Pa ni ajhna« zgolj po števi-Prikazanih filmov, Pac pa tudi po obisku, k J ta že vsa leta ena-skromen, predvsem ar se tiče novinarjev. tdlni zvesti gledalci te-s programa so otroci ter am dveh mednarodnih pT'r- Unicefa in •F.E.J, (Mednarodnega centra za otroški in mladinski film). tnk-Skladu 2 modo le-osnjega programa je fe- n 7? odprl režiser iz tedanjega vzhodnega a ° ,a (natančneje: nek- in n '6 izhodne Nemčije RnU?nega studia DEFA) ;p bosansky, ki je svo-nanje spretno združil lf™nimkapitalom, tako kot njegova dva kolega, Ceh Jura j Herz in Poljakinja Brita VViclo-polska. Losansky se je proslavil z dvema klasičnima igranima filmoma za otroke, s Sneženim možem za Afriko (1977) in Moritzem na oglasni deski (1983), očitno pa je hollywoodski film Who Framed Roger Rabbit na to produkcijo tako močno vplival, da je kombinacija igranega filma z animacijo postala skorajda obvezna. Ta kombinacija je namreC odprla nove možnosti filma-nja domišljije, in prav pri filmu za otroke njene izrazne možnosti seveda ne bi smele biti omejene. Se bolj kot pri najnovejšem filmu Rolfa bosanskega Zirri - oblaček ovcica, ki se ukvarja z otrokovim razumevanjem naravnih pojavov, pa to tehniko spretno in posrečeno uporablja Herz v nemškem filmu Neumni Avguštin, saj zabavne cirkuške trike, ki jih zaigra klovn, dopolnjuje z lutkovno in risano animacijo. Obe zgodbi pa v skladu s selekcijsko usmeritvijo festivala učinkujeta vzgojno, saj jima je uspelo dobre junake prikazati v resnici simpatično in priskutiti zle osebe. Ce se pri gornjih filmih vzgojnost porazgubi v prijetni paši za oči in v zabavnih trikih, pa je francoski izdelek Kot ladja brez vode eden tistih uspelih poskusov filma za (osnovnošolsko) mladino, ki so narejeni po vseh žanrskih zakonih. Gre za dramo malega priseljenca, ki ga novo Jelka Stergel okolje kot tujca zavrne, toda dogajanje se ne zaustavi ob tem osnovnem konfliktu, ampak je polno obrobnih zapletov, od pretepov do »sponta- nih« zabav, malo je erotike in malo družinske napetosti, skratka, dogaja se v realnem svetu. Poduk filma je izrazito antinacistiCen (in s tem zelo primeren za prikazovanje na letošnjem festivalu, ki je bil ves v tem tonu). Obema ameriškima filmoma je skupno tudi to, da sta za svoje znanstveno fantastične izlete porabila tudi ogromno kapitala. Za Igrače so cele študije preuredili v tovarne igrač, mesta igrač, da o helikopterjih, avtomobilih, tankih in vsemogočih lutkah Prizor iz filma Neumni Avguštin režiserja Juraja Herza (Foto; Arhiv) sploh ne govorim. Vsa ta blazna scenografija pa ima namen dokazati prav to (pazi na poduk!), kako nevarno je kupovati otrokom orožje za igrače. Kmalu po komičnem začetku se film prelevi v Science fiction: na videz nedolžni vojaki-roboti, tanki na daljinsko upravljanje ali računalniške igrice postanejo pod vodstvom novega direktorja (nekdanjega generala) resnično morilsko orožje, otroci, ki se z njimi igrajo, pa nehote pravi vojaki. Tu pretiravanje res nima nobenih zavor. Najsvetlejša stran tega filma pa so vsekakor obrobne, zato pa nic manj strupene pripombe na račun razvpitih zvezdnikov. Ampak teh otroci ne bodo razumeli. Kljub temu je obema filmoma uspeh, mislim seveda na blagajniški dobiček, zagotovljen. Tako kot je bil zagotovljen filmom Big (Velik), E.T. ali Zgodbe brez konca. Finančna kriza enega najplodnejših evropskih producentov otroškega filma in uspeh megapro-jektov hollywoodske produkcije dokazujeta isto: pri filmu za otroke je, bolj kot pri kateremkoli drugem filmu, pomembno to, da ima Cim manj finančnih ovir pri iskanju kinematograf- skih izraznih sredstev. Disneyjevim studiem in risankam švedskega filmskega instituta je skupno nekaj bistvenega: proizvajajo izredno razkošno animacijo, produkcija je bogata na vseh ustvarjalnih ravneh in postopkih, od risbe, montaže, glasbene scene, prav tako kot fantazija nima meja tudi pri kostumografiji in scenografiji igranih filmov. Spomnimo se izvrstnih celovečernih risank Potovanje v Melonijo, Pod-ganCek, Brezrepi Peter ali pa Sneguljčica, Pepe lka, Lepotica in zver (-Disney), Ameriška zgodba Vsi psi gredo v nebo (Don Bluth). Ne glede na to, ali gre za otroške ali otročje filme, za vsa navedena mojstrstva je značilno, da fantastično pod vplivom kinematografskega medija postaja vse bolj mimetično, skratka, je kot resnično, oprejemljivo in konkretno, ne zdi se zgolj prispodoba, ampak postane del otrokovega doživljanja. Otroka je še toliko težje prepričati, da bi sledil dolgočasnemu nizanju suhoparnih simbolov in prispodob ene same teze. In zakaj naj bi jim sploh sledil, saj so film izumili in ga razvijali prav zato, ker je umetnost materialne konkretnosti. SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA •d EUROAGENDA FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO PARIZ KoLN LONDON FRANKFURT RIM Beneško slikarstvo 16. stoletja Grand Palais, Avenue du General Eisenhower, do aprila: Tizianovo stoletje, odprto od torka do onedeljka od lOh do 20h, ob sredah od lOh do nemski kajzer Karel V. zaželel avtoportret z y 2la°’ le za to delo najel beneškega slikarja Tiziana meri ,i ' znaneoa pod imenom Tizian. Vladarjevi rivali, s 6 c*mgmu francoski kralj Franc I in papež Pavel IH, rir.iv6 zg(ed°vali in veliki koloristi so odprli novo ob-)e v potratnem slikarstvu. tjv'lanov Plojem občutek za barvo je tudi nosilni mola F^riske razstave, ki predstavlja beneško slikarstvo doki ° et*3-' kot ^50 skk. preko 100 risb in 20 grafik Kurnentira širino in odprtost visoke renesanse. Poleg D Zjan°vih so predstavljena tudi dela njegovega oahodnika Giovannija Bellinija in Tizianovih sodobni0'7, Faorgioneja, Dossa Dossija, Pariš Bordoneja, Gi-Prpr]1113 Fomanina, ki so širši javnosti manj znani, to in'p6111 Fa vel‘ki trikotnik: Paolo Veronese, Tintoret-,. Uiacomo Bassano, ki so s svojim koloritom in dra-nr, 1 da se gledalci na tribunah nikakor niso dolgočasili. Prvi so prišli v vodstvo gostje v 21. min., ko je La Rosa lepo prodrl po levi strani in podal v sredino, kjer je v gneCi Danelutti z glavo potisnil žogo v mrežo. Veselje Tržačanov pa je bilo kratkotrajno. Samo dve minuti kasneje se je namreč Milanese naivno dotaknil žoge z roko v svojem kazenskem prostoru in tako zakrivil 11-metrovko, katero je Di Curzio uspešno izvedel. Do konca polčasa sta obe ekipi nekoliko umirili ritem igre, tako da ni bilo večjih priložnosti za zadetek. V nadaljevanju se je Triestina požrtvovalno podala v napad, igralci Pesara pa so tu pa tam odgovarjali s hitrimi prodori. V enem izmed teh je v 13. min. Gašperini sam pred vratarjem zapravil stoodstotno priložnost. Kmalu zatem se je trener Tržačanov Perotti odločil za drzno pd-tezo. V igro je namreč poslal Mezzinija, tako da so gostje praktično igrali s tremi napadalci. Veliko priložnost za zadetek je imel v 32. min. Labardi, ki je po napaki obrambe zadel prečko. Do konca tekme so igralci Triestine dobesedno navalili na vrata Ricci-tellija, rezultat pa se ni veC spremenil. Po tekmi je trener Perotti izjavil, da nima kaj očitati svoji ekipi, dejstvo pa je, da se vrh lestvice vse bolj oddaljuje (neposredna tekmeca Em-poli in Ravenna sta nam- Labardi je v Pesaru zadel prečko reC zmagala). Upati je, da ne bodo Tržačani predčasno vrgli puške v koruzo, kajti do konca prvenstva manjka še deset kol in ker je žoga okrogla... (VValter Bet) OSTALI IZIDI 24. KOLA: Carpi - Vicenza 0:1, Carrarese - Palazzolo 1:1, Como - Pro Šesto 2:0, Empoli - Alessan-dria 2:1, Leffe - Arezzo 3:2, Ravenna - Sambene- dettese 1:0, Siena - Mas-sese 2:0, Spezia - Chievo 0:1. VRSTNI RED: Ravenna 35, Empoli 34, Vicenza 31, Triestina 30, Como in Pro Šesto 27, Chievo 26, Leffe 25, Vis Pesaro, Sambenedettese in Massese 22, Carrarese, Palazzolo in Alessan-dria 21, Siena, Carpi in Spezia 19, Arezzo 11. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Carpi KOŠARKA / A-l LIGA Stefane! uspešen Zmagal je v Fabrianu Davide Bianchi odločilen Teamsystem - Stefa-nel 67:75 (30:33) TEAMSVSTEM FA-BRIANO: Gnecchi 8 (4:5), Barbiero 2, Guer-rini 2, Sonego 8 (2:2), Metta, Murphy 13 (3:6), Calavita, Scarnati 5, Spriggs 15 (4:4), Pezzin 15 (5:5), trener Manga-no. STEFANEL TRST: Bodiroga 24 (5:5), Budin, Pilutti 11 (1:2), De Pol 12 (3:4), Bianchi 19 (3:3), Alberti 1 (1:2), Meneghin 3 (1:1), Pol Bodetto 4, Cielo, trener Tanjevič. SODNIKA: Baldi in Zucchelli. PON: Pilutti (36). TRI TOČKE: Scarnati 1, Spriggs 1; Bianchi 4, Bodiroga 2, De Pol 1. GLEDALCEV : 3.500. FABRIANO - Tržaški Stefanel je včeraj v 27. kolu italijanske košarkarske A-l lige osvojil izredno pomembno zmago v boju za play-off in se obenem tudi oddolžil za nesrečni poraz v zadnji sekundi doma proti istemu tekmecu. Upseh je še pomembnejši, saj so Tržačani tudi včeraj nastopili zdesetkani, namreč brez FuCke, En-glisha in Cantarella. Kot je bilo pričakovati, je bilo samo srečanje že od vsega začetka izredno izenačeno in borbeno, saj sta bili tudi za gosti- telje, ki se na vse kriplje borijo za obstanek v ligi, točki izredno pomembni. 2e dejstvo, da je bil izid v 13. min. le 13:13, jasno kaže, da sta ekipi igrali izredno živčno in da so igralico obeh ekip le s težavo dobili pot do koša. V tem de]u pa sta se, na sreCo gostov, razigrala Bodiroga in De Pol, tako da je Stefanel držal korak z gostitelji in celo sklenil polčas s tremi točkami prednosti. Tudi v drugem polčasu se je ponovila slika s prvega. Ekipi sta se stalno menjavali, v vodstvu. V začetku drugega dela je sicer stopil na igrišče tudi naš rojak Jan Budin, ki ni ponovil dobre igre s pred tednom dni proti Sca-niniju: že v nekaj minutah si je nabral tri osebne napake in tako tudi končal svoj nastop brez dosežene točke. Končnica .te tekme je bila naravnost dramatična: ko je 44 sekund pred koncem že kazalo, da je Bianchi odločil srečanje s »trojko«, je takoj nato American Spriggs dokaj srečno uspešno izvedel »bombo« in zmanjšal izid na samo eno točko (67:68). Bianchi pa je nato spet stopil na sceno in s 7 zaporednimi točkami prislužil Stefanelu dragoceno zmago. REDNI OBČNI ZBOR / IZVOLJENO NOVO VODSTVO Za delovanje Jadralnega kluba Čupa so društveni prostori največji problem Ob številnih uspehih jadralci Čupe že 20 let »gostujejo« na zemljišču, ki ni njihova last ObCni zbor Jadralnega kluba Cupa je v petek z vso dramatičnostjo potrdil glavno težavo, s katero se ta klub že dolgo otepa, in to je pomanjkanje društvenega sedeža predvsem pa lastnega prostora, na katerem bi klubske prostore sploh lahko postavili. Problem je izredno zapleten, saj bo zaradi znanih zapletov z velikimi načrti za Sesljanski zaliv sodišče prodalo zemljišče, na katerem ima trenutno sedež JK Cupa. Razprava se je sicer najbolj razvnela ob vprašanju postavitve kioska s klubskim barom, za katerega bi morali dati finančni prispevek vsi elani. O tem so se sicer dogovorili že na lanskem občnem zboru, vendar je denar za postavitev prispeval le manjši del Članstva. Ta problem pa je bil v bistvu le sredstvo, ki je razgalilo bistveni Čupin problem: zemljišče in neprimerni društveni prostori. Da bi to rešili, so ustanovili posebno komisijo, ki bo pripravila predlog za postavitev klubskega kioska, novi odbor pa bo poskrbel, da bodo vsi elani finančno sodelovali pri kritju stroškov za društvene prostore in budno spremljal razvoj dogodkov v zvezi s steej-nim postopkom in prodajo zemljišča v Sesljan-skem zalivu. Ob težavah pa se seveda jadralci Cupe lahko pohvalijo tudi z uspehi, kar je bilo jasno razvidno iz poročil predsednika Marina Košute, tajnika Klavdija Cibica in Rado Gruden odgovornega za športno dejavnost Igorja Bogatca. Košuta je v predsedniškem poročilu poudaril predvsem razvoj, ki ga je JK Cupa opravila v dvajsetih letih delovanja (Cupa je bila ustanovljena 21. maja 1973). Cupa ima zdaj v svojih vrstah nad 300 elanov, vil. coni FIV, v kateri deluje 46 jadralnih klubov, pa je Cupa uvrščena na ugledno 10. mesto. V nadaljevanju je Košuta seveda velik del svojega poročila posvetil težavam, o katerih je bil nato govor tudi v razpravi, opozoril pa je tudi na veliko finančno breme, ki je potrebno za delovanje takega društva, kot je Cupa. Na športnem področju je JK Cupa dosegel nekaj lepih rezultatov, med katerimi izstopa absolutno tretje mesto Johane Križnic med najmlajšimi v razredu optimist. V tem razredu so uspešno tekmovali tudi drugi Cu-pini tekmovalci, poleg tega pa so klubski jadralci uspešno nastopali tudi na nekaterih regatah. Med razvejano Cupi-no dejavnostjo je treba omeniti številne tečaje za najmlajše v razredih optimist in v jadranju na deski. Te tečaje vodijo usposobljeni klubski trenerji. Tako ima Cupa v svojih vrstah 2 zvezna inštruktorja, 3 conske inštruktorje, na trenersko delo pa se pripravlja tudi 5 pripravnikov. V svojem poročilu se je predsednik Košuta spomnil tudi dolgoletnega Cupinega trenerja eki- pe optimistov Davida Poljšaka, ki se je skupaj z društvenim vaditeljem Devanom Košuto odločil, da se poda v svet podjetništva. Tako oba Cupina trenerja pripravljata ustanovitev mednarodne jadralne šole, ki bo imela svoj sedež na Lošinju. V znak priznanja za opravljeno strokovno delo so Poljšaku podelili tudi priložnostno priznanje. Za kroniko še povejmo, da so se občnega zbora udeležili tudi nekateri gostje, svoj pozdrav pa je prinesla de-vinskonabrežinska odo-brnica za kulturo, šolstvo in šport Vera Tuta Ban, v imenu ZSSDI pa je prisotne pozdravil Mario Šušteršič. Na koncu so elani Jadralnega kluba Cupa izvolili nov odbor, ki bo v naslednjem obdobju vodil delovanje kluba in skušal rešiti pereCe probleme, ki so izšli iz občnega zbora. V novi glavni odbor so bili tako izvoljeni: Alex Bezin, Igor Bogateč, Rudi Cantelli, Klavdij Cibic, Vinko Ferfolja, Marino Košuta, Janko Kovačič, Lia Legiša, Milko Malalan, Egon Nanut, Vojka Pertot in Luka Vuga. V nadzornem odboru bodo Karlo Mezgec, Paolo Milic in Carlo RoliC, v