LETO XXIII. — Številka 26 u«anovitelji: obe. konference SZDL *e*«nice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ** Trtifi. — izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar •* Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo social kranj, sobota, 4. iv. 1970 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od i. januarja 1960 trikrat tedensko. Od t. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah ljudstva za gorenjsko Utemeljen predlog: gorenjska skupnost osnovnih šol V torek se je sestal ■*tlv prosvetnih delavcev !*~ komunistov v občini 'rtič. Razprava je pote-"^ua o idejnosti pouka In °uspehih dela osnovnih *°1 na območju te občine. Učitelji komunisti so kričao ocenili svoje delo in ugotovili, da so premi- vidni, da pa jih jav-n°*t vse premalo ali pa tostransko pozna in jih ^ato ne stimulira v zadostni meri tudi z družbe-tun* priznanjem. Razgovo-ra sta se udeležila tudi Predstavnika zavoda za šolstvo Ferdo Bern In Stanko Stritih. Ugotovitev, da je premajhno sodelovanje med šolami tudi v Tržiču samem, je sprožila Predlog o skupnosti osnovnih šol na Gorenjcem. Tovariš Bem Je »Pregovoril o podobnih Samoupravnih združenjih •rednjih šol. Osnovne šo-'e si §e niso znale poiskati oblike skupnega delovala, ki bi jim zagotavljale tudi ustreznejše družbene Pozicije. Ce se bo ta za-mi«*l uresničila, bo — v*aJ kot je nam znano — to prva taka -samoupravna oblika med osnovnimi šobami pri nas. -ok. Krvodajalcem V marcu je občinski odbor RK Kranj organiziral krvodajalsko akcijo. V 11 dneh je prišlo darovat kri 3287 občanov. Akcija je izredno lepo uspela, saj se je zato trudilo nad 500 aktivistov in sodelavcev RK v naših osnovnih organizacijah. Občinski odbor RK se ob koncu akcije toplo zahvaljuje vsem krvodajalcem in aktivistom. Se posebej se zahvaljujemo delovnim organizacijam in ustanovam, ki so omogočile krvodajalcem plačan prost dan, pa tudi tistim krvodajalcem — kmetom, obrtnikom in gospodinjam, ki so žrtvovali svoj delovni čas. Za sodelovanje in pomoč v krvodajalski akciji gre zahvala tudi družbenopolitičnim organizacijam, še posebej pa Turističnemu prometnemu podjetju CREINA iz Kranja in Zavodu za transfuzijo krvi iz Ljubljane za dostojen prevoz. Za darovano kri v imenu vseh, ki jim bo vrnila zdravja, iskrena hvala. Občinski odbor RK KRANJ velika Izbira najboljša kvaliteta najnižje cene v poslovalnicah: ^HJtžj Kranj VAM NUDI ZA SPOMLADANSKO IN LETNO SEZONO: NAJNOVEJŠE IZDELKE ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE, PERILO, METRSKO BLAGO, 2ENSKE NOGAVICE Konfekcija, Titov trg 7, Baby, Titov trg 23, Nogavičar, Titov trg 18, Moda, Titov trg 15, Pri Kranjcu, Cankarjeva 7 Včeraj, 3. aprila, je bila v tovarni Jelovica Skofja Loka slovesnost, na kateri so 15 najzaslužnejšim delavcem izročili odlikovanja, ki jim jih Je podelil predsednik republike Josip Broz-Tito. Red dela s srebrnim vencem so dobili: Miloš Zakotnik, Janez Hude, Franc Mihelič, Tone Pogačnik. Medaljo dela pa Stanislava Dolenčeva, Jože Gaber, Vendelj Kalamar, Ludvik Kozamernlk, Alojz Kržišnik, Jože Oblak, Jože Pintar, Zdravko Ribnikar, Janez Setnlkar, Franc Ziherl st. in Franc Ziheri mL (Ig) — Foto: F. Perdan Pred dnevom zdravja KraiPVlia SklinnOSl ;vetovni dan zdravja 7. ap- so kot vzrok smrti na drugem W M M HiM. Svetovni dan zdravja 7. ap '"u je letos posvečen rakavim obolenjem. Svetovna zdravstvena organizacija se je letos odločila za geslo — zgodnje odkrivanje raka rešuje živ-tjenja. Ta bolezen predstavlja Vedno večjo nevarnost za lju-ul naše sedanjosti, saj je med ^oki smrti na drugem me-*tu takoj za boleznimi srca ta ožilja. Rakava obolenja pa so kot vzrok smrti na drugem mestu tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Ob dnevu zdravja bodo v SR Sloveniji ustanovili društvo za boj proti raku kot ga imajo sicer že drugod po svetu in tudi vse republike v Jugoslaviji. Društvo naj bi bila trajna organizirana oblika vseljudskega sodelovanja in pomoči pri zatiranju raka. V ponedeljek sta predsedstvo In Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze razpravljala o razvoju krajevne samouprave in vloge socialistične zveze ter o nekaterih kadrovskih problemih iz dela sekcij. V Sloveniji delujejo 1004 krajevne skupnosti in je poprečno vsakih šest naselij združeno v krajevno skupnost. V zadnjem času je opa- ziti pojav, da se število kra^ jevnih skupnosti zmanjšuje, medtem ko se število krajevnih organizacij socialistične zveze veča. Tako so v Slove- niji 1202 krajevne organizacije socialistične zveze. Pri tem gre verjetno za proces, da se krajevna organizacija socialistične zveze želi čim bolj približati občanu, krajevna skupnost pa se želi ekonomsko utrditi. (Nadalj. na 24. str.) JESENICE Danes se je začel na Jesenicah celodnevni seminar za mlade komuniste in družbenopolitične delavce, ki sta ga organizirala občinska konferenca ZKS in občinska mladinska organizacija. Dopoldne je mladim spregovoril Miha Marinko, in »icer o predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju, za njim Pavle Lotrič o regiji, cerkvi in klerikalizmu, popoldanski del seminarja pa bo izpopolnil predsednik občinske skupščine Franc Žvan z orisom stanja in perspektiv jeseniškega gospodarstva. -Jk KRANJ Izvršni odbor občinske konference SZDL je v četrtek na l«dni seji sklenil, da bodo prijave za zborovanje v počastitev obletnice OF, ki bo 26. aprila v Dolenjskih Toplicah, na katerem bo govoril tovariš Edvard Kardelj, ob tej priliki pa bodo podelili'tudi republiška odlikovanja, zbirali v občini uslužbenci na krajevnih uradih, tajniki krajevnih skupnosti in na sedežu občinske konference SZDL. Del stroškov za potovanje bodo krili udeleženci sami, del pa občinska konferenca SZDL. Izvršni odbor je tudi sklenil, da bo za republiško odlikovanje iz kranjske občine predlagal dva člana, v občini pa bo ob tej priliki podeljenih 10 srebrnih odhčij. A. 2. Na posvetu tajnikov, blagajnikov in predsednikov nadzornih odborov gorenjskih občinskih sindikalnih svetov (posvet je bil konec minulega meseca) so se dogovorili, da bodo Zaradi nekaterih novosti pri finančno-materialnem poslovanju sindikalnih organizacij v vseh sindikalnih organizacijah na Gorenjskem pripravili posvete s tajniki, blagajniki in predsedniki nadzornih odborov. Nova pravila, ki zahtevajo več reda pri zbiranju in porabi sredstev sindikalnih organizacij, veljajo od 1, januarja letos. V Kranju bodo zato ta posvetovanja prihodnji torek in sredo. A. 2. RADOVLJICA V prostorih družbenopolitičnih organizacij bo v torek popoldne četrta redna razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Na dnevnem redu je razprava o doseženih rezultatih družbenoekonomskega razvoja v občini lani in razprava o delovnem programu sveta gorenjskih občin. Radovljica, 3. aprila f* V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila popoldne redna letna skupščina zveze kul-turno-prosvetnih organizacij. Na njej so ocenili dosedanjo kulturno-prosvetno dejavnost v občini. A. 2. Izvršni odbor občinske konference SZDL je v torek popoldne na seji med drugim razpravljal tudi o delu organov konference. Ugotovili so, da so po seji volilne občinske konference SZDL začele delati že vse komisije in sekcije. Tako je koordinacijsko-kadrovska komisija sklenila, da bo naredila pregled kadrov po vseh skupščinskih, samoupravnih in družbenopolitičnih organih' v občini. Razen tega so na seji sklenili, da bodo v tistih krajevnih organizacijah socialistične zveze v občini, kjer bodo v kratkem začeli graditi nove šole, ustanovili posebne komisije za izgradnjo Sol. Izvršni odbor je imenoval tudi organizacijski odbor za izvedbo drugega zbora gorenjskih aktivistov, ki bo septembra v Bohinju, in sklenil, da bo ta mesec druga seja občinske konference SZDL, na kateri bodo obravnavali kulturno-prosvetne dejavnosti v občini in se dogovorili za ustanovitev kulturne skupnosti. a. t. SKOFJA LOKA Včeraj, 3. aprila dopoldne, je bil v škofji Loki sestanek, ki *> se ga udeležili direktorji vseh domačih gospodarskih organizacij in predstavniki občinske skupščine Škofja Loka. Na dnevnem redu so bile investicije v letu 1970, njih obseg in način razporejanja sredstev. Očitno je namreč, da bo spričo pomanjkanja denarja treba izdelati prioritetni red vlaganj. Prisotni so nadalje razpravljali o vedno večjem primanjkljaju delovne sile in skušali najti vsaj okvirno rešitev. Večina podjetij in ustanov v občini se naglo širi ter odpira nova delovna mesta, žal pa ne najde ustreznih ljudi. Kot smo slišali že med zadnjo sejo skupščine, bi potrebovali kadre najrazličr nejših profilov, z najrazličnejšo izobrazbo. Nekateri predlagajo, naj si gospodarske organizacije v prvi fazi prizadevajo pridobiti občane, ki so zaposleni drugod, zunaj škofjeloške komune, medtem ko bi v %rugl fazi lahko skušali zmanjšati latentno brezposelnost. Kot zadnja je bila na vrsti debata o srednjeročnem programu ra*voja občine (obdobje do leta 1975), ki ga pravkar sestavljajo in ki bo kmalu gotov. -ig Mesec mladosti na Jesenicah Mladinska organizacija v jeseniški občini se že dalj časa pripravlja na praznovanje meseca mladosti, ki se bo začelo 24. aprila in končalo 29. maja. Lani je na vseh prireditvah v okviru meseca mladosti sodelovalo prek 2000 mladih, letos pa želijo, da bi jih še več. Zato so se z mladinskim aktivom na terenu, šolah in delovnih organizacijah dogovorili, da tudi oni organizirajo svoje prireditve, čeprav je že takšnih, ki imajo širši, občinski pomen, kar lepo število. Zanimivo je to, da bodo tudi nekatere večje Tudi v JLA so mladi Predsedstvo občinske konference zveze mladine na Jesenicah je sklenilo utrditi sodelovanje z jugoslovansko ljudsko armado predvsem zaradi dveh vzrokov. Prvič kadrovski rok služijo mladi fantje, Člani zveze mladine in je bojazen, da po vrnitvi domov ne bi zgubili stika z organizacijo. In drugič: sodelovanje z JLA je potrebno tudi zaradi krepitve vseljud-ske obrambe. Prvi sadovi te zamisli se že kažejo. Mladinska organizacija je mladim vojakom na karavlah pripravila štiri predavanja o razvoju in prihodnosti jeseniške občine. Ob tej priliki so se z vojaki — mimogrede rečeno, takšnega sodelovanja so si že dolgo želeli — dogovorili za nadaljnje stike. Fantje v uniformah bodo sodelovali na raznih pri-reditvah, predvsem v mesecu mladosti. JLA ima že svojega predstavnika v predsedstvu občinske konference zveze mladine, 4 pa v konferenci. Ker bodo tudi aktivi razvijali sodelovanje z vojaki, so se domenili, da bi bili predstavniki JLA tudi v vodstvih aktivov, predvsem terenskih. Hruška je to že naredila, še več. Skupno z JLA so organizirali mladinski ples, ki je bil izredno dobro obiskan. Jk Skupščina jeseniških borcev Dameo popoldne ob pol šestih bo pri Jelenu na Jesenicah redna skupščina Zveze združenj NOB občine Jesenice, na kateri bodo pregledali delo organizacije v zadnjih dveh letih — po naročilu sodeč je bulo izredno uspešno — ha se dogovorili za delo v prihodnjih lotih. Po skupščini bo v istih prostorih tovarlški večer. —Jk prireditve organizirali posamezni aktivi. Tako bo na Hrušici revija amaterskih dramskih skupin v 2irovni-ci turnir v odbojki, v Mojstrani nogomet, v Kranjski gori šah, na Hrušici pa nastop mladih gasilcev. Nekaj prireditev v okviru meseca mladosti smo že našteli. Ostale pomembnejše pa so: Titova štafeta, razstava »Mladi v vojni in povojni graditvi«, srečanja in pogovori z aktivisti OF in Skoja, osrednji sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo (9. maja), 24. maja bo manifestacija telesne kulture v občini, dan kasneje pa srečanje gorenjske mladine. Posebnost letošnjega pra* novanja so gotovo tekmovanja mladih ključavničarjev, gostincev, matematikov in gasilcev. Tega doslej pri podobnih praznovanjih ni bilo. -jk Delo loške mladine Škofjeloški taborniki tudi pozimi ne mirujejo. Številnim obiskovalcem so v nedeljo v dvorani loškega gledališča prikazali večer ob tabornem ognju. Predstava je bila razdeljena v tri dele in je orisala pestro taborniško življenje. Nastop članov odreda je režijsko obdcilal Alojz Bogataj. Mladinci iz škofje Loke pa so se pretekli petek zbrali na tretjo sejo občinske konference ZMS. Dosedanje ob- dobje v razvoju svoje orga* nizacije so označili za prehodno. Zlasti niso mogle z*" živeti nove organizacijski oblike, čeprav so v lanskem mesecu mladosti uspeli pri* tegniti k številnim akcijam precej mladine. Na območju občine deluje sedaj 15 mla* dinskih aktivov v delovnih organizacij ali, 10 v šolah in 7 aktivov na terenu. Za novega predsednika občinsk« konference ZMS je bil izvoljen Jože Šmid. Slavnostna seja političnega aktiva V Radovljici bo 23. aprila slavnostna seja občinskega političnega aktiva v počastitev obletnice osvobodilne fronte. Na slovesnosti bodo podelili 1 kolektivno ln 4.posamezna srebrna odličja različnim družbenopolitičnim delavcem iz radovljiške občine. Proslave ob obletnici OF bodo od 25. do 27. aprila tudi v vseh krajevnih organizacijah SZDL v občini. Izvršn* odbor občinske konferenc« SZDL je na zadnji seji sklenil, da se bo osrednje slovel* ske proslave ob obletnici ustanovitve OF, ki bo 26-aprila v Dolenjskih toplicaki iz radovljiške občine udeleži' lo 60 do 70 aktivistov OF. A. t. Včeraj so na pobudo krajevnih družbenopolitičnih organizacij ustanovili mladinski aktiv Fodmežaklja. Novo ustanovljena organizacija bo kar številna, saj bo zajela več kot 300 mladih, ki doslej niso bili organizirani. -jk OBVESTILO Občinska konferenca SZDL Kranj obvešča vse aktiviste OF, ki se želijo 26 aprila 1970 udeležiti zborovanja aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah, da se prijavijo do 20. aprila, in sicer: — na krajevnih uradih: Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje in Žabnica mm v prostorih krajevnih skupnosti: Strazišče. Vodovodni stolp in Zlato polje — na Občinski konferenci SZDL v zgradbi Občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 1, soba 199/11. Za udeležence bo organiziran prevoz z avtobusi. Cas odhoda bo objavljen kasneje. Vsak udeleženec prispeva za prevoz 12 din. Občinska konferenca SZDL Kranj * ALPLES — tovarna pohištva, Železniki razpisuje prosto delovno mesto vodje prodajnega sektorja POGOJI: visokošolska izobrazba ekonomske smeri, nekaj let prakse v prodaji, nastanitev v Železnikih. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe s potrebnimi dokazili je treba poslati na kadrovski oddelek podjetja najkasneje 15 dni po objavi. POSREDUJEMO PRODAJO ZAVAROVALNICA SAVA, PE JESENICE posreduje prodajo kararnboliranega vozila ZASTAVA 750 ev. št. KR 65-34, leto izdelave 1969 s 1250 prevoženimi km. Ogled vozila je možen v dopoldanskem času v garaži podjetja Ljubljana transport — Kranjska gora. Izklicna cena 9500 din. Vse informacije lahko dobite na naši PE ali prek telefona 82-221. Pismene ponudbe sprejema PE Jesenice v zaprtih ovojnicah do 8. aprila do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ posreduje prodajo kararnboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1968, začetna cena 3850 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od izklicne cene sprejemamo do 8. aprila do 12. ure. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič Cene in integracijski ukrepi Na ponedeljkovi seji je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič pretresalo vprašanje rasti cen osnovnim živilskim proizvodom in integracijske procese v okviru občine. Zahteve po zvišanju nekaterih cen so se pojavile tudi v tržiški občini in verjetno že na naslednji seji občinske skupščine lahko pričakujemo predloge nekaterih delovnih organizacij za zvišanje con. Rezultati izpred nekaj mesecev, ko je tržiška občinska skupščina poskušala zaustaviti divjanje cen, so znani, zato je vprašljivo, ali se bo skupščina ponovno postavila po robu. Kajti izhod je v sistemski rešitvi,.ne pa v »dopuščanju« samoupravne odločitve občinskim skupščinam. Proizvajalca in potrošnika bi lahko zaščitil npr. ustrezen sistem regresiranja ali politika prometnega davka. Pred. vrati je zahteva za podražitev mesa, živo pa so prisotne tudi že težnje po zvišanju cen mleka in kruha. Predsedstvo OSS podpira stremljenja, naj si podjetja poiščejo sredstva pri bolj luksuznih artiklih, črni kruh in meso II. vrste pa morata obdržati tako ceno, ki bo dostopna ne le sloju občanov s poprečnimi, ampak tudi z nižjimi osebnimi dohodki. Dogovor med proizvajalci in občinsko skupščino bo šel verjetno v tej smeri. Znano je, da je bilo mesarsko podjetje v Tržiču v zadnjih letih visoko akumulativno in da so osebni dohodki delavcev v tej delovni organizaciji sorazmerno visoki. Vemo pa tudi, da stopnja rasti osebnih dohodkov mesarjev v zadnjih letih ni presegla 4 %, da so svoj dohodek prelivali v obnovitve in zidavo, tako da je podjetje eno redkih na Gorenjskem, ki zaradi tega nima težav z za- fipeceriaa Komisija za sprejem ' in prenehanje dela pri veletrgovini Špecerija Bled razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. PRODAJALKO za Market v Bohinjski Bistrici — pogoj: KV prodajalka 2. VODJO ODDELKA za centralno skladišče na Bledu — pogoj: VK trgovinski delavec ali KV trgovinski delavec z ustrezno prakso 3. SKLADIŠČNE DELAVCE pogoj: KV trg. delavec ali NK skladiščni delavec z ustrezno prakso 4. ŠOFERJA pogoj: šofer C ali D kategorijo 5. FAKTURISTA pogoj: ekonomska srednja šola z ustrezno prakso dovolitvijo sanitarnih predpisov. Narava dela, zlasti težina in nikoli končan delovni čas, pa je vzrok tudi kadrovskim težavam — domačini se ne zaposlujejo v tem poklicu, vajencev ni. Razveseljive so spodbude po sodelovanju in združevanju manjših delovnih organizacij, katerih tehnologija je sorodna ali pa celo enaka. Vse kaže, da je mišljenje o potrebi po tem zraslo znotraj delovnih organizacij samih — torej kot posledica ekonomske nujnosti, ne pa morda zunanjega političnega pritiska. Poročali smo že, da je združitev komunalnega in. obrtnega podjetja pred uresničitvijo. Možnosti pa je se-* veda še veliko. O tem razmišljajo v čevljarskem podjetju, v kleparstvu in še marsikje, saj je kakor na dlani, da obstoj majhnih delavnic ne obeta ka/j prida. —ok Prva ocena ugodna Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah že dalj časa deluje posebna komisija, ki pregleduje statute delovnih in drugih organizacij in ugotavlja, v kolikšni meri so usklajeni z zahtevami republiškega in zveznega ustavnega amandmaja. Prva ocena je ugodna, saj so osnutki statutov dobro izdelani. Člani komisije imajo pripombe le na tiste dele statutov, ki go- vorijo o razmejitvi pristojno« sti med posameznimi samoupravnimi organi in reelekcij, ski dobi. Nekateri statuti zahtevajo, da bi bila reelek-cijska doba 8 let. Ocene te komisije imajo svetovalni značaj, ne pa odločujočega. Pripombe pošljejo delovnim organizacijam, od nje pa je odvisno, ali jih bo upoštevala ali ne. jk Na občinskem sindikalnem svetu ne mirujejo Pred kratkim so imenovali štiri stalne komisije, in sicer za gospodarstvo in družbene službe, za samoupravljanje in samoupravne akte, za izobraževanje in organizacijsko kadrovska vprašanja in za prošnje, pritožbe ter socialne zadeve. Po potrebi bodo imenovali še začasne komisije. Prav tako so že izdelali delovni program za ta mesec. Organizirali bodo seminarje za blagajnike in predsednike nadzornih odborov, na katerih bodo obravnavali novo finančno in materialno poslovanje ter kontni plan, nadalje seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij. Na njem bodo pretresali politične cilja in naloge sindikata, republiška sindikalna stališča o gibanju cen, naraščanju življenjskih stroškov ter splošne organizacijske in kadrovske zadeve. Podobne razprave bodo tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah. Vodstvo občinskega sindikalnega sveta pa bo stalno spremljalo gospodarska gibanja v občini. -jk Tovarna verig, Lesce pri Bledu razglaša prosta delovna mesta 1. 