Častnem razsodišču Edi Baucon, Bruno Volpi, Ivo Magajna, Marija Marc in Egi-dio Martelanc, komisijo za organizacijo tagat bodo sestavljali Dario Bensi, Ivo Magajna in Luka Vuga, društveni zdravnik pa bo dr. Andrej Vuga- S petkovega občnega zbora JK Cupa (foto Davorin Križmančič) TRETJI DEL V SOBOTO V GORICI Na deželni konferenci o športu tokrat govor o povezavah v Evropi Prisotni gostje iz Slovenije in Koroške Mario Šušteršič Tudi sobotna go-riška tematika na deželni konferenci o športu, ki je sledila Vidmu in Pordenonu, ni privabila kaj dosti občinstva. Opazne so bile tudi »odsotnosti« športnih funkcionarjev raznih zvez in seveda, kot že ugotovljeno, športnih organizacij. Predmet tokratne obravnave je bil deželni šport in njegovo mesto v evropskem okviru. Po običajnem pozdravu prvega občana (tokrat odsotnega, prebrali so pismo) je besedo prevzel predsednik Združenja športnih Časnikarjev Furlanije-Julijske krajine Augusto Re David. V svojem pozdravu je prisotnim najprej predstavil to stanovsko organizacijo, ki združuje vse Časnike naše dežele, pišoCe pretežno o športu. Posebno prisrčno je pozdravil slovensko delegacijo, ki sta jo predstavljala Evgen Bergant, predsednik mednarodne komisije olimpijskega komiteja in Športne zveze Slovenije, in tajnik Športne zveze Slovenije Marjan Jemec. Re David je dejal, da je sodelovanje med novinarji Slovenije in naše dežele zgledno in da bo čez mesec dni prišlo do prvega uradnega sestanka med Društvom športnih novinarjev Slovenije in sorodno deželno ustanovo, tako da bodo dosedanja prijateljska srečanja »uzakonjena«. Re David si je zaželel, da bi tako plodno sodelovali tudi s koroškimi kolegi, tako »da bomo skupaj delali za morebitne zimske olimpijske igre, ki so načrtovane na tromeji«. Deželni odbornik za finance Bruno Longo je spregovoril o novem zakonu št. 18 in denarju namenjenem za šport. Ugotovil je, da so se »mačehovsko« obnašali do športnikov in športnih organizacij. Šport je opravil veliko nalogo v zbliževanju med narodi in bo lahko še večjo, bolj pomembno. Spregovoril je tudi Stellio Zafred, nekdanji predsednik deželne atletske zveze, danes elan delov- nega odbora »šport Alpe-Jadran«. Govoril je o tem, kako so nastale mladinske igre treh dežel in kaj pomenijo za spoznavanje in zbliževanje mladine treh različnih kultur., Kot velik ljubitelj mladine in športni entuziast je izrazil željo, da bi se to gibanje Se bolj okrepilo in utrdilo - za mlade in za sožitje med narodi. Temo »mednarodno sodelovanje italijanskega olimpijskega komiteja« je naCel njen rimski elan Tullio Pa-ratore. Kot da bi živel v drugem svetu, je pozabil, da meji naša dežela z dvema državama, in govoril o sodelovanju CONI z ostalimi olimpijskimi odbori po vsem svetu. Na konferenco so bili povabljeni tudi slovenski športni delavci. Evgen Bergant je v svojem nastopu spregovoril o osamosvojitvi na športnem področju, o zglednem sodelovanju med našo deželo in Republiko Slovenijo, o še večji angažiranosti za v bodoče, o športnih igrah Alpe-Jadran. Bergant je takole nadaljeval: »Za mnoge vaše in naše športnike so bili nastopi na teh igrah prvi korak v veliki športni svet, ki se ga vsi, tudi ko so že šampioni, radi spominjajo. Za nas Slovence je pri tem spodbudno to, da se v deželnih reprezentancah Furlanije-Julijske krajine Cesto pojavljajo tudi mladi iz slovenske narodnostne skupnosti. To je eden izmed dokaznv, da v osnovnih organizacijah, ki sestavljajo Združenje slovenskih športnih, društev v Italiji, in z njegovo usmeritvijo ne skrbijo zgolj za množično dejavnost, marveč se ne boje tudi večjih izzivov. V vrhunskem športu, o tem poročajo mnogi visoki dosežki tudi v absolutni italijanski konkufenci in na mednarodnem »odru«, saj so Slovenci v italijanskem dresu tekmovali tudi že na olimpijskih igrah in osvajali odličja celo na evropskih in svetovnih prvenstvih. To vsekakor prispeva k širši uveljavitvi naše skupnosti, ki se je veselimo, kot se seveda veselimo tudi siceršnjih uspehov športnikov z obeh strani meje.« Bergant je še spregovoril o pomembnem povezovalnem faktorju obeh manjšin, vsi bi si morali prizadevati, da bi njuno vlogo še utrdili. Sledil je nastop Stefana Genserja, tajnika Koroške športne zveze. Športno sodelovanje med tremi deželami je spletlo trajne prijateljske vezi, ki so se še bolj utrdile v Času politične napetosti in prav šport je tu igral veliko vlogo katalizatorja. Spregovoril je še o delu, ustavil se je pri zimskih olimpijskih igrah. Kako lepo bi bilo, Ce bi ob prelomu drugega tisočletja na milijone ljudi gledalo "na tromejo in poslušalo zaprisego v treh jezikih. »To so zaenkrat še sanje, a dovolite nam sanjati. Ta skupna pobuda je sad dolgoletnih razmišljanj, dolgoletnega skupnega sodelovanja in skupne zgodovine. V športu je vse lažje, zato smo prepričani, da bomo uspeli.« Genser se je dotaknil še ene značilnosti tromeje. Imamo idealne možnosti za treninge, kajti v sorazmerno^ majhnem prostoru so tako različne klimatske razmere, da našim športnikom ne bo treba »iskati novih krajev«. Zaželel si je, da bi take konference postale mednarodne, da bi prišlo do še večjega sodelovanja ne samo v šolskem športu, ampak tudi med društvi in' podjetji. Kot zadnji pa je nastopil predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin, ki je v svojem strnjenem govoru »zadel« bistvo konference, predstavil slovensko športno krovno organizacijo in poudaril, da bi bila potrebna še večja angažiranost italijanskih športnih oblasti, da bi bilo potrebno dati ZSSDI tako priznanje, ki si ga zasluži. Slovenske športne organizacije želijo biti most povezovanja in sodelovanja, ne pa most, po katerem bi hodili. r SMUČANJE / PRVENSTVO TRSTA n Rapotčeva prva Valentina Šuber osvojila 4. mesto Na Tržaškem smučarskem prvenstvu je Fran-cesca Rapotec (CUS Trst) že drugič zapored zmagala med ženskami. V Sappadi je tokrat za 4 stotinke sekunde prehitela svojo klubsko tovarišico in trenerko Manuelo Sinigoi. Na odlično 4. mesto se je uvrstila Valentina Suber (Brdina, selekcija Indules). Med moškimi je zmagal Davide Bean (Sci club 70), med najboljšimi 15 moškimi, ki so lahko vozili še drugi spust, je bil tudi Bregov smučar Andrej KosmaC, ki pa je v drugi vožnji padel. V Sappadi se je v veleslalomu pomerilo 463 smučarjev in smuCark, od teh jih je bilo 97 iz slovenskih društev. Vreme je bilo lepo, proga je dobro zdržala, Čeprav je bilo sonce popoldne, ko se je še enkrat pomerilo najboljših 8 žensk in 15 moških (to je veljalo samo za kategborije od mladincev navzgor), precej močno. ‘ Smučarji slovenskih društev so dosegli nekaj lepih uvrstitev, podrobneje pa bomo o tem tekmovanju še poročali. HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA Minimalen poraz Poleta na gostovanju v Gorici poletovci zaigrali bolj agresivno v napadu in remizirali po lepo izpeljani akciji, ki jo je zaključil Russo, ki je trenutno v odlični formi. Zal pa so se poletovci z nenehnimi prodori v napad odprli v obrambi, kar so nasprotniki izkoristili in v protinapadu zabili dva gola. Razliko je zmanjšal Mitja Kokorofrec, a nekaj minut zatem so Goričani ponovno zatresli Poletovo mrežo. Tik pred koncem je za Polet že tretjič v tekmi dosegel gol Russo. Naslednjo soboto bodo poletovci igrali proti Sandri-gu. (Damjan KosmaC) Unione Ginnastica Go-riziana - Polet 5:4 (2:1) POLET:Fabec, KosmaC, Mitja Kokorovec, Mojmir Kokorovec, Mari-nuzzi, Roselli, Russo, De Sanctis. V soboto zvečer so poletovci odigrali prvo povratno tekmo v hokejski C ligi z UGG v Gorici in tesno izgubili, potem ko so že v prvih minutah povedli z lepim golom napadalca Russa. Goričani so rezultat izenačili in kmalu potem povedli. Igralci so tako odšli v slačilnice pri delnem rezultatu 2:1. V drugem polčasu so ŽALOVANJE PRI POLETU Umrla neumorna športna delavka Karta Malalan Sredi neumornega dela je omahnila Karla Malalan por. Micalessi, dolgoletna odbornica in odgovorna za kotalkarsko sekcijo pri SD Polet. Pokojna Karla je bila sinonim predanosti in požrtvovalnosti, saj ga ni bilo dela, ki se ga ne bi lotila z vnemo, ki smo jo vsi zavidali in občudovali. Tako se je redno udeleževala odborovih sej in s tehtnimi predlogi posegala v društveno problematiko, bila je dober oganizator, njena najveCja odlika pa je bila, da je priskočila na pomoC vsakikrat, ko je bilo to potrebno. Tako smo jo videvali na kotalkališču s Čopičem v roki, ko je barvala železno ograjo ali pa z lopato, ko je Čistila okolico in ni ji bilo težko še tako zahtevno delo. Karle sedaj ni veC. Za no ostaja velika praznina, ki jo bo težko nadomestiti, Ostaja le spomin na neutrudljivo športno delavko, ki je ljubila mladino in se zanjo žrtvovala. In taka nam bo ostala v spominu, tudi kot vzgled nam vsem. Žalosti svojcev se pridružujejo vsi poletovci. (-en) -Formula ena / na prvi dirki sezone za svetovno prvenstvo v kyalamiju Prost je na startu »zaspal« a je vseeno zlahka zmagal Senno, ki se je takoj po zelenem semaforju pognal v vodstvo, je prehitel v 24. krogu - Skozi cilj le pet vozil - Mladi asi so razočarali Joos Spark KVALAMI - Lahko bi rekli - brez presenečenj. Francoz Alain Prost je na Prvi letošnji dirki formule ena za veliko nagrado Južne Afrike v Kyalamiju po Pričakovanjih dosegel svojo petinštirideseto zmago v karieri, prvo za krmilom vvilliamsa, ki ga po-ganja motor Renault. Njegov »velik sovražnik« Bra-zilec Ayrton Senna je zao-stal za minuto in 19 sekund, vsi ostali dirkači Pa so bili od zmagovalca Počasnejši najmanj za en krog. Težka proga na nadmorski višini 1.800 m s tesnimi m zahtevnimi ovinki je vsem povzročala precej težav, nekaj dirkačev je zje-, s Proge, skozi cilj jih je Privozilo le pet, uvrščenih Pa je samo sedem. Prost, ki si je lani vzel sezono odmora, je ob po-vratku na dirkališča potr-on. da še vedno pritiska na P *n bolje od mnogih jnilajsih dirkačev, ki so na pl dirki docela razočarali, rostdv tovariš v moštvu amon Hill se je že kmalu Po startu obrnil na progi, aato pa odstopil. Michael 'JJidretti, sin Maria Andret-ja, ki je dobil prvo dirko ortnule ena v Kyalamiju eta i97l, pa je odstopil že P° petih krogih. Polomil ga je, y bistvu tudi že bolj Skušani, a neučakani Mi-ctiael Schumacher. V 40. Senna (Desno) in Prost se bosta spet potegovala za naslov prvaka (Jelefoto AP) krogu, ko je bil na 3. mestu, je poskušal prehiteti Senno, ki pa je bil v prednosti in mu je v ovinku zaprl pot, da se je Nemec zavrtel ter obstal v travi,,kmalu zatem pa tudi odstopil. Proštov uspeh je bil pod vprašajem samo na začetku, ko je z zelo slabim Startom takoj izgubil prvo mesto, poleg Senne pa ga je prehitel še Hill. Mladi Anglež, kot rečemo, se je že po dveh ovinkih sam izločil iz boja za zmagovalni oder, Senna pa je vzdržal dlje in klonil po 24 krogih nepričakovano »viteškega« boja s Proštom. Dirka je bila odtlej enolična, nekaj napetosti je bilo le še v zadnjih krogih, ko so zaradi močnega naliva z grmenjem morali dirkači močno zmanjšati hitrost, vendar so to naredili vsi, tudi »mojster mokrih prog« Senna, tako da ni prišlo do sprememb. Dirka je potrdila premoč VVilliamsa, a tudi kompetitivnost McLama in napredek mnogih hiš. Ligier Renault, Blundell je bil tretji, je res presenetil, Sauber, za tem imenom se skriva Mercedes, je ob debutu zapustil močan vtis, Ferrari se je dokopal do točke z Bergerjem, Aleši pa je pred odstopom v 33. krogu zaradi težav z aktivnim vzmetenjem solidno vozil na 4. mestu. Kaj bo zdaj storil Senna, se še ne ve. Pred dirko je dejal, da bo vztrajal le, če se bo pokazalo, da se lahko poteguje za naslov prvaka. VN Južne Afrike mu je v tem pogledu ponudila dokaj protislovna znamenja... NOGOMET A LIGA / ITALIJA Utiujeni Milan v Rimu Udinese spet slabo Zelo napeto edinole še na dnu lestvice RIM - Milan ostaja še naprej nepremagan, nje-govi igralci pa kažejo ne znake utrujenosti. . včerajšnji tekmi z La-Zl0ln je Capellova ekipa Pn vodstvu 2:0 popolno-ma Popustila in dovolila nasprotnikom, da so za-s Uženo izenačili. bujeno in nemotivirano je igral tudi Inter, ki ®n je Roma na domačih eh iztrgala točko. Dvo-°J med rimskima in mi-anskima ekipama se je orei končal brez zmago-Va,a> zanimivo pa je 0 mole na dnu lestvice, ]er sta Pescara in Ancona, razen velikih presenečenj, ki pa jih ni vide- 1 na obzoju, že obsojeni na izpad. Milan je proti okrnje-emu Laziu takoj dal nva gola in potem prepustil vso pobudo do-ačinom, ki računajo na isoko uvrstitev na lest-nu in s tem na pravico o nastopanja v evropskem pokalu UEFA. imska ekipa je pod taktirko “ odličnega Uascogna Spravpa v ve_ !ke težave renomirane ?sPrcjtnike, ki so že avnaj zmagali prvenst-m sedaj hočejo ostati epremagni do zadnjega o a. Lazio je v drugem Polčasu zaigral res izred-ln bi lahko z nekoliko Športne sreče tudi zasluženo zmagal. rUireC!Stava> ki so jo vi-neii gledalci tekme In- r Lazio, je bila dokaj nolgocasna in bleda. am trener domačinov I .8noli je priznal, da je n er tazočaral in da bi si la u1^ nhko celo zasluži- stvirelf' Na sredini le" VVinter (Lazio) je zatresel lastno mrežo (telefoto AP) riju in to kar na Sardiniji. Oba gola za goste je dal Mancini, Torino in Atalanta sta si razdelili točki. Napeto pa postaja na dnu lestvice. Pescara in Ancona sta, kot rečeno, praktično obsojeni na B ligo. V nevarne vode je medtem "zaplavala" Ge-noa, ki je računala na zmago proti Foggi, ki je njen neposredni tekmec v boju za obstanek v ligi. Genoa je razočarala svoje navijače, ki so jo med tekmo in po njej glasno kontestirali ter izžvižgali. « Za velik podvig je por skrbela Brescia, ki je gladko premagala ugledni Juventus. Turinska ekipa nima več ničesar pričakovati od tega zanjo slabega prvenstva, ki je bilo zanjo vse prej kot dobro. V težavah se je znova našel Udinese, ki je v Neaplju utrpel visok poraz (0:3). Furlani igrajo dobro in solidno edinole na domačih tleh, na tujem pa so prava katastrofa. REGGIANA DEJANSKO ZEVA LIGI Iz druge lige napre-, dujejo v najvišjo ligo štiri ekipe. Eno mesto si je gotovo že rezevirala Reg-giana, ki doma redno zmaguje, na tujem pa starta na točko. Se odprta pa je bitka za ostala tri mesta. Za vstop v najvišjo ligo so vsekakor favoriti Cremonese, Ascoli in Lecce, upanja pa imata tudi Cosenza in Vene-zia. Na dnu lestvice pa se nadaljuje huda kriza Bologne, ki je včeraj spet zgubila na domačih tleh. . V C ligi sta že Tar ant o in Ternana. Iz B lige izpadejo štiri ekipe! Izjave po dirki Prost: »Čeprav sem zjutraj na treningu večkrat ponavljal starte, sem začel res slabo, kriva pa je sklopka. Težave z njo imamo že dva tedna, ne vemo pa, čemu jih je treba pripisati. Proti koncu dirke se je pokvaril še sedež, da sem se moral opirati z levo nogo. Dobil sem krč, a ko vodiš, se za take malenkosti sploh ne zmeniš.