5 strojnih ključavničarjev 2. 3 strugarje 3. 3 rezkalce 4. 2 skoblarja 5. 1 kovača Pogoj je 3 leta prakse. 6. 20 delavcev Po možnosti vojaščine prosti. Stanovanj ni. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na naslov: Tovarna verig Lesce, Kadrovski oddelek. Pogoj za osemletka KŽK Kranj OBRAT KLAVNICA razpisuje več učnih mest za vajence mesarske stroke. sprejem je uspešno zaključena Prijave sprejema uprava obrata Klavnice — Kranj, Maistrov trg 7. S seje skupščine TIS Radovljica Letos 21 odstotkov več V sredo popoldne so se v Radovljici že drugič sestali člani Temeljne izobraževalne 1 skupnosti in razpravljali o delovnem in finančnem načrtu skupnosti, skladu otroškega varstva ter merilih za delitev sredstev vzgojno-izobraževalnim ustanovam za letos. Prva seja, ki je bila sklicana glede tega v začetku minulega meseca, ni bila sklepčna. Na seji so brez pripomb potrdili zaključni račun za minulo leto. Ko pa so razpravljali o letošnjih merilih in delitvi sredstev, se je razvila živahna razprava glede sredstev za dejavnost osnovnih šol. Ugotovili so namreč, da bo letos kljub 21-odstot-nem povečanju sredstev za osnovne šole v primerjavi z minulim letom, le-tem zmanjkalo okrog 800 tisoč dinarjev za uresničitev programa, ki ga je lani jeseni predpisala skupščina republiške izobraževalne skupnosti. Večina članov skupščine je poudarila, da predpisanega programa ni moč zmanjševati; tako pri osebnih dohodkih kot pri učnih urah. Zato so nazadnje sklenili, da sredstev za osnovne šole za zdaj v programu sicer ne bodo povečali, vendar pa bodo ob polletju (če bo potrebno) naredili rebalans in iz amortizacijskega Sklada, v katerem je 200 tisoč dinarjev za opremo in učila šol, povečali sredstva za dejavnost osnovnih šol. Nadalje so v programu zagotovljena sredstva za prevoze otrok v šolo. Otrok, ki so prek 4 kilometre oddaljeni od šole, je v radovljiški občini namreč okrog tisoč. Prav tako so v programu povečana sredstva za mate šole, ki bodo letos v občini trajale 80 do 90 ur. Nekaj več denarja je predvidenega tudi za letovanje in interesno dejavnost, povsem nova pa so v programu sredstva za dnevno varstvo šolskih otrok. Po nepopolnih podatkih je v radovljiški občini okrog 250 otrok, za katere bi bilo potrebno dnevno varstvo. Za zdaj pa bodo v Gorjah odprli dva oddelka za takšne otroke. Iz sredstev za dopolnilno izobraževanje pa velja razen glasbene šole in delavske univerze omeniti tudi adaptacijo dvorane v graščini. V finančnem programu je namenjenih za to 200 tisoč dinarjev. Razen tega so na skupščini povečali tudi sredstva za šti- pendije. Sklenili so, da bodo letos podeljevali štipendije predvsem za matematiko, fiziko in glasbeni pouk. Sredstva za štipendije so povečali tudi zato, ker se bodo potrebe po pedagoškem kadru po dograditvi novih osnovnih šol v občini povečale. Na seji so nazadnje sprejeli tudi delovni in finančni program sklada otroškega varstva. A. Z. Strokovnjaki Zavodov za zdravstveno varstvo in sanitarni inšpektorji vse Slovenije na Bledu OBJAVA Tri dni, od 8. do 10. aprila, | bo okrog 100 udeležencev v Park hotelu na Bledu poslušalo predavanja iz higiene prehrane, komunalne higiene in higiene dela. Strokovnjaki bodo obravnavali najbolj aktualne teme s teh področij, čeprav še zdaleč ne bodo mogli obravnavati vseh vprašanj, ki jih tarejo. S seboj domov bodo odnesli zajetno knjigo polno strokovnih napotkov. Vabljene so bile tudi sorodne službe. Nekatera podjetja živilske stroke na Gorenjskem bodo pripravila razstavo svojih izdelkov s kratkim prikazom poslovanja svojega podjetja in degustacijo. Za udeležence seminarja bo organizirana tu- di ekskurzija. Ogledali si bodo čistilne naprave ln kanalizacijo na Bledu, v Skofji Loki ln Sostrem oziroma Črnučah. Verjetno bodo udeleženci obiskali še druge kraje na Gorenjskem. Lepo bi bilo, če bi posamezniki, podjetja in turistična društva poskrbeli za to, da bi izginile smeti iz okolice hiš, dvorišč, parkov in grmovja. Ne smemo pozabiti, da so ravno prvi obiskovalci Gorenjske, če odnesejo dober vtis, najboljša reklama, saj s svojim pripovedovanjem nehote vabijo. Ker so to pretežno sanitarni inšpektorji in higieniki, bo pri opazovanju okolice in ureditvi lokalov oko pač bolj ostro. dr. A. Kraker Urbanistični program za Bohinj V Bohinju je te dni razgrnjen urbanistični program za prihodnjih trideset let. Po razpravi ga bo sprejela radovljiška občinska skupščina. Ker bo program pomemben dokument za nadaljnji turistični razvoj Bohinja, sta se turistična zveza Slo- venije in turistično društvo Bohinj odločila, da bosta v sredo, 8. aprila, dopoldne v hotelu Stane Žagar pripravila širši pogovor o tem dokumentu. Na pogovor so povabili 52 predstavnikov različnih republiških, gorenjskih in občinskih ustanov in delovnih organizacij. A. Z. Postaja milice škofja Loka je našla več predmetov, ki so bili v poletnem času v letu 1969 vzeti iz osebnega avtomobila znamke fiat 750. Avtomobil ni bil zaklenjen in je stal ob reki Sora v vasi Lipica pri Šk. Loki. Predmeti: 1. rezervno kolo avtomobila fiat 750 z rumenim obročem in novo gumo, 2. etui za prvo pomoč voznikov motornih vozil, 3. dvigalo za o&ebni avto, 4. garnitura ključev v polivinilasti škatli, 5. ključ za snemanje avtomobilskih koles, 6. črpalka za mazanje avtomobila in še nekaj avtomobilskih ključev, so shranjeni na uradu za najdene predmete SO Škofja Loka. Vse občane, ki so zainteresirani in so morda omenjeni najdeni predmeti njihova last, naj se za podrobnejše informacije obrnejo direktno na PM Škofja Loka. Ljubitelji športa! ZA 6. SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKE, KI BO V LJUBLJANI, od 16.5. do 24.5.1370, IMAMO VSTOPNICE ZA VSE TEKME Z JUGOSLAVIJO IN ZA OSTALE TEKME A SKUPINE. Dobite jih lahko vsak dan od 7. do 19. ure v turistični poslovalnici Creine od 30. marca dalje. Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Creine Kranj, Koroška c. 8 ali po telefonu 21-022. S sredinega sestanka Temeljne laobraleiMilne skupnosti Radovljica. m Fale; F. Perdan Sobota — 4. aprila 1970 GLAS * 5. STRANJ Obiskovalcem sejma ! Slovenija avto Ljubljana, poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Vabimo vas, da si ogledate na spomladanskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila motorna kolesa in kolesa v našem razstavnem paviljonu v montažni hali pred delavskim domom. PRI NAKUPU NUDIMO UGODEN SEJEMSKI POPUST Izredna priložnost za nakup sedežnih prevlek za avtomobile: fiat-750. fiat-1300, škoda, NSU, renault. — Garniture od 80 do 85,90 din. Trezno in postopoma H klasičnim oblikam turistične ponudbe smo pri nas v zadnjem času dodali — doslej seveda le še bolj teoretično — novo obliko turistične dejavnosti — kmečki turizem. Naravne pogoje za to imamo in tudi naklonjenost Odgovornih in pristojnih organov ne bo izostala, vsaj tako kaže. Komite za turizem Pri republiškem izvršnem svetu je ugodno ocenil razvoj turistične dejavnosti tudi v tej smeri in podobno bi pričakovali tudi od samoupravnih teles v občinah. Posluh za to novo obliko turizma bodo imele tudi banke. Kaže, da bodo lahko tisti, ki bodo želeli urediti del svojih poslopij za potrebe kmečkega turizma, najemali kredite pod enakimi pogoji kot jih dobiva družbeno gostinstvo. Verjetno je res mnogo resnice v tem, da smo doslej s kmečkim turizmom preveč gradili gradove v oblakih. Premalo pa smo imeli — in imamo — objektivnih analiz ° stvarnih, ekonomsko utemeljenih možnostih razvoja te novejše oblike turistične aktivnosti. Prvo bi bilo, da bi se polotilo izdelati takšno analizo tudi gorenjsko turistično gospodarstvo oziroma strokovne službe naših občinskih skupščin. Brez temeljite analize je namreč gotovo le eno. Naravne pogoje za kmečki turizem Gorenjska ima. To Pa seveda še ni vse, morda Je to samo eden izmed prvih Pogojev, še zdaleč pa ne zadosten. Kdorkoli se bo lotil izdelave analize o možnostih uveljavljanja kmečkega turizma na Gorenjskem (ali tudi kje drugod), ne bi smel mimo nekaterih dejstev. Kmečki turizem kot oblika turistične ponudbe se ni porodil zaradi morebitnih premajhnih turističnih zmogljivosti ostalih oblik turizma. Ideja o kmečkem turizmu je rezultat posebnih zahtev turističnega povpraševanja; nekomu je namreč všeč divja morska obala, drugemu hrupni turistični kraji, nekomu tretjemu pa mir v planinskem kmečkem okolju. Kmečki turizem tudi ni rešilna bilka za obstoj sleherne hribovske kmetije. Zlasti to se namreč pogosto proglaša za kal ideje o kmečkem