« Senna:«To je bila lepa dirka. Zal sem kmalu imel težave z vzmetenjem. Vozila skoraj nisem mogel več upravljati. Tudi motorju še nekaj manjka. Upam, da nam bo Ford dobavil take motorje, kakršne daje Be-nettonu. Berger: »Pozimi na treningih nikoli nismo izpeljali toliko krogov kot danes...« Lestvice po prvi dirki za SP fornule 1 Vrstni red VN Južne Afrike: 1. Alain Prost (Fr) williams renault 1.38:45,082, povprečna hitrost 186,430 km/h, prevozil najhitrejši krog v času 1:19,492; 2. Ayrton Senna (Br) mclaren ford +1:19,824; 3. Mark Brundell (VB) ligier renault + 1 krog; 4. Christian Fittipaldi (Br) mi-nardi ford + 1 krog; 5. J.J. Lehto (Fin) sauber + 2 kroga; 6. Gerhard Berger (Av) ferrari + 3 kroge; 7. Derek Warwick (Vb) + 3 kroge. Vsi ostali dirkači niso dokončali dirke. Vrstni red voznikov: Prost 10, Senna 6, Brundell 4, Fittipaldi 3, Lehto 2, Berger 1. Vrstni red konstruktorjev: Williams Renault 10, McLaren Ford 6, Ligier Renault 4, Minardi Ford 3, Sauber 111-mor 2, Ferrari 1. Prihodnja dirka bo 28. marca v Interla-gosu (VN Brazilije). r ALPSKO SMUČANJE n Pri moških se v Španiji še zapleta SIERRA NEVADA, LILLEHAMMER - V moškem delu svetovnega pokala v alpskem smučanju se še zapleta. Z včeraj so na danes prestavili tekmo v smuku na Sieni Nevadi v španski Granadi. Cez noč je namreč zapadlo 10 centimetrov novega snega, ki ga prireditelji v tako kratkem času niso mogti odstraniti, ob slabi vidljivosti v spodnjem delu proge pa je bil to več kot dober razlog za odpoved tekmovanja. Smukači naj bi osmič v sezoni štartah danes ob 9. uri. Bolj vroča je zgodba o slalomu, kijev soboto odpadel po uporu vseh najboljših slalomistov. Osmega in predzadnjega slaloma sezone sploh ne nameravajo nadomestiti, kar bistveno zmanjšuje možnosti Norvežana Aamodta, da bi še ujel vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala Girardel-lija, ki se mu nasmiha peti kristalni globus. Za nameček so pri mednarodni smučarski organizaciji FIS še namignili, da utegnejo neposlušne slalomiste, ki so z onemogočenjem sobotnega slaloma naredili veliko škodo prirediteljem, kaznovati. Več športa in manj obšportnih zapletov je bilo v slalomu v Hafjellu pri Lillehammerju. Na zahtevni slalomski progi, na kateri bodo naslednje leto slalomistke smučale za olimpijske kolajne, je bilo tekmovanje zares napeto in privlačno. Boj bo še posebej ostal v spominu zaradi pomembne vloge mladih slalomistk, ki so pred dvema tednoma nastopale na mladinskem svetovnem prvenstvu. V Hafjellu je povsem nepričakovano zmagala 17-letna Avstrijka Renate Gotschl, ki je šele drugič nastopila na tekmi svetovnega pokala, Urška Hrovat je bila deveta. V kombinaciji je zmagala Italijanka Bibiana Perez, Spela Pretnar pa je bila deseta. 1. Gotschl (Avs) 1:38, 01, 2. Andersson (Sve) 1:38, 63, 3. Chauvet (Fraj 1:38, 69, 4. Gallizio (Ita) 1:38, 71, 5. Cobeiger (NZ) 1:38, 72 ..., 9. Hrovat (Slo) 1:39, 10, 11. Perez 1:39.18, 19. Lara Magoni (obe Ita) 1:41.14, 21. Pretnar (Slo); kombinacija: 1. Perez, 2. Gallizio (obe Ita), 3. Vogt (Nem) .... 10. Pretnar (Slo); svetovni pokal slalom: 1. Cobeiger (NZ) 374, 2. Schneider (Svi) 290, 3. Chauvet (Fra) 286 .... 17. Hrovat 82, 18. Bokal (obe Slo) 77; skupno: 1. VVachter (Avs) 1.090, 2. Seizinger (Nem) 956, 3. Merle (Fra) 846. ATLETIKA / SVETOVNO DVORANSKO PRVENSTVO Bukovčeva v finalu Daljava Pedrosu TORONTO - Brigita Bukovec, atletinja IBL Olimpije, je na svetovnem dvoranskem prvenstvu dosegla izjemen uspeh. Ljubljančanka se je s šestim časom uvrstila v finale teka na 60 metrov z ovirami. V prvi polfinalni skupini je bila tretja s časom <8, 11 sekunde, kar je samo za dve stotinki sekunde slabše od njenega državnega rekorda, Brigita je bila tretja tudi v predtekmovanju (8, 23 sekunde). Tako kot dan prej za Britto Bilač je bil kvalifikacijski nastop prezahtevna naloga tudi za Ksenijo Predikaka. Norma v troskoku je bila 13, 50 metra, slovenska tekmovalka pa je skočila 12, 60 metra. Rezultati: moški -1500 m: 1. CVSullivan (Irs) 3:45, 00 min, 2. Str ang (VB) 3:45, 30, 3. Zorko (Hrv) 3:45, 39, 4. Holman (ZDA) 3:45, 59, 5. Damian (Fr) 3:45, 59, 6. Burke (ZDA) 3:46, 18,; daljava: 1. Pedroso (Kub) 823 cm, 2. Greene (ZDA) 813, 3. Ivanov (Bolg) 798, 4. Jefferson (Kub) 798, 5. Maas (Niz) 796, 6. Tudor (Rom) 791; palica: 1. Gataulin (Rus) 590 cm, 2. Jegorov (Kaz) 580, 3. Galfione (Fr) 580, 4. Trandenkov (Rus) 580, 5. Lehtonen (Fin) 565, 6. Holl (Nem) 565, 7. Pegoraro (Ita) 565, 8. West (ZDA) 560; troskok: 1. Camara (Fr) 17, 59 rrij 2. Bruziks (Lat) 17, 36, 3. Rajev (Bol) 17, 27, 4. VVellman (Ber) 17, 27, 5. Melikov (Rus) 17, 07, 6. Quesada (Kub) 17, 06; 4 x 400 m: 1. ZDA 3:04, 20 min, 2. Trinidad in Tobago 3:07, 02, 3. Ja- Prizor s predteka na <60 m z ovirami za moške (Telefoto AP) ponska 3:07, 30, 4. Kanada 3:07, 77, 5. Jamajka 3:08, 47, Italija diskv.; ženske: 3000 m; 1. Mur-ray (VB) 8:50, 55 min, 2. Keszeg (Rom) 9:02, 89, 3. Jennings (ZDA) 9:03, 78, 4. Mai (Nem) 9:04, 14, 5. Marquette (Kan.) 9:04, 72, 6. Van Hulst (Niz) 9:08, 33, 7. Bastos (Fort) 9:13, 13, 8. Franey (ZDA) 9:13, 16, 3000 m hoja: 1. Nikolajeva (Rus) 11:49, 73 min, 2. Junna-Saxby (Avstralija) 11:53, 82, 3. Salvador (Ita) 11:55, 35, 4. Anders (Nem) 11:57, 14, 5. Aršinceva (Rus) 12:01, 22, 6. Sidoti (Ita) 12:04, 16, 4 x 400 m: 1. Rusija 3:28, 90 min, 2. Jamajka 3:32, 32, 3. ZDA 3:32, 50; višina: 1. Kostadino-va (Bolg) 202 cm, 2. Henkel (Nem) 202, 3. Babakova (Ukr) 200, 4. Astafei (Rom) 197, 5. In-vararity (Avstralija) 197, KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA Radja (30 točk) popeljal Virtus do zaslužene zmage CANTU’ - Derbi 27. kola italijanske košarakrske A-l lige v Cantuju je nepričakovano, toda zasluženo osvojil rimski Virtus. Glavni junak srečanja je gotovo bilhr-vaški reprezentant Din Radja, ki je dal kar 30 točk. Po domačem polomu v pokalu proti madridskem Realu med tednom je bolonjski Knor izgubil tudi v prvenstvu, in to kar proti Bakerju iz Livorna, pri katerem se je dobesedno razigral (in maščeval) bivši Knorrov igralec, Američan Ri-chardson, ki je dal kar 32 točk. Bolonjčani, za katere je bil Danilovič najboljši strelec z 19 točkami, so očitno v dokajšnji krizi, kar pa ni nič spodbudno pred pokalno tekmo v Madridu. V gosteh so v tem kolu zmagali tudi Be-netton (Kukoč 18 točk) v Riminiju, Scavolini v Montecatiniju ter zelo okrnjeni tržaški Stefanel (brez Fučke, Englisha in Canterella) v Fabrianu. Alibegovič in Lokar tokrat praznih rok V tem kolu A-2 lige sta izgubila tako Alibego-vičev mangiaebevi v De-siu proti Hyundaiu kot Lokarjeva Auriga v Veroni z vodilnim Glaxom. NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI 22. KOLA: Ancona - Parma 1:1; Brescia - Juventus 2:0; Caghari - Sampdoria 0:2; Fiorentina -Pescara 2:0; Genoa - Foggia 0:0; Inter - Roma 1:1; Lazio - Milan 2:2; Napoli - Udinese 3:0; Torino -Atalanta 1:1. VRSTNI RED: Milan 40; Inter 29; Torino 27; Lazio in Atalanta 26; Juventus in Sampdoria 25; Parma in Cagliari 24; Roma 23; Napoli 21; Fiorentina, Udinese in Foggia 20; Brescia 19; Genoa 18; Ancona 15; Pescara 12. PRIHODNJE KOLO (21.3.): Foggia - Ancona; Caghari - Brescia; Sampdoria - Fiorentina; Pescara -Genoa; Juventus - Inter; Atalanta - Lazio; Roma -Napoti; Milan - Parma; Udinese - Torino. Italijanska nogometna B liga IZIDI 25. KOLA: Ascoli - Taranto 2:1; Bari - Spal 0:0; Bologna - Padova 0:1; Lecce - Cosenza 0:0; Luc-chese - Cesena 0:0; Modena - Piša 0:0; Monza - An-dria 1:1; Piacenza - Reggiana 1:1, Venezia - Ternana 3:0; Verona - Cremonese 1:0. VRSTNI RED: Reggiana 39; Cremonese in Lecce 33; Ascoli in Cosenza 31; Venezia, Piacenza in Padova 30; Verona 29; Bari 28; Piša 27; Modena 24; Cesena 23; Monza in Spal 22; Lucchese, Andria in Bologna 21; Taranto 15; Ternana 10. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI 28. KOLA: Marr - Benetton 73:81; Montecati-ni - Scavolini 103:109; Clear - Virtus 103:109; Teamsystem - Stefanel 67:75; Philips - Robe di Kappa 102:84; Knorr - Baker 81:83; Scaini - Panasonic 104:97; Phonola - Kleenex 83:81. VRSTNI RED: Knorr 42, Philips 38, Benetton 34, Stefanel 32, Panasonic in Clear 30, Kleenex in Scavolini 28, Bialetti in Baker 26, Virtus in Phonola 24, Scaini, Teamsystem in Marr 18, Robe di Kappa 16. PRIHODNJE KOLO (21.3.): Robe di Kappa - Knorr; Kleenex - Virtus; Benetton - Clear; Scavolini -Baker; Stefanel - Montecatini; Panasonic - Marr; Philips - Teamsystem; Phonola - Scaini. Italijanska košarkarska A2 liga IZIDI 28. KOLA: Ferrara - Cagiva 100:97; Me-dinform - Femet 100:109; Glaxo - Auriga 89:79; Si-dis - Telemarke! 119:108; B.Sardegna - Yoga 89:83; Ticino - Teorematour 91:87; Hyundai - Mangiaebevi 105:91; Acqua Panna - Burghy 105:88. VRSTNI RED: Sidis in Glaxo 38, Hyundai 36, Ticino 34, Femet Branca in Mangiaebevi 32, Cagiva in-Banco di Sardegna 28, Telemarket in Teorematour - 26, Burghy in Auriga 24, Yoga in Ferrara 20, Acqua Panna 16, Medinform 10. PRIHODNJE KOLO (21.3.): Telemarket - Glaxo; Femet - Ticino; Bmghy - Yoga; Auriga - Hyundai; Mangiaebevi - B. Sardegna; Ferrara - Sidis; Cagiva -Acqua Panna; Hyundai - Medinform. Italijanska odbojkarska Al liga IZIDI 24. KOLA: Sisley - Misura 3:1 (12:15, 15:10, 15:7, 15:11); Maxicono - Centra Matic bo 16.3.; II Messaggero - Alpitour bo 16.3.; Charro - Jockey 3:1 (15:13, 7:15, 15:8, 15:11); Panini - Gabeca 2:3 (10:15, 7:15, 15:8, 15:8, 13:15); Falconara - Lazio 3:1 (16:17,15:7,15:11,15:7); Aquater - Otio Ventu-ri 3:0 (15:10,15:12,15:9). VRŠIM RED: Maxicono in Sisley 42, Misura 40, Messaggero 36, Gabeca 28, Alpitour 26, Charro 26, Sidis 24, Centromatic 22, Panini 20, Jockey 12, Lazio in Otio Venturi 10, Aquater 8. PRIHODNJE KOLO (14.3.): Sisley - Misura; Maxi-cono - Centra Matic; Messaggero - Alpitour; Charro - Jockey; Panini - Gabeca; Sidis - Lazio; Aquater -Otio Venturi. Totocalcio ZMAGO Vm STOLPEC: X12 1XX XIX XXXI KVOTE: 13: 33.408.000,12:1.019.500; Totip ZMAGOVTn STOLPEC: XI XI 2X IXIX 2X KVOTE: 12:15.035.000,11:1.000.000,10:118.000. Zulle osvojil dirko od Pariza do Nice MCA - Švicar Alex Zulle je z zmago v včerajšnji drugi poletapi na kronometer, prvo je dobil Francoz Jalabert, osvojil kolesarsko dirko od Pariza do Nice. Končni vrstni red: 1. Zulle (Svi) 29.07:45; 2. Be-zault (Fr) + 41 sek; 3. Lance (Fr) + 1:07, 4. De Las Cuevas (Fr) + 1:44, 5. breukink (Niz) + 1:55. Innsbruck prevzel vodstvo! DUNAJ - Z enotedensko zamudo (zaradi vrnitve zime v vzhodnih delih Avstrije - op. ured.) se je v Avstriji začel spomladanski del nogometnega prvenstva. VVacker Innsbruck, ki ga je doslej treniral Branko^Elsner, je v prvi zvezni ligi z visoko zmago nad dunajskim Sportklubom prevzel vodstvo pred salzbuško Austrio, na tretjem mestu pa sledi vodeči prvak Austria z Dunaja. (I.L.) Rezultati 23. kola: VVacker Innsbruck - VViener Sportklub 5:0 (2:0), Admira/VVacker - Rapid 1:2 (0:0), Austria Wien - Austria Salzburg 0:0, St. Polten - Ste- VViener Sportklub 5:0 (2:0), Admira/VVacker - Rapid 1:2 (0:0), Austria Wien -Austria Salzburg 0:0, St. Polten - V. Steyr 1:0 (0:0). Lestvica: 1. Innsbruck 16 (50:22), 2. Salzburg 16 (45:27), 3. Austria Wien 15 (47:25), 4. Rapid 15 (36:27), 5. Sportklub 14 (31:38), 6. Admira/VVacker 13 (48:35), 7. St. Polten 13 (35:37), 8. Steyr 11 (31:35). ' Beljak dobil prvo tekmo 6:0! BELJAK - Hokejisti beljaškega Bic-VSV so v nedeljo popoldne dobiti prvo finalno tekmo za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu proti ATSE iz Gradca kar s 6:0 (2:0, 3:0,1:0). Beljačani v tej tekmi nikdar niso biti v nevarnosti da bi srečanje dati iz rok, odločitev pa je padla ob koncu druge tretjini, ko so rezultat v nekaj sekundah povišati na 4:0. Najboljši igralec Beljačanov je bil Kramp s tremi zadetki, pri gosteh pa ruski vratar Marin, kar pove vse o veliki premoči beljaške ekipe, ki brani tudi naslov avstrijskega prvaka. Draga tekma v finalni seriji Best of five (potrebne so torej tri zmage!) bo v sredno v Gradcu. (I.L.) NOVICE ELITNA B UGA IZIDI 24. KOLA Biesse - Ciemme 75:72 f Brescia - Sidis 59:67 Carina - Fracasso 66:65 Ilva-Rurali 69:77 Leonardo - Popolare 107:90 Sfa - Sarvin 104:84 Serapide - Elledi 78:67 Victors - Gevviss 67:64 VRSTNI RED: Fracasso Vi 36, Serapide 30, Elledi Pd in Leonardo 28, C. Rurali, Ciemme Go, G. di Camia, Sfa Montichiari in Sidis PSG 26, Gevviss Bg in Popolare Rg 24, Sarvin Ca in Victors Rim 20, Brescia 16, Biesse Ps in Ilva Piombino 14. BUGA IZIDI 24. KOLA Ozzano - Cento 82:94 Montecchio - Campli 89:82 Argenta - Oderzo 69:70 Sant’ Elpidio - Ancona 95:85 San Dona - Faenza 66:69 Jadran Tkb - Ravenna 69:82 Montegranaro - Mestrina 81:80 San Marino - Pordenone 124:93 VRSTNI RED: Faenza 40, Cento in Ravenna 36, Ancona in Montegranaro 32, Campli in Oderzo 28, Montecchio 26, Ozzano 22, Argenta in Sant’ Elpidio 18, San Dona in Mestrina 16, Jadran Tkb in Pordenone 14, San Marino 12. PRIHODNJE KOLO (20. in 21.3.): Faenza - Ancona; San Marino - Argenta; Cento - Ravenna; Montecchio - Montegranaro; Pordenone - Ozzano; Mestrina - Sant’ Elpidio; Oderzo - San Dona; Campli - Jadran Tkb (ned. 21.3. ob 18.00). D UGA ■ PF ■ ■ ■ IZIDI 23. KOLA Jesolo - Sgt 66:93 Jhtermuggia - Limena 72:61 Don Bosco - Udinese B. 93:68 Kontovel - Martignacco 77:85 Staranzano - Portogruaro 58:61 Conegliano - Arte Go 87:76 Virtus Ud - Porcia 100:87 Bor Radenska - San Daniele 72:87 VRSTNI RED: Don Bosco 40, Portogruaro 38, San Daniele 36, Martignacco 34, Conegliano 32, Inter-muggia 24. Virtus Ud 22, Bor Radenska 20, Limena, Porcia in Sgt 18, Arte Go 16, Kontovel, Udinese B. in Staranzano 14, Jesolo 10. PRIHODNJE KOLO (20. in 21.3.): Arte Go - Sgt; Kontovel - Intermuggia (sob. 20.3. ob 20.30); Limena - Udinese B.; Martignacco - Jesolo; San Daniele -Conegliano; Porcia - Bor Radenska (ned. 21.3. ob 18.00). _ PROMOCIJSKA UGA NATR2ASKEM IZIDI 20. KOLA Lega Nazionale - Ferroviario 75:114 Santos - Fincantieti 73:79 Ckribona Plasteredilizia - Cus Ts 71:73 Inter 1904 - Libertas 66:62 *Barcolana - St. Azzurra 91:66 Fiamma B. - Breg 101:95 Scoglietto - Sokol Waim 65:73 VRSTNI RED: Barcolana 36, Ferroviario 32, Santos 30, Cicibona Plasteredilizia 28, Fincantieri 26, Sokol Warm 20, Cus Ts 19, Inter 1904 18, St. Azzurra in Lega Nazionale 14, Breg 12, Libertas, Scoglietto in Fiamma 10. PRIHODNJE KOLO (20. in 21.3.): Breg - Inter 1904 (sob. '20.3. ob 18.00); Fincantieri - Lega Nazionale; Sokol Warm - Fiamma B. (sob. 20.3. ob 18.00); Ferroviario - Scoglietto; Cus Ts - Santos; Libertas - Barcolana; St. Azzurra - Cicibona Plasteredilizia (ned. 21.3. ob 11.00). NA GORIŠKEM IZIDI 18. KOLA Villesse - Isontina 70:66 Senators - Ardita 86:85 Largo Isonzo - Pom 78:68 Alba - Dom Simek 82:74 Grado - Ronchi 73:63 Petrolifera prosta VRSTNI RED: Senators 28, Pom 24, Grado 22, Ardita 20, Petrolifera 16, Villesse in Largo Isonzo 12, Isontina in Alba 10, Dom Simek in Ronchi 8. PRIHODNJE KOLO (20.3.): Petrolifera - Villesse; Ronchi - Senators; Dom Simek - Largo Isopzo (sob. 20.3. ob 18.00); Ardita - Grado; Isontina - Alba; prost Pom. DANES Ponedeljek, 15. marca 1993 KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 19.00 pri Briscikih, dom Ervatti: Kontovel - Don Bosco; 21.00 pri BrišCikih, dom Ervatti: Cicibona Radenska - Latte Carso; 19.45 v Trstu, Ul. Forlani-ni: Ferroviario - Bor Radenska Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delove-nega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno. * SD PRIMOREC sklicuje v petek, 19. marca, redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni elani. B2 UGA / 24. KOLO D UGA / 23. KOLO Jadran nemočen Gostje iz Rovenne so si odločilne> prednost nabrali v uvodnem delu 2. polčasa - Umberto Merlin (30 točk) sijajen v napadu Merlin (včeraj 30 točk) v metu na koš na eni od prejšnjih tekem (foto Križmančič) Igor Canciani Jadran TKB - Ravenna 69:82 (32:39) JADRAN TKB: Ober-dan, Cuk 8, Pregare 9 (1:1), Emili 9 (1:4), Starc, Pertot, Merlin 30 (9:10), Rauber 18 (2:2), Smotlak 2, Gregori. RAVENNA: Ceredi, Macaro 14 (5:6), Galetta 2 (0:1), Casalvieri 6 (2:3), Ciabatti, Caiti 24 (7:12), Meleo 3 (3:6), Raffin 14, Luini 2, Gatti 13 (5:5). SODNIKA: Vaccarini iz La Spezie in Puccini iz Genove. OSEBNE NAPAKE: Jadran TKB 22; Ravenna 19; PROSTI METI: Jadran TKB 13:17; Ravenna 25:33; PON: Oberdan (40); 3 TOČKE: Merlin 1, Rauber 2, Macaro 1, Caiti 1. Nesreča se je sinoči znesla nad Jadranovimi košarkarji že od samega začetka: po tridesetih sekundah igre je moral prisilno zapustiti igrišče Klavdij Starc, ki je utrpel hujši udarec s komolcem v nos, kar mu je povzročilo moCno krvavitev. V nadaljevanju, po zdravniškem posegu, se je izvedelo, da poškodba ni med hujšimi, nos je ostal cel, Jadran TKB pa je ostal prikrajšan za delež svojega standardnega playmakerja in to ravno včeraj, ko sta bila tako Emili kot Oberdan manj razpoložena, kot smo jih vajeni v zadnjih tednih. Za nameček sta tudi sodnika opravila svoje: Čeprav košarkarji Ravenne dejansko niso potrebovali zunanje pomoči, ker so-tudi v Trstu potrdili, da upravičeno sodijo v vrh letošnje košarkarske B-2 lige, sta jim moža v sivem, večkrat pomagala po nepotrebnem in v številnih primerih posegli zelo fiskalno in neutemeljeno. jadranovcem sta dosodila kar dve tehnični napaki, pri drugi pa sta se po našem mnenju povsem uštela in sta glasno negodovanje publike raztolmačila za proteste s klopi naše združene ekipe. O nedoraslosti sodnikov sinočnji tekmi priča tudi podatek, da je Jadran TKB (domače moštvo) izvedel vsega le 17 prostih metov, medtem ko so jih bili gostje deležni kar 33. Jasno pa je, da vzrokov za poraz ne gre iskati v pomanjkljivem sojenju. Včeraj se je preprosto zgodilo, da so gostitelji klonili pred precej boljšo postavo, ki je ves Cas trajanja tekme igrala dovolj sproščeno in se vsakič na ustrezen naCin otresala pritiska, ki so ga po obdobjih ustvarjali jadranovci. Trener Fossati je na igrišče poslal 8 igralcev, ki so odigrali povsem dostojno minutažo. Mlajši, bivši igralci mladinske postave rimskega Messaggera so izpolnili pričakovanja, odločilen prisapevek k zmagi pa sta dala veterana Caiti in Raffin, ob njiju pa se je izkazal novi nakup Gatti, lani eden med boljšimi igralci v košarkarski B-l ligi. V Jadranovih vrstah je tokrat odpovedal napad, predvsem v uvodnem delu drugega polčasa, ko so DrvariCevi varovanci dosegli le 6 točk v petih minutah, za razliko od gostujoče ekipe, ki jih je zbrala 16 ( 38:55 v 5. min. d.p.). Tako kot proti Faenzi je bilo očitno, da se morajo domačini za vsak koš prekomerno naprezati in potratiti ogromno energij, medtem ko so si Caiti in tovariši ustvarjali priložnost za met iz izdelanega položaja na mnogo lažji način, v obrambi pa igrali zelo zbrano in odločno. Edini, ki se je vseh štirideset minut enakovredno nosil z nasprotniki je bil Umberto Merlin, ki je srečanje odigral v res blestečem slogu. Rauber je uspešno igral po obdobjih, vendar je treba poudariti, da je bila obramba Ravenne najn posebno pozorna. Slabše kakovosti pa je bil nastop Maura Cuka, ki je res naletel na nesu-spešen dan, lahko bi pa pomanjkljivosti v napadu nadoknadil s smotrnejšo in odločnejšo igro pod košema. Pozitivno lahko ocenimo nastop Pregarca, čeprav je slednji imel na razpolago omejeno minutažo. V konCnici prvega dela je zelo uspešno pokrival Caitija in tudi sam izvedel nekaj lepih akcij v napadu. Ostali bi si po klasičnem sistemu ocenjevanja ne zaslužili zadostne ocene, vendar je kakovostni razkorak med ekipama precejšnji in Ravenna se dvakrat zapored preprosto ni pustila presenetiti. Jadran TKB bo v nedeljo igral s postavo Campli. Borovci brez moči Adi Digas premočan Bor Radenska - Acli Digas 72:87 (30:47) BOR: Simonič 7 (3:4 za 2, - za 3, 1:2 pm), Grbec (0:1, -, -), Bajc 4 (2:6, 0:1, -), Smotlak 17 (3:7, 2:4, 5:7), Debeljuh 7 (2:4, 0:2, 3:4), Barini 3 (0:1, 0:1, 3:4), PerCiC 4 (2:6, -, -), Ažman 12 (5:10, 0:3, 2:2), Poretti 2 (1:1, -, 0:1), Carbonara 16 (3:7, 2:6, 4:4); trener Sancin. Met za 2: 21/ 47 (44%), met za 3: 4/17 (23%), pm 18/24 (75%).. ON 22. PON Smotlak (40). 3 T: Smotlak 2, Carbonara 2. Moštvo iz San Daniela je na včerajšnji tekmi proti borovcem v Trstu potrdilo, da upravičeno zaseda mesto pod samim vrhom. Gostje so namreč odlično podajali žogo v napadu tako proti conski razvrstitvi kot proti obrambi »mož-moža«, poleg tega so bili tudi zelo točni pri metu na koš tako za 2 kot za tri točke (8 v prvem polčasu in 12 na vsej tekmi). Naši košarkarji tokrat niso pričeli najbolje, saj so gostje v 8. min. vodili s 15:9, prednost pa v 13. minuti povečali na 11 toCk, v 16. min pa je bilo že 39:18. V tem delu se je razigral Toppano, ki je dal že 5 trojk (tekmo je sklenil s 25 točkami in osmimi trojkami). V drugem delu srečanja pa so Sancinovi varovanci reagirali. Z Marko Debeljuh 7 točk delnim izidom 11:3 so se približali gostom na 9 točk (41:50). Po minuti odmora, ki ga je zahteval trener Zanon, so gostje uredili svoje vrste in spet prevzeli pobudo v svoje roke, uspešno so zbirali ugodne pozicije za met in tudi zasluženo zmagali. V vrstah Bora sta najbolj uspešnp zaigrala Smotlak in Carbonara. V nedeljo čaka borovce težko gostovanje v Porcii, saj domače moštvo še ni povsem na varnem, posebno v tem ra-zubrljivem koncu prvenstva, ko si presenetljivi izidi sledijo iz kola v kolo. (U.A.) PROMOCIJSKO PRVENSTVO / NA TRŽAŠKEM IN NA GORIŠKEM 1. DIVIZIJA / Vesel konec tedna le za Sokol (+8 v gosteh) Breg izgubil tudi s Fiammo, Dom pa z Albo Sokol še vedno 6., s porazom pa se je situacija Brega krepko poslabšala - Dom spet zadnji Scoglietto - Sokol Warm 65:73 (30:33) SOKOL: Buzan 1 (1:2), Terčon (0:1), Stanisa 10 (2:4), SosiC 9 (3:4), Caha-rija 10 (2:3), Skerlavaj 20 (2:3), Devetak 2, Starc 21 (8:11), Sedmak, Lesica NV; trener Vatovec. PM: 18/28. SON: 31. PON: TerCon (30), Stanisa (40). 3T: Skerlavaj 2, Starc 1. Kaže, da se je Sokol le otresel dolgotrajne krize, saj je, sicer proti eni izmed slabših ekip te kategorije, osvojil novo zmago in je tako tudi edina naša ekipa, ki je ta konec tedna zabeležila uspeh. Vatovčeva ekipa je že v prvem polčasu stalno vodila, ni pa ji uspelo se otresti nasprotnikov. Starc in Skerlavaj sta tudi v drugem polčasu imela glavno pobudo v lastnih rokah in Nabrežinci so prednost nekajkrat tudi povišali na +8 (47:39 v 28’), na +9 (v 33’) in -HO (62:52 v 36’). Trdoživi domačini pa so se spomnili, da je njihov položaj na lestvici zaskrbljujoč in so se minuto in pol pred koncem približali na same 4 točke, veC pa jim ni uspelo, saj sta Caharija in SosiC poskrbela še za nekaj košev in zmaga ni bila veC v dvomu. S tem uspehom so Sokolovci ohranili šesto mesto na lestvici, obenem pa so krepko pomagali Bregu, ki je lahko kljub porazu ohranil dve točki prednosti nad zasledovalci. Fiamma Egida - Breg 101:95 (44:52) BREG: Kovačič, Korošec 17 (2:4), Corbatti 18 (4:4), R. Žerjal 14 (5:7), B. Žerjal 19, Schiulaz, Bandi, Salvi 23 (3:4), Kreva-tin 4, Savoia; trener Canciani. PM: 14/19. PON: Corbatti (36). 3 T: Corbatti 4, B. Žerjal 3, R. Žerjal 1, Korošec 1. Kroniko včerajšnjega srečanja med Fiammo in Bregom bi lahko na kratko označili kot tekmo zamujenih priložnosti. Brežani so zaceli precej motivirano in v prvem delu srečanja so kljub večjim nihanjem v obrambi, po zaslugi izredno natančne igre v napadu, spravili v težave gostitelje, ki se niso mogli približati na veC kot 8 točk. V tem delu je bil Breg dokaj uspešen v napadu in tudi v obrambi. V drugem delu so Brežani stopili na igrišCe ravno tako trdno odločeni in igrali za spoznanje celo boljše od prvega polčasa, tako da je bil v 6. min. d.p. izid že 70:57 v njihovo korist. Takrat pa sq nepričakovano in nerazumljivo popustili in iz nepojasnjenih razlogov zagrešili nekaj zaporednih napadov, kar so seveda košarkarji Fiamme izkoristili in po zaslugi delnega izida 14:2 kmalu vzpostavili ravnotežje. Odtlej je bila tekma izenačena do treh minut pred iztekom, ko si je Fiamma, predvsem zaradi slabe obrambe Brega, priigrala tistih 8 točk prednosti. (Cancia) NA GORIŠKEM -Alba - Dom Simek 82:74 (32:39) DOM: Košuta 24, Za- vadlal 2, KocijanCiC 8, Dornik, Primožič, Spacal, Jarc 31, Bric 9. 3T: Košuta 2, Jarc 1. Po dobrem prvem polčasu, ko so domovci stalno imeli pobudo v svojih rokah in so tudi ob polčasu zasluženo vodili, so našim košarkarjem v nadaljevanju pošle moCi in tako so jih gostitelji najprej dohiteli in nato zmagali. Zaradi šolskega izleta in bolezni so domovci nastopili v okrnjeni postavi in za nameček sta Košuta in Bric komaj okrevala po gripi, tako da sta nastopila brez treninga. Kljub temu pa bi domovci lahko zmagali, a nekatere napake in nekaj dvomljivih sodniških odločitev so bile za naše predstavnike usodne. Skerlavaj (f. Križmančič) ______BLOCK NOTES / D LIGA______ Hmeljak inTurk zablestela Vodilne ekipe so dokazale, da niso slučajno na vrhu OBČUTNA RAZLIKA: Ogledali smo si obe tekmi naših Cetrtoligašev, ki sta žal morali priznati premoč nasprotnikov. Tako Martignacco s sicer okrnjenim Kontovelom, kot San Daniele z Borom so nemoteno povedli že v prvem polčasu in zatem kljub zagrizenosti in požrtvovalnosti obeh naših peterk, ki so znižale zaostanek, spet avtoritarno in dokaj nemoteno zmagovito zaključili tekmo. Prav imajo tisti, ki trdijo, da sta v D ligi dve kategoriji ekip: prvih pet moštev je vsaj za stopničko boljših v primerjavi z vsemi ostalimi. NAD PRIČAKOVANJEM: Pred Časom smo tudi mi kritično apostrofirali učinkovitost mlade garniture Konto-velcev, ki so po spodbudnem začetku prvenstva znatno popustili. Ze v zadnjih tednih se je slika nekoliko izostrila, v soboto pa so vsi prisotni ostali dobesedno brez besed ob izredni »performance« Marka Hmeljaka in Stefana Turka, ki sta zaigrala kot dva veterana in sta skoraj sama dalj Časa držala v šahu vso nasprotnikovo obrambo. Hmeljak (28 točk - 12:16 pri metu) je spretno izkoriščal vsako luknjo v bližini koša in s hitrimi posegi polnil nasprotnikov koš, Tink (21 točk - 9:12 pri metu) pa je zagrizeno skakal na vsako žogo in se sploh ni zmenil za jezne (in presenečene) poglede izkušenih centrov iz Martignacca, kjer igra tudi bivši Jadranovec Gobbo. Skratka sta oba 74 -letnika dejansko nadomestila Grilanca in Civardija, ki sta bila tokrat nemočna. Upamo, da bodo na naslednjih tekmah igrali učinkovito vsi skupaj. TOP SCORER: Ivo Grilanc ima 379 toCk, Igor Civardi 362, Robi Smotlak 310, Gianfranco Carbonara 229. PROMONOTES / 21. KOLO Skerlavaj ponovno v najboljši formi Kje so vzroki neučinkovitosti Cupina? CAR PLAV OFFA: V ambientu promocijskega prvenstva so si skoraj vsi edini, da bi morali ponovno uvesti sistem dodatnih tekem za napredovanje ob koncu regularnega dela, saj je na dlani, da je zanimanje v prostem padu. Dejstvo, da ima samo ena ekipa pravico do napredovanja, le dve pa nazadujeta, postopoma, a prehitro odreže iz boja celo skupino moštev, ki se zatem le »išCejo« na sredini lestvice, sedaj