turizmu. Nedvomno je res, da bi bil kmečki turizem pomembno dopolnilo kmetijski dejavnosti in da bi morda res rešil posamezno domačijo propada. Toda s tem, če jih bo nekaj res rešil, ne smemo misliti, da je to lahko recept za vse. Predvsem je potrebno upoštevati, da je danes večina naših kmečkih domov takšnih, da bo njihova ureditev za potrebe turistične dejavnosti zahtevala znatna sredstva. Predvidevanja, da bi za potrebe kmečkega turizma zadostovala minimalna opremljenost, so lahko izredno kratkovidna. Ni namreč rečeno, da si bo kmečko hišo izbral za oddih vedno le tisti, ki za obmorski hotel ne bo imel denarja. Zato pretirano varčevanje na račun pomanjkljivega in nezadostnega opremljanja in urejanja prav gotovo ni na mestu. Investiranje v kmečki turizem nosi še eno obeležje. Investicijska sredstva so v tem primeru izredno razdrobljena in ustvarjene zmogljivosti v primerjavi z ostalimi oblikami turistične ponudbe na leto manj časa izkoriščene. Zato se ob vsem tem takoj postavlja vprašanje ekonomske uspešnosti vloženega denarja, pa čeprav računamo, da bosta povpraševanje in ponudba usklajeni. In ne nazadnje je seveda še vprašanje strokovne usposobljenosti za delo v kmečkem turizmu. Na številne ostarele gospodarje naših domačij ne kaže računati, njih sinove in hčere je v dobršni meri uplenilo mesto. Tudi še tisti mladi, ki so ostali na kmetijah, verjetno za turistično delo, pa čeprav le kot dopolnilno dejavnost, niso najbolje pripravljeni. Ob morebitnem načrtovanju je zato treba upoštevati tudi to in ukrepati ustrezno z ugotovljenim stanjem. Kmečkemu turizmu prav gotovo ne gre odrekati mesta in tudi ne perspektive razvoja. Ker se vediio radi zgledujemo po drugih, sta nam tudi tokrat lahko za zgled Švica in sosednja Avstrija. Res pa je, da je treba razvoj kmečkega turizma usmerjati trezno, brez zaleta-vosti in na osnovi analize. Analiza pa naj zajame in upošteva vse elemente, od pričakovanega povpraševanja do cene ponudbe. Nič zato, če bomo kdaj ugotovili, da smo na premajhnem številu kmetij uvedli turizem kot dopolnilno dejavnost. To »napako« bomo lahko razmeroma enostavno popravili. Slabše pa bi bilo, če bi ugotovili obratno; to je, da je mnogo turističnih zmogljivosti na naših kmetijah neizkoriščenih. ABC Železniki 45 milijonov za lepšo podobo mesta Železniki, prestolnica Selške doline, katere zgodovina je precej podobna zgodovini znamenite Krope, nedvomno sodi med kraje z obetajočo turistično prihodnostjo. Domača KS se tega dobro zaveda, saj bo dobršen del letošnjih proračunskih sredstev (180 tisoč N din) vložila v objekte, ki so izrednega splošnega pomena. Predvsem velja omeniti prenovitev kulturnega doma na Cešnjici — o slednjem smo že pisali — gradnjo prve etape kanalizacije, dokončno ureditev nove javne razsvetljave, postavitev prometnih znakov ob krajevnih cestah in oznako prehodov za pešce. Nič manj pomembna ne bodo vlaganja v pokopališče, ki je potrebno temeljite obnove. Popraviti nameravajo obzidje in dohode ter sezidati in opremiti mrliško vežico in obdukcij-sko sobo. Potreben denar, 30 tisoč din, so v obliki desetletnih taks prispevali lastniki giobov. Prav tako 30 tisoč din bo stal televizijski pretvornik za območje vasi češnjica, Studeno, Solce, Dolenja vas in višje ležečih hribovskih naselij. 22 metrov visok jambor z antenami naj bi bil že tretji objekt svoje vrste v Selški do- Preostali del sredstev iz proračuna so namenili izgradnji železne brvi čez rokav Sore ob elektrarni blizu pokopališča (5 tisoč din), utrditvi zidu nad odsekom ceste mimo kamnoloma Pod Drčo (skalne gmote utegnejo namreč vsak čas zgrmeti po bregu navzdol), vzdrževanju okoliških poti (20 tisoč din), zaščiti vodovodnih naprav in cevovoda ter označbi hidran-tov in ventilov (20 tisoč din), napeljavi elektrike (20 tisoč din) ter raznim drugim tekočim stroškom. Nekaj tisočakov bodo kajpak požrle tudi stare obveznosti do dobavite-' ljev materiala za kanalizacijo pri novih blokih in obvezno* sti do graditeljev električnega voda med vasicama Golica in Miklavž. Krajevna skupnost Železni ki letos razpolaga s približno 450 tisoč dinarji. Glavni vir sredstev predstavljajo dotacije občinske skupščine Skofja Loka, ostalo pa so zbrali z vodarino in kanalščino, s prispevkom na mestno zemljišče, s prispevkom GG Kranj, s taksami, s prodajo nekdanje zadruge privatniku in z dotacijo turističnega društva/ I. G. , Tržič — V tovarni obutve Peko posvečajo precejšnjo pozornost svoji trgovski mreži. Tako so lani odprli kar tri nove prodajalne obutve, šest prodajaln pa so preuredili. Prav danes (v soboto) bodo v Ptuju odprli preurejeno poslovalnico, za katero je naredil načrte ing. arh!" Oblak. v — K. M. GORENJCI! Obiščite nas na SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU Poleg ostalega tehničnega materiala vam nudimo kotle, gorilce in radiatorje priznane švedske tovarne Husquarna JUGCTEH KA ncREinn t ur istično prometno podjetje KRANJ* obvešča: TURISTIČNA POSLOVALNICA KRANJ preselili smo se v Kranju na Koroško cesto 8, stranski vhod (bivši Gorenjski tisk), tel. 21022 »Či tal niš k i večer« v Tržiču ob uprizoritvi spevoigre Rendez vous Drevi zadnjo soboto so člani dramske družine v Tržiču uprizorili dorhače-mu občinstvu Medvedovo »pevoigro — komedijo zmeš-ojav — Rendez vous. Kar-koli velja zapisati ob tem navidezno zglednem dogodku, usmerja upravičenost mimo gledališča kot takega; gre za rezultat .prastare »čitalniške gorečnosti«, ki se ima namen opajati z narodno zavestjo v situaciji zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, smešno pa je, še več kot to, to masovno kategorijo aplicirati v današnji prostor, ki ga problemsko obdobje pričujoče Medvedove igrice na eni strani in gledališke dejavnosti prejšnjega stoletja na dru- gi ne zanima niti s svojo naivno eksotičnostjo., Na osnovi povedanega je razvidno, da so se tržiški uprizori tel j i odločili, da bodo »tokrat« gledališče pustili vnemar in se poskusili pozabavati v stilu »salonskega meditiranja«: zagodli in zapeli so, pokoketirali z ljubeznijo in malomeščanskimi odnosi, po katerih se jim, kot kaže izbor, že močno toži. Zdi se mi, da bi se ne smel najti nihče, ki bi smel oporekati taki patinirani zabavi (saj se mladina tudi z leight shovvi in divjimi plesi v trži-šlcem mladinskem klubu), ne bo pa preveč malenkostno vprašanje: Kaj ni morda DPD Svoboda zadolžena s ko- Kulturne vesti KRANJ — Včeraj, v petek, 3. aprila zvečer so v galeriji Mestne hiše odprl] razstavo akademskega slikarja Miligoja Dominka iz Ljubljane. Dominko je že dokaj znan slikar, saj se je doslej udeleževal skupinskih razstav v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu in Titogradu, samostojno pa je prikazal svoja dela v Ljubljani in čateških Toplicah (1968) ter v Novi Gorici, Gorici in Trstu (1969). Leta 1968 so mu za uspelo knjižno opremo podelili Kajuhovo nagrado, tri leta prej pa je zmagal na Bienalu mladih na Reki. Razstava v Mestni hiši, ki jo je pripravil Gorenjski muzej Kranj bo odprta do 19. aprila. SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu sb sinoči odprli zanimivo razstavo grafik starih mojstrov iz 16., 17. in 18. stoletja. Zbirko je posredoval Celjski pokrajinski muzej. Organizatorja tega kulturnega dogodka Loški muzej in zveza kulturno-prosvetnih organizacij Skofja Loka sta v galerijo povabila tudi vokalni kvartet Ledina iz Žabnice, ki je pred otvoritvijo imel krajši koncert. RADOVLJICA — Delavska univerza Radovljica je v graščinski dvorani pripravila razstavo štirih slikarjev iz Čedada, katerih dela so ljubitelji likovne umetnosti lahko videli že v Kranju in na Jesenicah. Zbirko Luigija Bronta, Alda Cola, Carla Mutinella ln Guida Tavagnacca je posredovala likovna sekcija Dolik Jesenice. Razstava bo odprta do 9. aprila, in sicer vsak dan med 10. ln 12. ter med 15. in 17. uro. TRŽIČ — V paviljonu NOB so včeraj, 3. aprila, ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Kamila Legata in mojstra umetnega kovaštva Jože Bertonclja, Otvoritev je popestril moški komorni zbor Staneta Žagarja iz Krope, ki ga vodi Egidij Gašperšič. Razstavo je organizirala delavska univerza Tržič, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzelo splošno gradbeno podjetje Tržič. KRANJ — Danes, v soboto, 4. aprila ob 19.30 se bo v dvorani občinske skupščine Kranj začel koncert mladinskih pevskih zborov. Sodelovala bosta mešani zbor gimnazije Kranj pod vodstvom Matevža Fabjana ln kot 'gost mešani mladinski pevski zbor gimnazije Jesenice, ki ga vodi dirigent Janko Prlbošič. Zbora sta doslej imela že vrsto uspelih nastopov doma in v tujini, zlasti na češkem. Vsako leto priredita skupni koncert v Kranju in na Jesenicah. Njun repertoar je zelo širok, saj mladi pevci obvladajo skladbe iz najrazličnejših obdobij (od renesance do modernih časov) ter seveda slovenske in druge narodne pesmi. -ig pico težav (to je treba priznati,, pri čemer niti v sanjah ne mislim oskrunjatii njihove prizadevnosti in entuziazma) za poslanstvo gledališča v določenem skupščinskem telesu? Ravno je čas, ko govorimo o novem zakonu o kulturnih skupnostih in na ves glas poudarjamo nedeljivost kulture in umetnosti, ne nazadnje je bojda gledališče tisti medij, ki ga najbolj tangira konkretnost omenjene deklaracije. Če že ne zadnji, pa vsaj med zadnjimi, opozarjam na jalovost ureditve problemov v kulturi z deklarativnim po-' segom, ker je vse to v hudem nasprotju z naravo kulture same. Povrnimo se k Rendez vo-usu: kajpak k nepravemu slovenstvu (to danes mirne duše trdimo), tekstovno in upri-zoriteljsko pa kar se da ne-gledališko, kot smo že omenili. Tako lahko zapišemo, da gre zadnji korak tržiških amaterjev vzeti za »dajanje duška odrskemu Ijubitelj-stvu«. Pri tem mi prihaja na misel članek Boža šprajca Diletantstvo in gledališče, ki ga je Glas objavil v eni zadnjih številk, pri čemer sem avtorju hvaležen za nedeljeno javno mnenje, ki ga pri pričujočem konkretnem ovrednotenju nekega gledališkega pripetljaja upoštevam z nekaterimi pridržki, ki v tem konceptu ne sodijo k polemiki. Res pa je, da je »teatrali-zacija« nekega gledališkega pojava močno odvisna od povsem formalnih okoliščin, ki jih avtor omenjenega članka ne upošteva, odkoder je diletanstvo organska posledica in ne estetsko bremenilo zunaj ustvarjalnih hotenj. Treba pa je priznati imenitno« t glasbenega deleža pri uprizoritvi spevoigre Rendez vous, pri čemer vsi, ki so si to predstavo ogledali, mislijo na prisrčnost Saše Perka, pa naj bo v smislu igre ali petja. Kot pevec je navdušil tudi Rado Pančur v protagonistični vlogi zaljubljenega odvetnika (op.: Rado Pančur je poklicni pevec). Kako dolg bo odhod Rendez vousa s tržiških odrskih desk, ne vemo, toplo so ga namreč pozdravili tisti, ki se jim toži po »dobrih starih časih«; za zaključek pa imam še glavno vprašanje: čemu in komu je bila uprizoritev Rendez vousa potrebna? J. Perko OKNA VRATA„JEIX)VICA"? • zato, ker so fiualizirana in embalirana v transportno in vgraditvenb embalažo, • izdelana iz prvovrstnih materialov, • plod natančnih raziskav tržišča in ker so proizvod priznanega proizvajalca stavbnega pohištva. »Jelovice«, lesne industrije Skofja Loka, tel.85-336. OKNA VBATA„JELOVICA" PRODAJA PO TOVARNIŠKIH CENAH murka LES C E GLAS PAVIIJON MURKE v vzorcev jogi Kaj je to? Na spomladanskem gorenjskem sejmu v Kranju Na fotografiji je gostilna »Pri šurcu« v Ratečah. Posneli smo jo zaradi tega, ker je urejena po načrtih Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja. Razen domače urejenega gostinskega lokala ima objekt tudi turistične sobe. Želimo, da bi bilo tako urejenih gostišč čim več. (jk) — Foto: F. Perdan Brez kapelj ni morja. Kdor se izživlja v bogastvu, časti in oblasti, svojega življenja ne živi, marveč ga igra. če se z nekom ne moremo sporazumevati, se z njim tudi ni treba nesporazumcvati. če se bomo ljudje danes pogovarjali samo o oblekah, bomo težko rešili golo življenje. Bajka in krivica imata isto letnico rojstva. Glavna hiba današnjih, kritikov je v tem, da današnjega časa ne razumejo na današnji način. Ostarelih ne spoštujemo zaradi njihove preteklosti, temveč zaradi naše bodočnosti. Za turizem KUP ODPADNEGA PAPIRJA JE LEŽAL NA GASTEJSKEM KLANCU V KRANJU DVA DNI. PEŠCI IN VOZNIKI SO SE GA VARNO IZOGIBALI, DOKLER SE GA NI NEKDO USMILIL. — FOTO: F. PERDAN Položaj že tretji teden priteguje pozornost sveta zaradi naglega razvoja dogodkov, ki ne obetajo nič dobrega. Odstavljeni kamboški princ No-rodom Sihanuk je še vedno v Pekingu in objavlja pozive na boj proti novemu režimu v Phnom Penhu, ki ga vodi triumvirat Lon Nol — Čeng Heng — Sirik Matak. Sihanuk poziva na boj proti novemu režimu doma ne samo južnovtetnamske osvobodilne sile in severnovietnam-ske enote v Kambodži — torej tiste sile, zaradi katerih Je izbruhnil državni udar v Phnom Penhu in katerih odhod s kamboškega ozemlja je do nedavnega sam zahteval — ampak tudi tako imenovane Rdeče Khmere, ki jih je neusmiljeno preganjal od kamboške neodvisnosti leta 1955. Sihanuk je zdaj v nevzdržnem položaju, kar zadeva Kambodža domačo javnost. Ni izključeno, da je del te javnosti še vedno na stran! Sihanuka, toda verjetno ni Kambodžana, ki bi hotel zagovarjati navzočnost tujih čet na kambo-škem ozemlju bodisi sil FNO, Hanoja ali saigonsko-ameri-ških enot. Zato je na vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo politični opazovalci, ali čas dela za Sihanuka ali proti njemu bržkone treba odgovoriti, da čas ne dela zanj. Zato poskuša Sihanuk vzbuditi vtis, da je prišlo do razkola v kamboški nacionalni armadi in da so trije kamboški bataljoni prestopili na njegovo stran. Ti bataljoni naj bi bili po prvih poročilih na poti proti prestolnici — Phnom Penhu. Toda dosti bolj verjetno je, da so trije »kamboški« bataljoni v resnici enote južnovietnamske osvobodilne armade z elementi severnovietnamskih čet. Će je to res, se je položaj nevarno zasukal. Kaj bi storili Američani, če bi bil ogrožen sam Phnom Penh? Vsi politični opazovalci soglašajo, da ameriška javnost in Kongres nikakor ne bi dopustila neposredne udeležbe ameriških čet v Kambodži, saj tega ne dopuščata niti v Laosu. Uradno ameriško stališče je še vedno nespremenjeno: kakor je izjavil predsednik Bele hiše za tisk Ziegler, so bili ameriški in saigonski poveljniki »poučeni«, naj ravnajo po taktiki »reagiranja za zaščito«. To pomeni, da smejo zasledovati sovražnika na kamboško ozemlje le v primeru, če jih ta napade S kamboškega ozemlja. ' Če bi se položaj v Kambodži skrajnje poslabšal, bi utegnile ZDA »diskretno« pomagati novemu režimu z orožjem, »svetovalci« in morda z bombardiranjem, kakor zdaj delajo v Laosu. O zapletenosti sedanjega položaja ne samo v Kambodži, ampak tudi v Laosu j priča izredno previdno uradno stališče Pekinga in Moskve. V propagandnem pogledu Peking sicer na moč podpira Sihanuka, toda uradno ga še ni podprl. Gre za dosti večje odločitve kakor je usoda enega princa. vas Prometni prekrški v porastu Občinsko sodišče v Radovljici je lani obravnavalo 2679 zadev. Skupno se je pred sodnikom zvrstilo 2623 pravnih in fizičnih oseb, ki so storili 3450 prekrškov. Število prekrškov je v nenehnem porastu, kar je razvidno iz podatka, da je 1968. leta sod.uk za prekrške obravnaval 1980 zadev, zagovarjalo pa se je 2440 oseb. Porast prekrškov ni značilen samo za radovljiško občino, saj ga zaznamujejo tudi drugod. »Največ vinjenih voznikov motornih vozil se v večernih urah vozi v okolici Bleda,« je pojasnil tovariš Novak, občinski sodnik za prekrške. »Lani se je zagovarjalo 44 vinjenih voznikov. Obravnavali smo 520 prometnih nesreč oziroma neposrednega ogrožanja prometa. Največ prometnih nesreč je ob začetku zime in pa zaradi prevelike hitrosti. Na cesti so najbolj neugodni in nevarni mladi (po letih starosti) in starejši šoferji.« Večina voznikov motornih vozil krivde ne prizna. V prometnih nesrečah je bilo udeleženo tudi 58 tujcev. Zoper javni red in mir se je pregrešilo 780 občanov (kričanje in nedostojno vedenje na javnih cestah). Zaradi sodelovanja v »klasičnih« pretepih je bilo obsojenih 216 oseb. Precej pretepov je v okolici Bohinja, pa je neki Bohinjec sodniku dejal: »Pri nas je pretep ljudski običaj.« Ne vem, če je sodnik upošteval zagovor kot olajševalno okolnost, je pa res, da se Bohinjci tepejo s pestmi, brez nožev ali bokserjev. Zaradi divjega ribolova je bilo kaznovanih 18 oseb, nobene prijave pa ni bilo zaradi divjega lova na divjad. J. Vldlc Ljudje in dogodki številne dežele Latinske Amerike je zajela svojevrstna gverlla, o kakršni pokojni Che Guevara ni sanjal. Začelo se je lani v Braziliji z ugrabitvijo ameriškega veleposlanika Elbricka. Ugrabitelji so zahtevali Izpustitev kakih petnajst političnih zapornikov in zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru ubili veleposlanika. Vojaška vlada je morala ugoditi njihovi zahtevi. , ., V zadnjih dneh so to »taktiko« v glavnem uspešno uporabili tudi v drugih deželah LA. V Gvatemali so ugrabili zunanjega ministra in nekega ameriškega diplomata. V Sao Paolu v Braziliji japonskega konzula. V Dominikanski republiki letalskega atašeja ZDA. V Buenos Airc-su paragvajskega konzula. Poskusili so ugrabiti tudi dva sovjetska diplomata, a jim je spodletelo. Proti tem ugrabitvam je v Argentini nastopila skrajno desničarska tajna organizacija Tacuara, ki grozi ugrabiteljem in njihovim družinam s smrtjo. Baje jo je organiziral sam režim. Toda ugrabitve se bodo brez dvoma nadaljevale, ker je levica spoznala, da je tak način boja dosti uspešnejši od skrivanja po džunglah in vaseh Latinske Amerike. Le kam leti? — Foto: F. Perdan SGbTJTA - 4. ATOLA 1970 GLAS * 9. STRAN Ob 25-letnici osvoboditve taborišča Buchenivald m trii \/A #1 S SVOJIMI OBRATI BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA in PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proiz-vode • žagan les Iglavcev • žagan les listavcev • ladijski pod • stropne in stenske obloge • vrata vseh vrst • vezane opazne plošče za gradbeništvo • sredico za panel plošče • lesno moko • lesno embalažo vseh vrst • opremo avtomatskih kegljišč • vse vrste transportnih naprav, čelilnl-ke in gradbiščne omarice Ta zapis naj bo v spomin vsem tistim soujetnikom vseh narodnosti, ki smo jih na tej žrtev polni poti morali pustiti v Buchenwaldu. Letos 11. aprila bo minulo že 25 let, odkar je bilo to taborišče osvobojeno, zato Je prav da o tem napišem nekaj besed z mislijo, kl je uklesana v spomenik v Dachauu: MRTVIM V ČAST — ŽIVIM V SVARILO! Koncentracijsko taborišče Buchenwald je bilo ustanovljeno v letu 1937. Od 15. julija 1937 do 11. aprila 1945. je šlo skozi taborišče in 60 njegovih podružnic 250.000 ljudi. Več kot petino, 56.000 ujetnikov, so pobili esesovci ali pa so umrli od lakote in različnih bolezni. Seveda tu ni všteto ogromno število onih, ki niso bili vpisani v taboriščno kartoteko. Glavni namen vsakega taborišča je bil izolacija slehernega