pa tudi pod vrhom, medtem ko se je pred leti vsaka peterka še lahko borila vsaj za Četrto mesto, ki je še peljala v play off, kjer sta bila odziv in zanimanje izredna (glej Kontovel in Bor pred petimi, šestimi leti). Upamo, da pri FIP še niso dokončno arhivirali primera... MATCHVVINNER: K sreči je vsaj Sokol zmagal, ob leaderju ekipe Damirju Starcu pa je bil najuspešnejši Robert Skerlavaj, ki kaže, da je dokončno premostil krizo, ko je kar trikrat zaporedoma ostal praktično praznih rok. Bivši pole-tovec je toCno zadeval tako v protinapadih kot iz razdalje in v igri 1:1, zlasti pa je bil neustavljiv v prvem delu tekme: 15 točk v 15. minutah! TAKO PA NE GRE: Večkrat smo z veseljem zabeležili učinkovito igro Andreja Cupina, ki je bil dalj Časa najboljši strelec lige z veC kot dvajsetimi točkami na |ekmo in z izredno visokimi odstotki pri metu. Sedaj pa Andreju ne gre veC od rok (na zadnji tekmi je imel 3:11 pri metu ter 0:2 v odločilnih prostih metih minuto pred koncem). Kaže, da je vsega kriva neka univerzitetna kolegica... Zdesetkani poletovci so popustili proti koncu srečanja Polet - Virtus Basket 66:77 (33:40) POLET: Mosetti 3 (1:2), Pupulin 3 (1:2), Jančar, STrain 10 (2:4), Malalan 18 (2:4), Vecchiet 8 (4:7), Berdon 24 (6:9), trener Granier. PON: Malalan (40). TRI TOČKE: Malalan 4. Poletovcem ni uspel drugi zaporedni podvig' Po tesni, toda zasluženi zmagi proti vodilni ekipi Bevirosso so varovanci trenerja Granierja izgubili proti Virtusu Basket, ki sicer ni med vodilnimi ekipami tega prvenstva, opensko moštvo pa je bilo moCno zdesetkano zaradi gripe. »Se posebno smo občutili odsotnost strelca Davida Bogatca in centra Igorja Gregorija, ki bi bil še kako koristen pod košema-Vseeno pa bi lahko zmagali, ce bi ne proti koncu zapravili nekaj uporabnih žog,« je po tekmi dejal Poletov trener Andrej Granier. Pri gostih se je zlasti izkazal kapetan Milan, ki je bil predvsem v prvem polčasu nepogrešljiv pri metu in je skupno dal 20 točk. Pri Poletu pa je bil najboljši Janez Berdon, ki je bil s 24 točkami najboljši strelec srečanja, povsem pa je zadovoljil tudi Strain. Z včerajšnjo tekmo se je končal prvi del prvenstva. O prvem delu pa Poletov trener Granier meni: »Glede na to, da smo izgubili skoraj vso lansko ekipo, sem z dosedanjimi našimi nastopi zadovoljen. Imeli smo tudi precej' smole, saj bi lahko imeli 'vsaj štiri točke veC. V nadalejvanju pa si obetam precej več« (bi) Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 19.30 uri (Linhartova dvorana) gostovanje Zagrebškega gledališča mladih s predstavo Ferdinand Bruck-ner: Magic and Loss, režija Eduard Miler. Vstopnice 400 SIT. 20. in 21. t. m. ob 18. uri, 25. t. m. ob 20 uri (Štihova vorana) P. Shaffer: Leticija in Luštrek. Vstopnice 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. OPERA IN BALET DANES: ob 15. uri Golob: Krpanova kobila. JUTRI: ob 19. uri Verdi: Requiem. Za red To-rek II., izven in konto. v PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 19. uri Verdi: Requiem. Za red Sreda, izven in konto. 18. t. m. ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-men. Za red Petek, izvenin konto. 19. t. m. ob 16.30 uri CudeZni mandarin in Carmen. Za red Petek, izven in konto. 20. t. m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 12- in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. mestno gledališče ljubljansko DANES: ob 18. uri (Mala scena MGL) Klinika uvoli d. o. o. Predstava je razprodana. JUTRI: ob 18. uri (Mala scena MGL) Klinika Uvoli d. o. o. Predstava sta razprodana. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 20. uri predpremiera G. Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma Študentski A. 18. t. m. ob 19.30 uri premiera G. Tabori: Goldbergove variacije. Režija Žarko Petan, igrajo: Ivo Ban, AleS Valič, Jožica Avbelj, SreCo Špik, Jože Mraz in Mile Stefe. MGL obvešča svoje obiskovalce, da bo nado-menstna predstava za odpovedano predstavo 9. t. m- na programu 17. t. m. ob 18. uri. Veljajo iste vstopnice. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. DRAMA SNG DANES: ob 11. uri A. Schnitzler: Anatol. Zaključena za Srednjo zdravstveno Solo. JUTRI: ob 11. uri G. Strniša: samorog. Zaključena za Gimnazijo Brežice. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter Uro pred predstavo na tel. 061/221-511. KD ŠPANSKIH BORCEV DANES: ob 10. uri M. Gavran: Mož moje žene. Predstava je zaključena. Informacije na tel. 061/448-920. Maribor SNG OPERA IN BALET PANES: ob 19. uri Kneginja Čardaša. Predsta-va ie odkupljena. JUTRI: ob 19.30 uri balet za otroke in odrasle • L Čajkovskega, HrastaC. Za red Repriza in iz- v PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 19.30 uri ™mtac. Za izven, 50. jubilejna predstava. Koreo-Srafija jn režjja vVazlavv Orlikovvki, dirigent Sa- !8- t. m. ob 19.30 uri Puccini: La Boheme. Za redT TAM in izven. Informacije na tel. 062/224-421. SELJE SLG CELJE DANES: 15. t. m. ob 17. uri P. Comeille: O dr-ska utvara> režija Bojan Jablanovec. Zaključena za Gimnazijo Celje. JUTRI: ob 19.30 uri P. Comeille: Odrska utva-ra- Za abonma Torek in izven. v PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 10.30 uri • Corneille: Odrska utvara. Abonma Sredja šola za trgovinsko dejavnost Celje. Informacije na tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri Barbara Hieng Samobor: Hana tiger, ljubezenska igra. Za abonma Modri, lzven in konto. JUTRI: ob 19.30 Barbara Hieng Samobor: Hana tiger. Za abonma Rumeni, izven in konto. Informacije na tel. 064/222-681. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI dom DANES: ob 10. uri - Aldo Nicolaj »Hamlet v Pikantni omaki«. gledališče rossetti v PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -andro Massimini - »My fair lady«. Predstava iz-en abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja stopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in Pn osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. DVORANA tripcovich 2 v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob • uri bo na sporedu premiera Donizettijeve pere Lucia di Lammermoor. Dirigent Lii Jia. i ir J Patrizia Gracis. Predprodaja vstopnic od J tn dalje pri blagajni dvorane Tripcovich. gledališče cristallo la CONTRADA 2n ;nPRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 18. t.m., ob .30 premiera John Osbornejevega dela »Ricor-acon rabbia«, ki ga uprizori gledališka skupina It ...ooscenico. Del izkupička te predstave gre t iJ^skemu združenju slepih, da kupi prepo-2^ji računalnik. Predstave bodo trajale do V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Mladi mladim. Nastopajo: Ljubljanski trobilni kvintet, Slavko Alojz Kovačič, klarinet, Zoltan Peter, klavir. Vstopnice 200 SIT. 18. in 19. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Jurij Simonov. Solista: Zoran Markovič, kontrabas in Igor Ozim, violina. Program: Ramovš, Čajkovski, Beethoven. Vstopnice 300, 400, 500 SIT, Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. ob 11. uri koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent: Milivoj Surbek. V organizaciji Festivala Ljubljana 23.t.m. ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. Innformacije na tel. 061/150-155. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 22. uri Pankow. Vodilna skupina italijanskega tehno co-rea kot gostje petkovega Dance Machinea. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri koncert Musiče Sloveni-ce (za izven). Nastopata Miloš Mlejnik, violončelo in Janko Seinc, klavir. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 19.30 uri Koncertni večer profesorjev Srednje glasbne sole in baletne Sole Maribor. Informacije in rezervacije vsak delovnik od 11. do 16. ure na tel. 062/224-421. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk ( klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rahmanom v, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Lev Vinocour. Na programu Chopin in Prokofiev. V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v ponedeljek, 5. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti; v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopil bo Maceo Parker & The Roots Revisitated. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Kronos, David Harrington in John Sherba (violina), Hank Dutt (viola) in Joan Jeanrenaud (violončelo). Na programu Ri-ley, Golijov, Gubajdulina, Zorn, Osvvald. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Konzert II: »Meistervverke des Belcanto«. Alpe-Jadran MESTRE PALASPORT V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Ligabue. GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija. NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na štadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA GLEDALIŠČE miela na °d 21. uri v organizaciji Zadruge Bo- S^fntura bo na sporedu monolog Arthurja Feri eria “Gospodična Else«. Nastopa Micaela Rbv-3’ od Klavirski spremljavi Ivane Nappini. „„ JU Walter Pagliaro. Ponovitvi jutri, 16. in v sredo,17.t.m.,ob2i.uri. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE , PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. in v stp ’ j?3; T m., ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - II miti,. J.? dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Režija Guglielmo Ferro. Glasba Slovenija Uubljana Cankarjev dom g- J^UES: ob 20.30 uri (Linhartova dvorana) g and RTV Slovenija in Peter Herbolzheimer. vstopnice 600 SIT. CANKARJEV DOM JUTRI: ob 19. uri (Kosovelova dvorana) VroCa Avstralija, predavanje Petra Kovača z diapozitivi in glasbo. Vstopnice 300 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. od 9. do 17. ure (sejna E3) predstavitev raziskovalnih in konservatorskih dejavnosti slovenskih arheoloških institucij v letu 1992. Vabljeni. 17. t. m. ob 21. uri (Klub CD) VeCer z umetnikom- Milko Sparemblek, hrvaški koreograf. Brezplačne vtopnice lahko dvign Oete pri blagajni CD. 18. t. m. ob 19. uri (dvorana V4) Budizem in fenomenologija, predavanje dr. Tineta Hribarja v okviru DrStva za primerjalno religiologijo. KLUB K4 DANES: ob 20. uri Društvo Vam - Video: Lidija Asta, zvodnica in svetnica. Zur in ples. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. RAČUNALNIŠKI CENTER UNIVERZE DANES: od 9. do 14.ure (soba 209) tečaj Poizvedovanje s TRIPom.. Zaradi praktičnega dela je Število udeležencev tečaja omejeno. FILOZOFKSA FAKULTETA JUTRI: ob 19. uri (pred. St.34) Humanistični simpozij: Evropski pohod proti tobaku in omejevanje kajenja v svetu in Evropi. Predava Boris Lukner. NARODNI MUZEJ JUTRI: ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Jadranski Kelti. Predaval bo dr. Mitja Guštin. V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božic. 26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. MARIBOR DVORANA UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 17. uri diskusijski večer na temo Vloga Cerkve v (sedanjih) menjavah Časa. Predavala bosta dr. Janez Mlakar, specialist klinične psihologije in dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof. VeCer bo vodil prof. Janko Bohak. DVORANA ROTOVŽ V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni veCers pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja. CELJE DVORANA SPODNJEGA GRADU V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. Veronika -predstava v izvedbi Plesnega forruma Celje. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 18.t.m. ob 19. uri Kulturni večer: portret gledališke igralke Polone Vetrih. Pogovor ob izidu njene monografije bo vodil Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 18. uri VeCer z diapozitivi: Iran. Predvatelj: Izidor Tašic, Ljubljana. 18.t.m. ob 17.30 občni zbor Foto-kino kluba Ažne Informacije na tel. 064/620-200. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t. m., ob 18. uri predavanje prof. Claudia Magrisa s tržaške univerze o predstavi »Gospodična Else«. Sodelovala bosta tudi prof. Giorgio Cusatelli (Univerza vPavii) in prof. Giuseppe Farese (Univerza v Bariju). Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA ’ CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 11. in 18. uri (Linhartova dvorana) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo Milana Jesiha: Cesarjeva nova oblačila. Vstopnice 300 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 17. uri (Kulturnica, Zidovska steza 1) J. Zakonjšek: Hudič in pastir. Za izven. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo v Kulturnici. kd spanski borci JUTRI: ob 9. uri Andersen- LainšCek: Snežna kraljica. Predstava je zaključena. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 9. uri Andersen- LainšCek: Snežna kraljica. Predstava je zaključena. Informacije na tel. 061/448-920. KULTURNICA VALENTIN VODNIK V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo ob 16.uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno šolo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA JUTRI: ob 17. uri Ura pravljic. Vodi: Matjaž Eržen. Informacije na tel. 064/620-200. KRŠKO KULTURNI DOM JUTRI: ob 8., 9.20, 10.30 in 11.40 uri Pravljica o velikanu Mrazaku. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 10. uri naredimo lutkovno predstavo. JUTRI: ob 10. uri igrica Rdeča kapica. Ob 16. uri Naredimo lutkovno predstavo. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 10. uri lutkovna igrica Zlata ribica. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t. m„ ob 11. uri Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Režija Vladimir Jurc. GORICA KULTURNI DOM-GORICA Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostuje po osnovnih šolah in vrtcih z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena »Slavček«. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrancic in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t.m., bo na vrsti Gorica in sicer ob 9.30 v vrtcu Ul. Brolo in ob 11.15 osn.šola O. Zupančič; v Četrtek, 18.t.m., ob 9.30 bo predstava v Standrežu (osn.šola in vrtec) in ob 11.15 v Ul. Max Fabiani v Gorici. Zadnji dan v petek, 19. t.m., ob 9.30 v Krminu (osn.šola in vrtec Plešivo) in ob 11.15 v Steverjanu. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljal-ci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- Simončič. MESTNA GALERIJA JUTRI: ob 19. uri otvoritev razstave dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. Razstavo si boste lahko ogledali do 28. marca. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Igle-sias, Julian Gil, Paco Lopez, Lluis Veritos in Ramon de Šoto Y Arandiga. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka- Doke. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij Andrea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KIC KRIŽANKE Na ogled je razstava Plečnikova lectarija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 31 marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. KNJIŽNICA TABOR Do konca meseca bo na ogled razstava z naslovom Slovenska zdravilišča.. KNJIŽNICA NOVA VAS Do konca meseca bo na ogled razstava likovnih del Martine Golija. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI rasi Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV. DONA-TA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja - Instalacija Kopernik. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava del Andreja Pavlica. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. ŠEMPETER PRI GORI-C! KLUB CRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Ra-stavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija MikuliCa. Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Moj-mirja Maraža. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. IDRIJA tržaški slikar Marino Sormani. GOETHE INSTITUT Ul. Coroneo 15 Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/VVorte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-19. STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure. GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. Informacije na tel. 064/622-261. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Li-pniški dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vec-chieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na 'ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. MURSKA SOBOTA GALERIJA NAPOVEDUJEMO: 19 .t.m. bo otvoritev 3. medregio-nalene likovne razstave, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11.aprila. PINCE SASKIDOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop preireditev ob mesecu madžarske kulture. FJI< TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Olivie-ra Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 26. t. m. razstavlja GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa philo-sophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). ŠPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure. VIDEM GALERIJA DEL CEN-TRO Ul. B. Odorico da Pordenone 3 Do 20. t. m. ražstavlja svoje risbe Giancarlo Bonacorsi. Urnik: 17-19, ob sobotah 10-12, 17-19.30, zaprto ob nedeljah. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA BURGGASSE 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile«, Cafž Lendhafen in Duževda Drozic. HIŠA UMETNIKOV (KAVARNA) Gothepark 1 Do 21. marca je na ogled razstava Suzanne Soos (mešana tehnika). Škofijska konferenca Marinnengasse 2. Do 26. marca razstavlja Caroline -Gerhild Tschachler-Nagy. EVROPSKA HIŠA Reitschulgasse 4 Na ogled je razstava G. Sil-berberger, F. J. Graf (Zrcalne slike). HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johan-nesa Domeniga - Objekti Avstrijska galerija Na ogled je razstava slik Bogdana Borčiča. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Frei-berger, Renate Jindra, keramike. GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uwe Bressnik. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). Alpe-Jadran BENETKE MUZEJ MODERNE UMETNOSTI Ca’ Pesaro Do 23. maja je v Moderni galeriji v Benetkah na ogled razstava »Victor Hugo slikar*. Razstavljena dela so za to priložnost posodili Državna mestna biblioteka Viktor Hugo iz Pariza, Muzej Viktor Hugo iz Villequiera in številni privatni zbiralci umetnin. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra BarišiCa, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa', Vatroslava Kuliša, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Na ogled je razstava akvarelov in risb Mare Schaffer. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. AMERIŠKI ZAHOD (3) Matjaž Potokar Yellowstone m Kako in zakaj je nastal prvi narodni park na svetu? -Kdo se lahko kopa v toplih izvirih Yellowstona in zakaj? Težko ptičakovani izbruh gejzira (Obe fotografiji: M. Potokar) Slano jezero in njegovo mesto je za nami. Ce smo do zdaj v glavnem držali smer vzhod, se tu preusmerimo na sever. PoCasi se dvigamo, ceste izgubljajo pasove, dokler se ne prelevijo v navadne asfaltirane dvopasovnice. Za nami ostane Ogden in pri mestu Idaho Falls smo že visoko v Skalnem gorovju. Vstop v Yellowstonski narodni park je mogoC z več strani. Z našim avtodomom prispemo skozi zahodni vhod, ki je več kot 2000 metrov nad morjem. Površine parka je za več kot polovico Slovenije. Raziskovalci so našteli nad 10.000 toplih vrelcev in 200 gejzirov, tovrstne termične dejavnosti pa je mogoče videti samo Se v Novi Zelandiji in na Islandiji. To ozemlje je leta 1807 odkril John Colter in ga opisal kot področje pekla. Leta 1870 ga je raziskala prva resna ameriška odprava, leta 1872 pa je postal prvi narodni park na svetu. Udejanjenje te ideje je mnogim predelom sveta zagotovilo neokrnjen obstoj. Park je nastal, da bi Ščitil Yellowstonsko jezero, istoimensko reko in kanjon, ki ga je naredila, vulkansko-ter-malne posebnosti predela ter živalstvo in rastlinstvo. Najstarejši deli parka so nastali pred dvema milijonoma let, ostali pa so pol in več mlajši. Magmatična vročina Se ve- dno napaja gejzire, tople izvire, kadilnice, blatne sklede in bazene, porasle z mnogobar-vnimi algami. Najslavnejši gejzir je Stari zvesti (Old Faithful), čeravno ni niti največji, najvišji ali najtočnejši v parku. Včasih je izbruhnil vsakih 65 minut, po zadnjem potresu pa se ojunači na približno 78 minut. V varni razdalji se je okrog gejzira razvila fotografska in spominkarska industrija neslutenih razsežnosti. Grand Canyon of the Yellowstone s slapovi je druga izjemna točka parka. Slapovi so višji kot Niagarski, saj je reka je ustvarila kanjon zaradi mehkih tal. Erozija je razkrila rumeno kamnino, ki jo spodjeda reka. Tako je predel dobil svoje ime. Mamutovi vroči izviri (Ma-moot hot springs) na severu parka so druga značilnost. Izvir je pričel zaradi posebne kemične sestave vode tvoriti bele terase kot v kakšni kra-ski jami. Tretja značilnost je ledeniško jezero parka z otoki in s termično vulkanskim delovanjem v okolici. Jezero je dolgo 20 in široko 14 milj, leži 2357 metrov nad morjem, njegova največja globina pa je nekaj manj kot 100 metrov. Temperatura vode se skoraj ne dvigne nad 8 stopinj Celzija. Jezero je izjemno modre barve, čist zrak in visoki, zasneženi hribi pa ga naredijo še bolj veličastnega. Zime so tu izredno ostre in dolge, najvišji vrhovi (Eagel, Pollux, Castor) pa segajo že krepko čez 3200 metrov nad morjem. Domače živali - za razliko od divjih - v parku niso dobrodošle, kakor tudi hoja izven utrjenih in predpisanih predelov. Kaj hitro se namreč zgodi, da se ljubljenec ne more več vrniti ali pa se krhka skorja nekaterih vulkanskih nanosov udre in kdovekako se lahko vse skupaj izteče. Kopanje v toplih vrelcih je seveda strogo prepovedano, ker pa je okrog nekaterih izvirov vse polno bizonjih odpadkov, lahko hitro dojamemo, kateri izvir je varen in kateri ni. Menda so skrivnosti vroče smaragdno modro-zelene vode, ki počasi prehaja v žametno črni prepad, poznali tudi tu živeči Indijanci. Posebna značilnost so divje živali: rjavi medved, grizli, los, jelen, severnoameriški los, bizon, velikoroga ovca, labodi, postrvi in kojoti. Zaradi naravnega zavetja v parku so živali zaupljive, vendar videz vara. Vsako leto namreč nekaj bizonov napade zvedave turiste, zato ran-ger v bližini navidez spečega bizona vedno opozarja na previdnost. Predvsem v mrzli zimi so topli izviri živalim imeniten prostor za počitek in prigrizek. Obisk parka je najbolj primeren v zgodnjem jesenskem času, vendar se tudi takrat temperature ponoči spustijo krepko pod ničlo in gretje v avtodomu je nujno. Zakuriš pa lahko tudi s suhljadjo, ki jo najdeš v kampih. Ker je dračje pobrano do zadnjega zobotrebca, kurjenje v parku na predpisanem prostoru pa je precejšnje doživetje, lahko v avtomatu na vhodu za tri dolarje kupiš naj dražje dračje daleč naokoli. Suhljad je vsaj suha in gori kot za stavo. Tudi sicer razen rangerjev v parkih skoraj ni videti nadzornikov. Vsi, ki pridejo v kampe po izteku delovnega časa prostovoljcev na vhodu, disciplinirano izpolnijo obrazce na vrečkah, vtaknejo vanje 8 dolarjev in jih vržejo v poseben nabiralnik. Goljufanja skoraj ni, čeprav nekateri ob lepem vremenu ostanejo v parku tudi ves mesec. Predvsem starejše Američane spodbujajo k potovanju in ogledu zanimivosti s popusti ali s prostimi vstopi v narodne parke, kjer vstopnina pogosto ni zanemarljiva. Tudi ribolovno dovoljenje ni zastonj, čeprav poteka večinoma po sistemu ujemi in vrzi nazaj. (Prihodnjič: Yellowstone 2) Takšnih »Turistične steze« so v narodnem parku nekaj običajnega JEDILNIK Slavko Adamlje jetrna kremna juha zdrobov narastek s skuto in rozinami sadna kaša Jetrna kremna juha SESTAVINE: 50 g mašCobe, 100 g Čebule, 30 g slanine, 300 g jeter, 50 g kruha, sol, poper, lovorjev list, kostna juha, strok Česna, muškatni oreSCek, belo vino, kisla smetana CAS PRIPRAVE: 30 do 40 minut Na maščobi prepražimo na kolobarje narezano čebulo, dodamo na rezine narezana jetra, strt strok česna in na rezine ali na kocke narezan kruh. Vse skupaj dobro prepražimo, zalijemo s kostno juho in začinimo. Juha naj vre približno 10 minut. Nato juho zmiksamo, jo ponovno prevremo ter dodamo vino in kislo smetano. Kot dodatek k juhi lahko postrežemo ocvrti grah. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan pommes frites špinačne omlete marelični kompot Špinačne omlete SESTAVINE: 300 g Špinače, 2-3 jajca, 2 žlici moke, 1,5 dl jogurta ali kisle smetane, 100 g sirčka, sol, muškatni cvet v prahu ali kardamom, olje za peko Špinačo očistimo, operemo in ji porežemo peclje. Poparimo jo z vrelo vodo. Takoj, ko listi upadejo, odcedimo vodo, Špinačo ožamemo in drobno sesekljamo. Iz jajc, moke, jogurta, sirčka in začimb pripravimo redko testo in mu primešamo sesekljano špinačo. Ce je potrebno, prilijemo malo špinačne vode. Iz testa spečemo omlete in jih ponudimo kot samostojno jed s solato in kruhom. 16. marca 1940 je umrla švedska pisateljica Selma Ottiliana Lovisa Lagerlof. Njena dela poznamo, saj jih imamo prevedena. Spomniti pa se moramo, da je prva pisateljica, ki je dobila Nobelovo nagrado za književnost. Lagerlofova se je rodila v Marbacki na Švedskem, prvo izobrazbo je dobila doma. Potem se je v Stockholmu usposobila za učiteljico in odšla v službo v Landskrono. Tu je napisala svoja prva dela. Snov je črpala iz legend in sag. Zaradi svojega načina pisanja je igrala pomembno vlogo v švedski romantiki konec devetnajstega stoletja. Po letu 1895 je veliko potovala. Obiskala je Italijo, Egipt in Palestino. V tem obdobju je nastalo nekaj zanimivih del. Prva svetovna vojna jo je zelo prizadela in za nekaj časa je umolknila. Proti koncu svojega življenja je ustvarila pomembna dela s tematiko iz svojega otroštva. Kako zelo je navezana na svoj domači kraj, je dokazala s tem. da je z denarjem od Nobelove nagrade odkupila domačo hišo. ki je bila po očetovi smrti prodana. Selma Lagerlof je umrla na jutrišnji dan v Marbacki kot največja švedska pisateljica. O njej in njenem delu so izšle številne biografije in študije. Secesijske drobnarije Boi v Ž. Jesih Obdobje secesije si lahko predstavljamo tudi kot velikanski umetnostni val, ki je obpljusnil vse evropske dežele (in Ameriko) ter vse umetnostne zvrsti na prelomu devetnajstega stoletja v dvajseto. To je bil naravni notranji upor proti takrat ustoličeni umetnosti. Značilne poteze secesije najdemo po vsej Evropi pod različnimi imeni: jugend, find de siecle, secesija, art de-co... Kljub temu da so se začetniki secesije bojevali proti okostenelim učnim načelom v tedanjih umetnostnih šolah, je črpala umetnost secesije svoje oblike še vedno naravnost iz klasičnih umetnosti. Za protiutež dotedanjim zapovedim glede simetrije pa je secesija uvedla asimetrijo, kar je še posebno očitno v risbah in ilustracijah, če ne omenjamo posebej slikarskih stvaritev Dunajčana Klimta. Predmeti iz obdobja secesije so spet prišli v modo pred desetimi leti. Tokrat si pobliže oglejmo le steklene. Pravo secesijsko steklo je posebno simpatičen cilj ljubiteljev starin. V steklarski industriji so se namreč steklarski mojstri kar kosali v najbolj zapletenih postopkih in rabi vsega razpoložljivega obrtnega znanja, poleg tega pa so pogosto delali po natačnih predlogah znanih slikarjev, kiparjev in arhitektov. Zdaj je postala nadvse pomembna sestava steklene mase, barva, debelina, obdelava površine s »prelivi« in končno - poslikava. Leta 1889 je industrijska firma Galle v Franciji na svoji pariški razstavi predstavila povsem novo oblikovano serijo steklenih izdelkov, poslikanih v dveh prevladujočih barvah in porisanih z motivi, ki so močno spominjali na kitajske iz obdobja Chien-lunga. Ta in Galletu podobna množična proizvodnja se je na veliko razmahnila prav po letu 1889. Ponujala je vaze, kozarce, vrče, steklenice, parfumske stekleničke, škatle in svetila. Galle je ob svojem velikem prvem uspehu odprl leta 1904 sredi Londona trgovino z drobnim inventarjem, ki pa so ga zaradi prestižne prodaje izdelovali v manjših količinah in prodajali po kar visokih cenah. 