nasprotnika nacistične gospode. Tisti hip, ko si dobil številko, si prenehal biti človek in gorje tistemu, ki se na klic svoje številke ni odzval. Stradež, težko fizično delo, tcpež, obešanje, streljanje in bolezni so bile metode esesovskih fašistov za moralno in fizično uničenje človeka. Prva skupina 16 Slovencev je prišla v Buchenwald iz zloglasnih zaporov v Begunjah, in sicer 18. avgusta 1941. leta. Takrat je bil - Buchen-vvald znan kot eden najstrašnejših taborišč, saj so od 16 samo štirje dočakali osvoboditev. Od 18. avgusta 1941 do II. aprila 1945 je prišlo v Buchenvvald 3872 Jugoslovanov. Od teh je odšlo v zunanje podružnice 1053, od katerih je večina umrla. Pri evakuaciji jih je izginilo 280, ker so jih postrelili. Neznana pa je usoda še 1241 Jugoslovanov iz zunanjih komand. Zaradi nemogočih razmer v taborišču in njegovih delovi-ščih je bila umrljivost ogromna. Da bi se razmere kolikor toliko popravile, je bil ustanovljen mednarodni komite taborišča Buchenvvald, razdeljen na posamezne narodne odseke, ki je pomagal politič- nim jetnikom in jih utrjeval v antifašistični miselnosti. To ni bilo pasivno, nestrpno pričakovanje svobode. Odločna . pripravljenost je bila izraz priprave in vztrajne organizacije, ki je iz nas naredila borce, pripravljene, da se za svojo svobodo borimo. Morda se zdi neverjetno govoriti o tem pri takšni množici ljudi, ki so pripadali vsem narodom Evrope in govorili več kot dvajset jezikov, v tej živo pisani množici modernih sužnjev, ki so bili neprenehoma v borbi za samoohranitev in v negotovosti za življenje. Vendar to ni bil čudež. Bilo je nekaj, kar nam je dajalo skupno osnovo, enotno voljo. Bila je to anti-fašistična zavest. Ta antifašistična zavest je bila vzrok, da nismo klonili tedaj, ko so po hrbtih padale gorjače. Ta zavest nas je znala pripraviti tudi na aktiven poseg v razvoj dogodkov, da bi zagotovila v odločilnem trenutku življenje in svobodo. Na teh tleh, kjer je na krute načine onemelo v poslednjem glasu več kot 56.000 borcev za svobodo in političnih delavcev vseh evropskih narodov, na teh kamnitih tleh je zrasla pravilno pojmovana ideja skupnosti povezanih, discipliniranih ljudi, ki so imeli skupno vodstvo, svoj mednarodni komite. Organizacija ni bila lahka; nevarnost izdaje je vedno grozila. Toda delo*, ki je šlo od zbiranja najboljših kadrov, reševanja pred transporti v gotovo smrt, prek kolektivov in političnih ur, do sabotaže v tovarnah orožja, je imelo za končni uspeh organizacijo enotnega mednarodnega vojaškega kadra z lastnim mednarodnim vodstvom. Ta organizacija, ki Tako so odhajali v taborišča časovno sega že v leto 1942, je bila osnovana po skupinah, sestavljena iz 3 — 5 tovarišev; 3—6 skupin je vodil po en inštruktor. Skupine so bile razdeljene po posameznih narodnih odsekih, skupno okrog 180. Jugoslovani so bili tudi tu častno zastopani; glede na majhno število v tem taborišču so dali procentualno največje število borcev. Kot edinstven uspeh lahko zabeležimo, da v vsem času ni prišlo v vojaških vrstah do nobene izdaje. Za končno akcijo smo imeli 83 pušk, en mitraljez, 16 ročnih granat, 200 zažigalnih steklenic, razno drugo ročno orožje in primerno število nabojev. Vse to so prinašali in-terniranci kos za kosom v taborišče deloma iz tovarn, deloma pa iz SS orožarne. Poleg tega smo imeli še radio-oddajni aparat sestavljen iz delov starega oddajnega aparata, ki je v odločilnih dneh oddal več pozivov napredujoči amerikanski armadi. (Se nadaljuje) Piše Stanko Rode 99 ŽIVILA KRANJ V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GORENJSKI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA IN GALANTERIJE Ž IVI L. A KRANJ ČUDOVITA AROMA JE V KAVI ŽIVIL. KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE *- Naj te ne premoti njegova obleka, hčerka. Naj ti raje pove, koliko zasluži na mesec kot kralj.. * VttKr Ne razbijaj si glave, mama, kje sem dobil te hlače! Raje se poglej v ogledalo. — Kaj si mi dala nocoj v kavo? Sploh ne morem zaspati! KRVOSES 43 — Imam občutek, da me hočete podkupiti... Priznam, da sem potreboval precej časa, da sem stri ta oreh. Elza je kajpak mislila, da je vaša žena nosila rokavice tedaj, ko je bila v bungalovu in da zaradi tega ni našla odtisov. In jaz sam sem najprej mislil, da je morala vaša žena biti tam. Končno pa sem se prepričal, da je bilo to izključeno.!« »In kaj ste storili nato?« »Vse ostalo je bilo otročje lahko. Bil sem v posesti odtisov, ki smo jih našli v stanovanja Grace Compton. štiri najboljše sem zaklenil v svoj trezor. Prej pa sem jih oštevilčil z istimi številkami, ki so stale na Elzinih kartončkih.« Pavel Drake je zmajal z glavo: »To je bil precej hud poper, Perry! Zaradi tega bi te bili zaprli tebi nič, meni nič!« »Kako to?« »Zaradi manipulacije z dokaznim materialom.« »Nobenih manipulacij ni bilo.« »O tem govori zakon.« »To je že mogoče, toda jaz nisem storil ivc kaznivega. Prosil sem Dello samo, naj mi prinese iz tresorja številke 14, 16, 9 in 12. Kaj pa morem zato, če je Della pomotoma vzela zavitek z napačnimi kartončki? Tu vendar ne more biti govora o zamenjavi ali manipuliranju! Seveda, če bi me Elza Griffin vprašala, če so to tisti odtisi, ki mi jih je bila ona izročila, potem bi mi pač ne preostalo drugega kot priznati, da to niso njeni odtisi. Če bi v tem primeru lagal, potem bi bil vsekakor kriv zavajanja priče in potvorbe dokaznega materiala. Toda tega me ni vprašala. Poleg tega potem odtisov ni primerjala natančno; ker je že vedela, da tisti odtisi, ki mi jih je bila izročila, izhajajo od Mrs. Bedfordove, se je samo delala kot da jih primerja, nato jih je naglo vtaknila k sebi in odjadrala k vratom, za katera je bila postavila seržanta Holcomba. Pod takimi pogoji seveda nisem bil dolžan dati ji iz lastnega nagiba kakršnekoli Informacije.« »Toda, kako za vse na svetu, ste mogli biti tako prepričani o svoji stvari?« »Povsem enostavno: vedel sem, da vaša žena v bungalovu 12 ni mogla pustiti nobenih odtisov, ker je sploh ni bilo tam. Ker se je opis, ki ga je bil dal Morrison Brems tako natančno prilegal vaši ženi, sem bil prepričan, da laže. Saj smo vedeli, da je Binnev Denham moral imeti tovariša. Potem, ko jih je-Grace Compton zaradi pogovora z menoj dobila po hrbtu, mi je postalo jasno, da mora res nekdo tičati za vsem. Toda, kdo bi mogel biti to? Najbližji, ki bi lahko prišel v poštev, je bil Morrison Brems. Denham je bil zainteresiran na tem, da je lahko opravljal svoje Izsiljevalske posle v takem motelu, kjer se je lahko zanašal na sodelovanje lastnika motela. Zelo verjetno se bo dalo še ugotoviti, da je bil ta motel eden izmed glavnih virov dohodkov obeh. če so se tam oglašali ljudje, pri katerih se je izkazalo, da ni vse v redu, je Morrison Brems preiskal njihovo prtljago in si tako prisvojil osebne podatke. Nato jih je javil Binnevii Denhamu in ta je potem iz njih koval kapital za svoja izsiljevanja. Oba sta v tem primeru storila napako: preveč sta tiščala v to, da bi potlačila v zadevo tudi vašo ženo. S fingiranim opisovanjem sta hotela vzbuditi vtis, da je bila vaša žena v motelu. -Policija ni prišla na to, na koga to opisovanje leti, čeprav je bilo Bremsu mnogo na tem, da bi med preiskavo naleteli nanjo. Elza Griffin je takoj spoznala, na koga je namerjen opis, kakor hitro ga je slišala in vas je nato kar naprej naganjala, da me nahujskajte na sled ženske, ki je bila tedaj v bungalovu. Ko je zapazila, da nočem prav ugrizniti v to, je sklenila, da me bo pobila s prstnimi odtisi.' Ker je natančno vedela, da so bili posneli s srebrnega pladnja in ne — kot je zatrjevala — v bungalovu, se je delala kot da jih primerja. Bila si je svoje stvari tako svesta, da se ni niti malo trudila ter iskala izrazite značilnosti.« »Od kod pa ste mogli vedeti, da moja žena res ni bila v motelu?« Mason mu je pogledal v oči: »Vprašal sem vašo ženo in zatrdila mi je, da ni bila tam.« »Toda še vedno ne razumem, kako ste zvedeli, da je bil Erems že kaznovan?« Mason se je namuznil. »Pri tem sem se kratko malo zanesel na svoj nagon. Da ne bi tak tip kot je Morrison Brems še nikoli v življenju prišel v konflikt z zakonom, se mi je zdelo prav tako izključeno kot možnost, da mi je vaša žena gledala v oči in me pri tem nalagala.« Nekdo je rahlo potrkal na vrata. »To bo Ann Roann! je dejal Bedford in vstal. »Mason, povejte mi, kako za vse na svetu naj poravnam svoj veliki dolg pri vas?« »Najbolje s honorarnim čekom!« »Dobro! Pridite danes z gospodično Street ln prijateljem Drakejem na večerjo k nam, pa se bomo pomenili!« Konec! sobota — 4. aprila 1970 glas * h. stran Radio fcročfla poslušajte vsak dan •b 5.. 