2e takrat je bila namreč razlika v cenah tudi pri serijski proizvodnji lahko neverjetno velika. Tako ste lahko v Franciji dobili vazo iz cenene velikoserijske proizvodnje že za borih 5 frankov, medtem ko je stal maloserijski kos posebno skrbno izdelanega umetnoobrtnega izdelka (denimo vaze) lahko tudi od tristo do tisoč dvesto frankov! Kosi iz Gallejeve steklarske industrije (predvsem tisti s podpisom Galleja in drugih umetnikov, ki so zanj delali) dosegajo dandanes v starinarnicah kar spodobno visoke cene, da o cenah svetilk niti ne govorimo. Podobno spoštljive cene dosegajo porcelanski predmeti, na primer servisi holandske firme Rozemburg pa firme Amphora-Austria iz Teplic na Češkoslovaškem ali VViener VVerkstatte pa darmštatske delavnice vaz in kipcev iz porcelana in gline ali delavnice Vil-moša Zsoltanyja iz madžarskega Pecsa. Znane so številne imenitne angleške firme, italijanske delavnice (Societa Ceramica Italiana iz Levana) in navsezadnje številne firme v Združenih državah Amerike, katerih najimenitnejša je bila zagotovo Tiffany Glass Company, katere posnetke dandanes prodajajo kar pod imenom tiffany. Vidra, srednje velika zver (od 5,5 do 16 kg), ki sodi v družino kun in je izvrstno prilagojena na življenje v vodi, postopno izginja ne le iz slovenskih vodovij, ampak postaja sila redka v pretežnem delu Evrope. Številčnost vidre je v Sloveniji kritična že nekaj desetletij, saj je pod biološkim ■ minimumom, ki bi še omogočal ohranitev te živalske vrste.' Pri nas je bila vidra včasih splošno razširjena, saj je ni bilo le v visokogorju in na Krasu, kjer ni vode. Tako lovci kot ribiči so vidro lovili nenačrtno, za hrano (njeno meso je veljalo za specialiteto) in krzno. Predvsem so jo preganjali ribiči, ki so jo imenovali ribja tatica in ji pravo uničevalno vojno napovedali konec 19. stoletja (Honigsfeld, 1985). Ze okoli leta 1930 so začeli opozarjati, da postaja v Sloveniji redka, stanje pa se je naglo začelo slabšati po letu 1950. Poglavitni vzroki za izginjanje vidre iz naših vodovij so pretežno ekološke narave: zajezo-vanje večjih potokov in rek, spuščanje industrijskih odplak v vode, uporabljanje vodnih površin za rekreacijo, vznemirjanje obrežij z neprestanim ribolovom, pikniki, uničevanje ribjega staleža s strupenimi industrijskimi odplakami ipd. Lovci so vidro z zakonom popolnoma zavarovali leta 1976. Pro- DIVJAD Najbolj ogrožen evropski sesalec Boris Leskovic glasili so jo za redko in ogroženo. Za neupravičen odstrel vidre je danes razpisana visoka denarna kazen. Danes je areal vidre v Sloveniji mozaično razbit. V velikih rekah, kot sta Sava in Drava, ne more več živeti, ker sta preveč onesnaženi. Obdržala pa se je na nekaterih območjih ob manjših, ne preveč onesnaženih pritokih. Dolgo, na vodni način življenja prilagojeno telo neopazno prehaja v koničast rep. Njena glava je ploska in široka. Uhlji so majhni, noge kratke in med prsti opremljene s plavalno kožico. Ima bogato dla- ko z volneno podlanko, ki ostane suha tudi v vodi. Vidra živi le v njej ustreznih življenjskih habitatih, ob rekah, potokih in jezerih. V nekaterih delih Evrope zaide tudi v morje. Včasih jo najdemo v močvirjih, kjer uspeva bujno obvodno rastlinje, trstičje in grmovje. V breg ob vodi si izkoplje vidrino, ki ima vedno dva vhoda: enega s kopnega, drugi pa je speljan pod vodo. Vsi rovi vodijo v razširjen bivalni del ali kotel. Ker je zelo občutljiva na vznemirjanje, je v glavnem ponočnjak. Je samotarka, ki je na kopnem dokaj nerodna in počasna, zato pa je toliko bolj okretna v vodi. Pod vodo zdrži do 4 minute in se brez težav potaplja tudi do globine 18 metrov. Pod vodo zelo dobro vidi, sliši in tipa. Če gre iskat hrano, lahko ta vodna kuna v eni noči prepotuje tudi 3 do 4 km. Njena hrana so pretežno ribe (70 odstotkov), dvoživke, potočni raki, vodne žuželke, občasno pa pleni tudi ptiče in druge majhne sesalce. Lovi tiste ribe, ki jih je največ in ki jih najlaže ujame. Obdobje parjenja ni natančno določeno, največ mladičev pa se skoti konec zime ali v začetku pomladi. Brejost pri vidri traja 62 dni, v leglu pa so največkrat 2-3 mladiči. Vidre dosežejo spolno zrelost šele pri dveh ali treh letih. Nevarnejših naravnih sovražnikov nima, je pa izrazito občutljiva na onesnaženo vodo in na vznemirjanje obrežij. Sele danes, ko je postala vidra simbol evropske ekološke (za)ve-sti, se začenja odnos do te ljubke vodne kune spreminjati. Vidra je za nas pomembna zaradi svoje bioindikatorske vloge. Prizadevanja za njeno ohranitev so povezana s splošno skrbjo za čiste vode in naše zdravo življenjsko okolje. ODDAJE V SLOVENŠČINI fr* SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Telovadka, 9/10 del francoske nadaljevanke Forum; TV mernik; Nedeljskih 60; Videomeh Poročila Rojstvo Evrope, 6/7 del angleške dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1305 Filmsko popoldne Hal Roach predstavlja: Zenska pretkanost, 1/29 del ameriške burleske, ponovitev, VPS 1420 Odletel bom, 10/21 del am. nadaljevanke, VPS 1440 Postajališče, ameriški film (CB), VPS 1525 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni TaCek: Klet Pet prijateljev, 5/13 del angleške nanizanke Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, Šport Sedma steza Gore in ljudje, VPS 2030 Dokumentarec meseca: Moje Krakovo, moje Trnovo, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Šport Gospodarska oddaja: Evropa 2000 SP v hokeju na ledu, skupina C: Slovenija-J.Afrika, posnetek iz Ljubljane (do 00.50) SLOVENIJA 2 Hafjell: SP v alp. smučanju, VSL (2), 1. vožnja, prenos Tedenski izbor Znanje za znanje, učite se z nami Nasa pesem '92,12. oddaja Euroritem, 20. oddaja Športni pregled Hafjell: SP v alp. smučanju, VSL (2), 2. vožnja, prenos SP v atletiki (dvorane), posnetek iz Toronta Intervju: Danijel Malenšek, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Obzorja duha, ponovitev Orion Podjetniški klub TV dnevnik 2, vreme, šport Dohodnika '93 D. Simunovid - N. Vončina: Tujec, 2/3 del nadalj. HTV Glasbeni utrinek: Oratorij Sova Najstrašnejši umor, 2/6 del angleške nanizanke Odletel bom, 11/21 del ameriške nadaljevanke Hollywood se jih spominja, 10/14 del ameriške dokumentarne serije (do 00.40) kanal a RIS, risanke in spoti Ninja želve, 39. del Helena, ponovitev 6. oddaje Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 115. dela Poslovni dosje, ponovitev 23. dela Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 116. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Poslovni dosje, 24, del dokumentarne serije Njegova deklica za vse, ameriški film Jazzbina, 6. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved Video strani ® RAI 1 S KOPER Studio 2 šport Primorska kronika Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Goliath contro i giganti,vmes vesti Vremenska napoved Nan.: Cuori senza eth, La signora in giallo, vmes (12.30) vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e ... Kulturne aktualnosti Dok.: Ko ne bi bilo lesa, 15.00 Trs Variete: Buon fortuna Kolesarstvo Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Dok.: Kvarkov svet Vreme, dnevnik, šport Film: Rocky V (ZDA '90, i. S. Stallone) Aktualno: Papež Janez Pavel 2, vmes (23.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu i 1 RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Protestantizem Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran Pogum življenja Športne vesti Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi L’ispettore Derrick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz NoCni dnevnik §8 RETE 4 ® TMC SE Koper Nan.: Družina Ad- Euronevvs Mannix, am. tv naniz. dams, Jeffersonov!, Risanke Ločitev po ameriško, Družina Bradford SP v smučanju: ženski ponovitev filma Nad.: General Hospi- veleslalom, 1. tek NoCni sodnik, ameri- tal, 8.40 Marilena, Nad.: Terre sconfinate ška tv nanizanka 9.55 Ines, 10.50 Qualiti Italia TV novice Amanda, 11.50 Cele- Variete: Tappeto vo- Čarobna svetilka: ste, (9.30) vesti lante Moj prijatelj Rdeči so- Kviz: 11 pranzo 6 servi- Dok.: Prijateljska nara- kol, zadnji del am. to, (13.30) TG 4 vesti va mladinske nanizanke Buon pomeriggio TMC News - Šport Pustite jih živeti, dok. Nad.: Sentieri, 15.05 SP v smučanju: 2. tek serija Grecia, 15.45 Anche i La spesa di VVilma B Slovenski magazin ricchi piangono Film: bi licenza a Pari- n Studio 2 šport Aktualno: Lui lei l’al- gi (kom., ZDA ’58, i. B Primorska kronika tro, nato vesti Tony Curtis) IM TV dnevnik Aktualno: C’ eravamo Risanke Mannix, ameriška tv tanto amati Šale, pepe e fantasia nanizanka Nad.: La signora in ro- Vremenska napoved NoCni sodnik, ameri- sa, vmes (19.00) vesti Vesti: TMC News ška tv nanizanka O nad. Micaela Film: Due piedipiatti Ponedeljkov športni Kviz: 11 nuovo gioco acchiappafantasmi pregled delle coppie (kom., ZDA ’86, i. TV dnevnik Nad.: Micaela Sherman Hemsley) Vohuna, ameriška na- Film: Inferno di cri- Aktualno: Inviato spe- nizanka stallo (pust., ZDA 74, ciale Tajna agentka Natalija, i. Paul Newman), TMC News in šport francoska komedija vmes (23.30) vesti Film: 11 declino (Martine Carol, Felix delPimpero americano Marten in drugi) (kom., Kan. ’86 Rubrika o motorjih Na prvi strani qp ITALIA 7 Nan.: Časa Keaton Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Risanke Variete: ore 12 Nad.: Čara čara Dnevnik TG 5 News Line - Vesti Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Aktualno: Forum, domani, 14.30 II tem- 14.35 Agenzia matri- po della nostra vita moniale, Ti amo par- Deželni programi liamone, 15.30 Scene Pojdimo v kino da un matrimonio Risanke Otroški variete: ri- News Line - Vesti sanke in kviz Nan.: Samurai Kviz: OK il prezzo e Il sasso nella scarpa giusto, 19.00 La ruota Film: L’ultimo drago della fortuna (kom., ZDA ’85, i. Ch- Dnevnik TG 5 ris Murney) Striscia la notizia News Line - Vesti Film: Fantozzi alla ri- Colpo grosso story- scossa (kom., It. ’90) Film: Bella, affettuosa, Nan.: Časa Vianello - illibata cercasi (kom,, Festival ZDA ’58, i. A. Perkins, Variete: Maurizio Co- Shirley MacLaine) stanzo Shovv, vmes (24.00) TG 5 vesti News Line - Vesti MMP Avstrija 1 OtO Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 83. del Poročila TV šola Ali ste vedeli?; Čokolada, 5/8 del Poročila Ko se svet vrti, 83. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Dokler se ne snideva spet, ponovitev 6/13 dela Poročila Učimo o Hrvaški: Po Hrvaškem Zagorju, II. Huckleberry Finn in prijatelji, 24/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Besede, besede, besede Santa Barbara, 351. del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Afera Nine B., nemško/francoski film (Nadja Tiller in drugi) Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia in dok. Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti in Šport Blob in Una cartolina t# 68 TELEFRIULI i> ITALIA 1 Kratke vesti Pregled tiska Variete: Starlandia Otroški variete Nad.: La via del West, Nanizanke 18.30 Destini Odprti studio Večerne vesti Risanke Perme alParrabbiata Otroški variete Nan.: Gli infiltrati Variete: Non e la RAI Variete:Anime furlane Variete: Unomania Nočne vesti Nan.: Baywatch Penne alParrabbiata Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico Nan.: Barney Miller Henryjevo ljubezensko življenje, am. film Sinha Moča, 117. del 0*0 Hrvaška 2 Big Valley Jaz in ti FraCji dol TV koledar Rebeka in sosedi Pals, ponovitev filma The Real Ghostbusters Čvekal niča, ponovitev Mini Cas v sliki 3. dela VVurlitzer Dnevnik 1 MacGyver: Nema pri- Šport ča Korak za korakom, Cas v sliki, vreme 7/13 del humoristične Šport nanizanke Kje se zaCne noC, ita- Hitreje, višje, močneje, lijanski film oddaja o športu Na orlovih krilih, 1. Izza kulis, 3/6 del an- del ameriške mini se- gleške nadaljevanke rije po romanu Kena Preživeti v divjini: Folletta Puščava, 3/8 del doku- PoroCila/TisoC moj- mentarne serije strovin Fluid rock cafe Horoskop CaMP Avstrija 2 Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Studio šport in vreme Varieteja: Rock & Roli, # TELE 4 Ponedeljkov proces 20.00 Karaoke Dnevnik ob 22.30 Film: Grasso e bello (Se povezuje s sporedi Aktualno: Milano, Ita- (kom., ZDA ’88) Italia 1) lija, Diritto di replica Šport: Mai dire gol Lastne oddaje: Dnevnik in vreme A tutto volume Kronika in komentar Variete: Fuori orario Šport: Nogomet Dogodki in odmevi Veleslalom, 2, prenos iz Hafjella Nippon - pot Japonske do svetovne sile: Osvojitev Detroita, 2. del Lipova ulica, serija Hooperman Srček, vodi R. Carrell Regionalna poročila Cas v sliki Vaški zdravnik, serija Novo v kinu Naftna sled, programirane nesreče Cas v sliki Jazz za Gobelsa Let’s get Lost, ameriški dokumentarec Poročila/Tisoč mojstrovin @ Madžarska Dobro jutro Rezerviran Cas Praznični govor Prenos praznovanja Igra, čarobna šestica Popoldanski saldo Sinovi kamenosrCnega Človeka, 1. del madžarskega filma Večerna pravljica O veri za otroke Dnevnik Vsakdan neke revolucije Kavama, enodejanka Pridite z nami, dokumentarni film Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 21.30 Moje Krakovo -moje Trnovo Kulturno-zgodovinska freska scenaristke in režiserke Brede Kovič Marsikateri gledalec - se verjetno Se spomni odličnih dokumentarnih filmov avtorice Drede Kovic. Ni dolgo tega, ko nas je navdušila s utturno-zgodovinskim Pogledom na mesto, v katerem živimo, in poiskala njegove koreni-ne'T° je bil film Emonski Meščan in marsikateri Mubljancan se je zave-ael, da hodi po pločniki1’ pod katerimi so plast1 pisane preteklosti. S svojo tankočutnostjo za vse, kar je lepo in vre-no, se je lotila tudi por-TOta arhitekta Jožeta Plečnika. S filmom Kamniti kigmalion nam je osvežita njegovo podobo in Predstavila njegovo delo, saj je v našem mestu naredil mnogo, na kar smo lahko ponosni. Tokrat je Bredo Kovic zanesel korak v najlepši predel našega mesta. V tisti kraj, kjer Se danes najdeš mir, tišino, nevsiljivi tek narave, ki odnaša s seboj naše skrbi, Ce se mu predamo in obmolčimo z njim. Tu se razblinjajo v niC stene, ki nas delajo tujce v svetu, tu spregovori vse, kar je neodkritega in neznanega, skritega v nas. Moje Krakovo - moje Trnovo je naslov kultur-no-zgodovinske freske, ki sega daleC v preteklost, vse do Časa, ko so na teh močvirnatih tleh zrasla prva človeška naselja. Nato se pred nami odvija zgodovina dveh naselij na dveh bregovih Ljubljanice. Snemalec: Bojan Kastelic. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10,40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Popularnih 40; 21.30 Ameriška country lestvica; 22,20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22,25 Komorni studio: 22.55 Ar-tes acusticae; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13,00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d‘ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20,00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14,00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 9.05 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju; 12.00 Taborišče Gonars; 12.30 Slov, glasba; 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; 13.20 Gospodarska problematika; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.15 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30. 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z . odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 -19.00 Katoliška mladina -Med duhovno prenovo in družbenimi trendi. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 8.30 Agenda; 9.00 The Mix; 9,30 Super Shop; 12.00 Dokumentarec; 12.30 Zahodno od Moskve; 13.00 Agenda; 13.30 Inside Editlon; 14.00 Šport; 14.30 Film Europe; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 The detec-tives; 20.00 Šport; 20.30 Media TV; 21.00 Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Poslovne informacije; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Im-personator (VB 1962); 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's play-along; 10.10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to hart; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Mau-de; 16.15 Different Strokes; 16.45 DJ Kat show: 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Games VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Re-scue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Sins; 23.00 Senfield; 23.30 Star Trek; 0.30 Studs, EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 SP v alpskem smučanju; 11.20 Mednarodni motošport; 12,30 SP v alpskem smučanju; 14.00 SP v umetnostnem drsanju; 16.00 SP v nordijskem smučanju; 17.00 Formula 1 za VN Južne Afrike; 18.00 SP v rokometu; 19.00 Eurofun; 19.30 Športne novice; 20.00 SP v prostem smučanju; 21.00 SP v prostem smučanju; 21.00 SP v rokometu; 22.00 Evrogoli; 23.00 Boks; 24.00 Kickboks; 1.00 Športne novice. FilmNet 7.00 K-TV; 8.30 E! News; 9.00 Dod-spolarna; 11.00 Situationeras Her-re; 13.00 Den Slutiga Domen; 15.00 Dodllg Attraktion; 17.00 K-TV; 18.30 E! News; 19.00 Včnner-na Fran Queens; 21.00 Dead Sleep; 23.00 Imse Vimse Spindel, 1.00 Nikita; 3.00 Bad Influence; 5.00 Highway to Hell. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Unplugged: Arrested Developement; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock Block Special; 2.00 Video; 3.00 NoCni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Kruli; 13,10 Gunfignt in Abilene; 15.00 A Toewwn's Revenge; 16.00 The perfect Date; 17.00 Caddie Woodlawn; 19.00 Kruli; 21.00 Air America; 23.00 Hudson Hawk; 22.40 Uk Top Ten; 23.00 Scanner 2: The New Order; 2.45 Prison; 5.25 The Evil Dead; 5.45 Payback. MOVIE CHANNEL 7.20 Arise My Love; 9,15 VVhere the Red Fern Grows; 11.05 Testament; 13.00 Here Somes The Groom; 15.00 The Little Kidnap-pers; 16.40 VVhere the Red Fern Grows; 17.20 Kposure; 19.00 VVhl-te Hot: The Mysterious Murder of Thelma Todd; 21.00 Dylng Voung; 23.00 Meeting Venus; 1.00 Crimes and Misdemea-nours; 2.45 Cold Dog Soup. PR0 7 4.35 Serije in ponovitve; 9.00 Storilec neznan (krim., VB 1955); 10.45 Matlock; 11.45 Poročevalci; 12.15 Shortlist; 12.35 Agentka s srcem; 13.25 Lov na Pozejdona (ZDA 1978); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.00 Parker Levvis; 18.30 Show Billa Co-sbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 FBI Aca-demy (kom., ZDA 1988); 21.55 Smrtonosen roj (ZDA 1977, i. Michael Caine, Richard Chamberlain); 0.05 Zlomljene značke; od 1.00 do 3.55 poročila in ponov. 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo -Moje truplo - Tvoje truplo (i. Peter Falk); 22.10 Quincy; 23.05 10 pred 11, magazin; 23.40 Gong; 0.15 Tropical Heat; 1.20 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve; 11.50 Sosedi; 12.15 Kolo sreče; 12.55 Bajvvatch; 13.45 Sence strasti; 14.35 Sosedi; 15.00 Pod Kalifornijskim soncem; 15.55 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse!; 18,00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Oče potrebuje ženo; 21,20 Prosim, javi sel; 22.15 Žgoče; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Pozna letina; 0.05 Tenis; 2.15 Ura filmskih ustvarjalcev; 2.30 Pregled programa, Vi-deotext. PREMIERE 7.00 Klasične risanke; 8.00 Čistilni stroj (Kan. 1992); 9.35 Nepriljubljena naravovarstvena policija; 10.20 Trije moški in gospodična (ZDA 1990); 12.00 Kino '93; 12.30 tvtv; 13.00 Premiere; 13,15 Romeo predstavlja; 14.15 Majhne skrivnosti (dram., ZDA 1990); 15.45 V senci dvoma (krim., ZDA 1991); 17.25 Dvojni Notzli (kom., 1990) ; 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 0 37; 20.15 Terminator 2 -Dan obiačuna (ZDA 1991); 22.30 Keep o 1991) ; 0 1991, i. n Running (glas.. Nem. 05 VVedlock (dram., ZDA Rutger Hauer, Mimi Ro-gers); 1.45 Dovoljenje za ljubezen (erot., ZDA 1990). EVROPA / V VEČJEM DELU EVROPE BO SONČNO IN TOPLO pod -20 C°l I-20/-10 C“ DlO/O C”|. ^0/10 C° LHiO/20 C° 20/30 C“ 1_J nad 30 Ce O jasno poloblačno O oblačno f nevihta A dež sneg 5— megla DANES topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SUKA Nad Atlčntikom in severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, nad ostalo Evropo pa območje visokega zra- čnega pritiska. Ob šibkih severozahodnih višinskih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje razmeroma topel in suh zrak. C A središče središče ciklona anticiklona VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE PO SVETU HELSINKI 0/5 OSLO 0/4 STOCKHOLM... 1/4 K0BENHAVN... 0/6 MOSKVA -4/-4 BERLIN 3/13 VARŠAVA -2/4 LONDON 7/17 AMSTERDAM... 2/16 BRUSELJ 5/16 BONN 2/17 FRANKFURT 2/16 PARIZ 4/16 DUNAJ 1/13 mOnchen -3/10 ZURICH -1/14 ŽENEVA -1/15 RIM 1/14 MILAN 2/16 BEOGRAD -1/11 NICA 6/14 BARCELONA... 11/15 BUKAREŠTA -6/8 CARIGRAD 1/7 MADRID 7/12 LIZBONA 10/17 ATENE 4/13 LARNAKA 6/16 TUNIS 11/17 ALŽIR 14/22 MALTA 12/15 JERUZALEM 3/12 KAIRO 10/18 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.15 in zašlo ob 18.08. Dan bo dolg 11 ur in 53 minut. Luna bo vzšla ob 01. uri 43 minut in zašla ob 10. uri 36 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 0.47 najvišje 22 cm, ob 9.21 najnižje -24 cm, ob 19.42 najvišje 10cm,ob21.31 najnižje9cm. Jutri: ob 2.33 najvišje 12 cm, ob 11.30 najnižje -27 cm, ob 19.19 najvišje 19 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO IN TOPLO, ZJUTRAJ BO OB SEVERNEM JADRANU SE DOPOLDNE MEGLA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -1/13 TRST.......... 4/6 CELOVEC...... -3/11 BRNIK...... -2/12 MARIBOR.... 0/13 CELJE...... -4/13 NOVO MESTO -1/14 NOVA GOR.... 1/13 MUR. SOBOTA -2/12 PORTOROŽ... -1/8 POSTOJNA... -6/11 IL. BISTRICA. -5/- KOCEVJE.... -3/13 ČRNOMELJ..... -1/15 SL. GRADEC... -3/12 BOVEC........ 0/10 RATEČE....... -4/- VOGEL...... -2/5 KREDARICA -1/5 VIDEM...... 4/11 GRADEC..... -1/12 MONOŠTER.... 1/12 ZAGREB..... -1/14 REKA.......... 5/13 V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, zjutraj SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih bo po nekaterih nižinah in ob morju pokrajunah bo sončno in razmeroma megla. Najvišje dnevne temperature toplo, ponekod ob severnem Jadranu in bodo od 10 do 16° C. v severni Italiji bo zjutraj megla. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 4 4 ** 5-10 *** *** 30-50% 10-30 w Www A A 30-60 50-80% O nad 80% *** *-*-*■ *** ■*** nad 60 V SLOVENIJI: Sončno in razmeroma OBETI: V sredo bo sončno in toplo, toplo bo, zjutraj bo po nekaterih nižina in ob morju megla. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrV zraka: 62 84 98 106 64 131 23 Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija SOz je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 96, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 31, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 90, Sora Suha: 94, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 72, Soča Solkan: 164. HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Dan boste začeli prekipevajoč od novih idej in s polno mero energije ter motivacije za njihovo uresničitev. Vaša družina bo imela še največ od vaše trdne odločnosti. BIK 21-4/20-5 : Končno se vam je spet odprlo in komaj boste čakali, da lahko zavihate rokave in se vržete v projekte, ki se vam že nekaj časa vrtijo po glavi. Sodelavci vas bodo podpirali. DVOJČKA 21-5/21-6 : Danes vam je Merkur naklonjen, saj boste z natančno ostrino dokazali vsem, ki so dvomili v vas, da ste se odločili popolnoma pravilno. RAK 22-6/22-7 : Jutro nikakor ni primemo za to, da uresničujete svoje na novo rojene ideje. Nadrejeni vas bodo sicer pozorno poslušali, vendar ne boste naleteli na odobravanje. LEV 23-7/23-8 : Sredi najglobljega razmišljanja, ko boste že blizu rešitve problema, vas bo zmotil telefonski klic, ki bo vaše misli preusmeril na nove težave. DEVICA 24-8/22-9 : Vaš partner bo danes že navsezgodaj poln novih idej, kar bo tudi razlog vašemu podjetnemu razpoloženju. V vsakem primeru pustite partnerju, naj vas vodi. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vse, Cesar se boste danes lotili, vam bo šlo zelo dobro od rok. Zato boste opravili toliko dela, da bi si v preostalem delu tedna lahko privoščili počitek. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Dan je primeren, da poskusite pririniti v ospredje svoje osebne cilje. Toliko časa ste pripravljali teren in če ne boste izkoristili tega trenutka, bo za marsikaj prepozno. STRELEC 23-11/21-12: 2e nekaj časa se ukvarjate s problemom nepremičnin, danes pa obstajajo vse možnosti, da vaš predlog končno dobi zeleno luč tudi pri odgovornih osebah. KOZOROG 22-12/20-1 : Končno se boste izjasnili in naravnost povedali, kaj si želite v prihodnosti. Sicer bi lahko svoje besede vsaj poskusili zaviti v celofan in pokazali svoja nežna čustva. VODNAR 21-1/19-2 : Bolj ko se bo dan odvijal, bolj boste odločeni, da morate ukreniti nekaj v zvezi z vašim finančnim položajem. Idejo že imate, vendar boste potrebovali pomoč. RIBI 20-2/20-3 : Nenavaden duhovni odnos z ljubljeno osebo bo razlog za to, da boste današnji dan prištevali med praznične. Imate možnost, da se popolnoma odprete, čeprav vas je tega strah. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so danes dopoldne večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANI J A-J K KOROŠKA Kope -/25 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe -/- Claut Bad Kleinkirchheim ...20/50 Lontovž -/- Piancavallo ..40/60 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla ....40/50 Raibl -/- Dobrač -/30 Kanin -/90 Forni Avoltri Nassfeld/Mokrine ,.60/80 Cerkno -/35 Forni di Sopra ..30/40 Spittal/Goldeck 5/55 Soriška planina -/- Paluzza-Timau ..20/30 Heiligenblut 20/140 Vogel -/15 Paularo Katschberg 60/80 Kabla Pontebba ..40/40 Koralpe/Golica -/30 Mariborsko Pohorje.. ....40/50 Pradibosco ..30/60 Kčtschach/Mauthen 20/30 Kranjska qora -/- Prato Gornico Mallnitz 10/150 Pokljuka -/- Zoncolan ..10/40 AVSTRIJA Rog-Črmošnjice -/- Sauris ..10/20 Arlberg 35/330 Prvine -/- Sella Chianzutan -/- Seefeld 20/70 Jezersko -/- Nevejsko sedlo.... 30/100 Kitzbuhel 10/75 Ulovka -/- Višarje ..35/60 Obertauern 120/220 Krvavec -/- VENETO Zeli am See 20/100 Črni vrh -h Sappada ..20/90 Schladming/Planai .10/100 V VEDNOST Lepote spomladanskega neba Bleščeča ozvezdja zimskega neba z Orionom, Velikim psom in Bikom so se že močno pomaknila proti zahodu. Vse prej zahajajo. Na vzhodu pa se vedno prej pojavljajo tipična spomladanska ozvezdja: Lev, Devica, Volar in Venec. Tudi šibkih zvezd Herkula se vidi vedno več na severovzhodnem delu neba. Od vseh ozvezdij je na nočnem nebu najmogočnejši Lev, ki s svojo najsvetlejšo zvezdo a, svetlobelim Beguiom, kraljuje visoko na južnem nebu. Na jugovzhodu se blešči v poznih večernih urah Špika, najsvetlejša zvezda a v ozvezdju Device. Na vzhodno nebo se dvigujeta še Volar s svetlordečim Arkturjem (a Volarja) in Venec z Gemmo. Arktur in Špika sta v tem času glavni orientacijski točki na vzhodnem oziroma jugovzhodnem delu neba. Ce podaljšamo oje Velikega voza v krožnem loku proti vzhodu za dvakratno njegovo dolžino, pridemo do Arkturja in naprej po istem loku še za enako dolžino do Špike. Svetle zvezde Arktur, Špika in Regul sestavljajo značilni spomladanski nebesni trikotnik, ki se bo še nekaj mesecev zadrževal na večernem nebu. Od planetov se Mars giblje v ozvezdju Dvojčkov in zahaja v jutranjih urah, Jupiter pa je v ozvezdju Device viden skoraj vso noč. (Oba planeta sta v prikladnih legah za opazovanje z daljnogledom). Marijan Prosen