6., 7., 10., 12„ 13., 13., 22., 23. in 24. url ter ra Njski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url *«* radijski dnevnik ob 9., 12., *3, 15., 17., 22., 23. in 1930. SOBOTA 4. aprila 8.04 Glasbena matineja — "05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike »elene — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan 12.10 Koncertni ritmi iz Južne in Severne Amerike — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni ansambel bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena Pravljica — 14.25 Lahka glasba razvedrilo — 15.40 Po-J° tenorist Aleksander Ma-rinkovič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17-35 Zveneče kaskade — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti — 18.45 S knjižnega trga ~- 19.00 Lahko noč, otroci — 19-15 Minule z ansamblom toihc Dov/.ana — 20.00 Nove blodijo — 21.15 Iz zabavnih Prireditev — 22.15 Oddaja za ■•Se izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden DrugI program 14.05 Revija zabavnih melodij — 15.00 Jazz na drugem Programu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek -7 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.05 Parada zabavnih zvokov j" 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Dve partituri Albina *-ajovica — 20.30 Okno v svet — 20.45 Drobne skladbe Petra lljiča čajkovskega — 21.15 Operni koncert — 22.30 Plesi in rapsodije — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 5. APRILA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.56 orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10,45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 1330 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 S pihalnim orkestrom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z ansamblom VVeekend — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Naš simfonični orkester v stereo studiu — 17.30 Radijska igra — 18.45 Staroangle-ška glasba za čembalo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesni orkester RTV Ljubljana vabi na ples — 22.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža 1335 Začnimo s plesom — 14.00 Radi ste jih poslušali — 14.35 Koktajl majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 16 35 Popevke za vas — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 So-ročinski sejem — opera — 22.35 Iz jugoslovanske simfonične literature — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK* 6. APRILA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z orkestrom Frank Valder — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dvojni koncert za dva zbora pihal in godal — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci česlitajo in pozdravljajo — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji od romantike do danes — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 1 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Zabavna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Plesna glasba z ansamblom Moj mira Šepeta DrugI program 14.05 Nenavadni pogovori — 14.25 Majhni ansambli v vedrem ritmu — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z orkestrom Ravmond Lefevre — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 18.35 Lahka glasba — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 7. APRILA 8.04 Opena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 9.45 Slovenske narodne s Primorske — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sonata za klavir v treh stavkih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odlomki iz opere La Favorita — 16.00 Vsak dan za vas — 17JJ5 Popoldansk koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.54 Glasbena medigra — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Za ples igra ansambel Francija Puharja Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Za razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na druge-m propramu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Gustava Broma — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošli — 20.05 V korak s časom — 20.15 Poslušajmo in primerjajmo — 21.15 Beethovnovi klavirski trii — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 00.05 Iz slovenske poezije 8. APRILA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Pianist Jack Dieval in njegov orkester — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Rona — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Dalmacija poje pesmi iz svoie domovine — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Raphaelc — 14.35 Naši poslušalci česi i tri jo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital altistke Milke Evtimo- ve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 s festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z Ljubljanskim jazz ansamblom Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Po tipkah in strunah — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Igra vam orkester Paul Mauriat — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Radi ste jih poslušali — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Mini koncert za klavir — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.40 2ive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 9. aprila 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih. grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Jakoba Gallusa — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.40 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom VVillija Fantla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Koncert skladb Pavla Mcrkuja — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.43 Popevke iz studia radia Zagreb Drugi program 14.05 Panorama zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba — 1S.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Raphaele — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Valčki z opernega odra — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Večerni d i ve rt i men to — 21.15 Majhen koncert Novakovega kvarteta iz Prage — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK 10. APRILA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.33 Operetne melodije — 9.45 Češke narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Lahek spored iz del Beethovna — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albumov skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Fantazijska uvertura — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktua'-o-sti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 1830 Ogledalo našega časa — 19.15 Minute s harmonikarjem Avgustom Stankom — 20.00 Posnetki z zborovskega festivala v Spittalu 1. 1969 — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Melodije iz filmov — 15.40 Radi ste jih poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.30 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.15 Od baročne koncertne arije do romantičnega samospeva — 22.00 Festival v Mariboru 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP •Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21835 21-860 uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 90 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Športne prireditve AVTOPNEVMATIKA VELOPNEVMATIKA TEHNIČNI IZDELKI NARAVNO USNJE UMETNO USNJE KEMIČNI IZDELKI SfiUKL —I Televizija L. J SOBOTA 4. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.45 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.50 Pravdač — nadaljevanje, 19.15 Mozaik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Rezervirano za risanke, 21.50 Geminus — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila, 23.05 Glasbena medigra (RTV Ljubljana) — 23.30 šahovski komentar (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba, 18.20 Otroški spored — 18.35 J. Mac Fitters, 19.20 Karavana (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA 5. APRILA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače z ansamblom Borisa Franka (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.35 TV kažipot . . .športno popoldne, 14.40 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, 16.50 Nove melodije, 18.10 Zgodba o Collitzu — angleški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo misto — humoristična odddaja, 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Propagandna oddaja, 22.25 TV dnevnik, 22.40 Šahovski komentar (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnev-nik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV •PONEDELJEK 6. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Čarovnik iz Ozza, 18.15 Obzornik, 1830 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Muzikorama (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Služkinji — TV drama, 21.30 Monitor, 22.30 Poročila in posnetek šahovskega komentarja (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Napoved sporeda (RTV Zagreb) — 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Čarovnik iz Ozza (RTV Ljubljana) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Muzikorama, 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 7. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov večer z Jožetom Kampičem in pevci, 19.00 Mozaik, 19.05 Zakaj se otrok obotavlja, 19.30 Industrijsko oblikovanje, 19.45 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.50 Njeno življenje — francoski film, 22.20 Veselje v glasbi, 23.15 Poročila in šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet, 18.30 Telesport, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V SREDA 8. APRILA 935 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Trapollo HH 33 (RTV Ljubljana) — 18.00 Nogomet Jugoslavija : Avstrija (RTV Sarajevo) — 18.45 Obzornik, 18.50 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.05 Ples skozi svet, 22.30 Poročila, 22.35 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 9. APRILA 9.35 TV v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Čudežni čopič, 18.00 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Košarkarski finale za pokal prvakov — II polčas tekme Ignis : CSKA (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Portret neke gospe — TV nadaljevanka, 21.20 Pariški mozaik, 21.50 Zgodbe za vas, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.15 Rezerviran čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK 10. APRILA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 David Copperfield, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Program dela IS Slovenije v letu 1970, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Smešni obraz — ameriški film, 22.15 Malo jaz, malo ti — quiz, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.30 Mladinski klub, 19..00 Propagandna oddaja, 19.05 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Tržni pregled v Kranju Solata 6 do 7 din, radič 10 do 12 din, špinača 10 din, korenček 2 do 2,50 din, peter-šilj 5 do 6 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, fige 6 din, pomaranče 5,50 din, limone 5,50 din, česen 12 do 15 din, čebula 3 do 3,50 din, koruza 0,80, pšenica 1,50 din, hren 5 do 6 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2,50 din, čebulček 10 do 12 din, ješprenj 4 din, kaša 4,50 din, bela moka 2 din, zdrob 1,80 din, maslo 17 do 18 din, sir-skuta 4 do 5 din, orehi 22 do 23 din, grozdje 5 din, suho meso 17 do 27 din, suha slanina 17 din, suhe klobase 5 din, kisla repa 1,50 din, kislo zelje 1,60 din za kg, ajdova moka 4 do 5 din, koruzna moka 2,5 din, smetana 5 do 6 din za liter, jajčka 0,50 do 0,60 din, kokoši in zajci 15 do 18 din. SOBOTA KRANJ — Ob 16. uri bo na kegljišču Triglava zadnje kolo moške republiške lige. Nastopili bosta ekipi Jesenic in Gradisa iz Ljubljane. (V nedeljo ob 8. uri drugi nastop istih ekip). Ob 15. uri bo v strelskem domu Iskre občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško (nadaljevanje v nedeljo ob 9. uri). Ob 8. uri bo v osnovni šoli Simona Jenka namiznoteniški turnir deseterice najboljših mladincev Slovenije. JESENICE — Ob 16. uri bo na kegljišču zadnji nastop v okviru moške republiške lige. Nastopili bosta ekipi Rudarja iz Trbovelj in Fužinarja iz Raven (v nedeljo ob 8. uri drugi nastop istih ekip). VOGEL — Na smučiščih Vogla bo ob 10. uri tekstilia-da v veleslalomu. TRŽIČ — Ob 19. uri bo na igrišču na Zalem rovtu gorenjski derbi v moški republiški ligi Kranj : Tržič. NEDELJA KRANJ - Ob 13. uri bo v zimskem bazenu prijateljsko vaterpolo srečanje med Primorjem z Reke in domačim Triglavom. Ob 12. uri pa bo predtekma mladinskih ekip istih klubov. Ob 10. uri bo v športnem parku prvenstvena tekma LCRL Krmelj : Veterani. Ob 10.30 bo v športnem parku prvenstvena nogometna tekma zahodne republiške lige Lesce : Triglav. Planica — Ob 9. uri bo državno člansko in mladinsko prvenstvo v kombinaciji —* teki. Vogel — Ob 10. uri med-društveno tekmovanje cici-bank in cicibanov v veleslak> mu. Tekmovanje bo tudi ekipno. Jesenice — Ob 10. uri bo v telovadnici osnovne šole odbojkarska tekma druge zvezne lige Jesenice : Vukovar. Duplje — Ob 10. uri bo prvenstvena tekma LCRL Duplje : Radeče. Radovljica — Ob 10. uri prvenstvena rokometna tekma LCRL Radovljica : Križe. ROKOMET — V nedeljo se prične spomladanski del prvenstva v obeh gorenjskih rokometnih ligah. Razpored tekem je naslednji: 1. liga —" šešir : Tržič B, Kranj B Sava, II. liga — Selca B '• Duplje B, žabnica B : Radovljica B, šešir B : Križe B, Dijaški dom : Storžič in Kamnik B : Krvavec. (-dh) Sodo. GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodo-• vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarja Miligoja Dominka. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška ftirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan-Šarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava kiparskih del Janka Dolenca in v kleti razstava kovinske plastike Alojza Jerčiča. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10. — 12. in od 17. — 19. ure, stalne zbirke pa od 17. — 19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10. — 12. ure. IMagradna križanka VODORAVNO: 1. slov. kipar, ki trenutno razstavlja v prostorih Prešernove hiše v Kranju (Janko), 7. veliko polje na Kosmetu, znano po zgodovinski bitki med Srbijo in Turki, 13. opera nemškega skladatelja Carla Marie Webra, 14. predvojni slov. skladatelj in dirigent (Emil), 15. področje, 16. klanec, vzpetina, 17. letni gozdni posek, 18. dvojice, 19. živčni Pretres, 20. japonski način aranžiranju cvetja in okrasnih rastlin, 23. drugo ime za staro mamo, 26. francoski kroničar,, napisal je mnogo o Južnih Slovanih (Ado, 799—874), 27. Prešernova rojstna vas, 31. vrsta metulja (veliki in mali), 33. jezero na Finskem, 34. glavno mesto Sovjetske republike Armenije, 35. pričetek bitke, 36. moško ime, 37. življenjska potrebščina. 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 U 13 f* 15 1 1? 1 n 19 20 21 22 ji 2b 16. uri, amer. barv. film PETERICA ZA PEKEL ob 18. uri, amer. barv. film ORLOVSKO GNEZDO ob 20. uri. skofja Loka SORA 4. aprila franc. barv. CS film VESELE POČITNICE ob 18. in 20. uri 5. aprila Tranc. barv. CS film VESELE POČITNICE ob 15., 17. in 20. uri 6. aprila nemški barv. film HELGA ob 18. uri 7. aprila nemški barv. film HELGA ob 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 4. aprila, ob 15 uri za šolo France Prešeren — A. Tomasova: LIZIKA, lutkovna predstava NEDELJA — 5. aprila, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC — filmi RISAN. KE, ob 19.30 za IZVEN — T. M. Plautus: DVOJČKA vabi na 4-dnevno potovanje v Innsbruck in Salzburg odhod 1.5. «970 2-dnevno slavistično ekskurzijo v Gorico, Oglej ki Trst odhod 8. 5.1970 6-dnevno potovanje po Švici odhod 13.6.1970 10-dnevno potovanje »Po sledeh zgodovine« v Pariz in po dolini Loire odhod 22.8. 1970 PRIPOROČAMO Smučarski paket v Bohinju: bivanje nad 3 dni — cena 56,50 din na dan bivanje nad 3 dni možnost uporabe celotnega sistema žičnic na Voglu. INFORMACIJE: Transturist — turistične poslovalnice: v Ljubljani, Škof ji Loki, Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Zmikavtov, ki kradejo po trgovinah in žive na račun poštenih kupcev, nikjer na svetu ne manjka, zlasti ne v samopostrežnih trgovinah, posebno ob dnevih ali urah, ko je gneča velika. V samopostrežnih veletrgovinah imajo nalašč zato nastavljene hišne detektive, da pazijo na nepoštene kupce, vendar nam statistika pove, da se jim posreči prijeti komaj deset odstotkov zmikavtov. Poglejmo, do kakšnih zaključkov so glede kraje v trgovinah prišli v Nemčiji! »Vse bi bilo lahko ceneje, če bi ne bilo toliko tatvin po trgovinah. Samo ieta 1969 je bilo v Zahodni Nemčiji po trgovinah ukradenega za milijardo mark blaga. In mi vsi moramo nadoknaditi to škodo, ki jo trgovec z zvišanjem cen zaračuna poštene- Zanimive stvari pripoveduje uslužbenec hamburške policije, specialist za tatvine v trgovinah. Statistično npr. ugotavlja, da plača v Nemčiji vsaka poštena hišna gospodinja samo pri živilih na vsako marko tri pfenige za škodo, ki jo delajo zmikavti. Dalje pravi, da so leta 1969 prijeli pozorni prodajalci in hišni detektivi skoro 90.000 tatov v trgovinah. Med njimi je bilo le malo takih, ki bi kradli iz potrebe. Mnogo pa jih je bilo iz tako imenovanih boljših krogov, bogatih poslovnih ljudi, celo akademikov, mnogo žen visokih uradnikov ali vodilnih uslužbencev. Tatvine v trgovinah naraščajo od leta do leta v visokih odstotkih, ker so postale delikt standarda, pravi policijski izvedenec. Skoro vedno je motiv želja imeti stvari, ki kažejo na višji življenjski standard. Privoščim globoko v sebi neko bolestno kleptomansko nagnjenje, ki jih proti njihovi volji direktno sili, da kradejo. Nikoli pa ne morejo utemeljiti, kako to, da je ta bolestnost usmerjena vedno le na drage stvari, npr. na kaviar, kožu-hovino, modna oblačila ali dragoceno okrasje, nikdar pa ne n a ze 1 j na te gl a ve, k romp i r j e-ve gomolje ali predpasnike iz navadnega blaga. Po mnenju teh kriminalistov je edini motiv težnja okoristiti se s tujim blagom na tuj račun. Za to govori tudi smotrno ravnanje pri kraji in pretka-nost, s katero se je lotevajo. V Nemčiji je zelo priljubljen način kraje po samopostrežnih trgovinah, da si tatica nabere polno košarico najrazličnejših stvari, jih nato na poti k blagajni ali pa v kakem skrivnem kotičku sortira, potakne najdražje v žepih plašča ali skrije kako Zmikavti kradejo na naš račun mu kupcu.« Tako piše statistika o Nemčiji, zelo verjetno pa je, da ni nikjer na svetu bolje in najbrž tudi pri nas ne. V Hamburgu so prijeli štiriintrideset let staro gospodinjo, ki je nameravala zmak-niti pol kilograma surovega masla. Ko so ji temeljito pretipali obisti, so se jim odkrile čudne stvari. Po lastnem priznanju je prvič ukradla četrt kg masla iz maščevanja, ker se menda prodajalka ni vedla do nje dovolj dostojno. No, takih nedostojnih prodajalk je morala nato srečati še veliiko, saj skoro ni minil dan, da ne bi prinesla iz trgovine domov nečesa, kar jc pozabila plačati. Najprej je kradla živila, zlasti konservirana v dozah, nato so priile na vrsto obleke, \->a likamiki, radioaparati, dragocenosti. Navlekla je domov toliko tega, da je lahko oskrbovala vse rodbine v soseščini. Cesar niso kupili sosedje, je nesla v zastavljalnice. Tri leta se ji je godilo kot vrabcu v prosu. Svojemu »nič hudega slutečemu« možičku je kupila avto, zgradila sta si hišico in na knjižici v banki je imela 35.000 mark. si lahko salamo, imeti hočem kaviar. — (Ali za naše razmere: Privoščim si lahko sli-vovko, imeti hočem originalni škotski whisky). V VVLirzburgu so presenetili princeso Kati S., ki je skrivaj spustila v torbico konser-vo 60 g neke drage delikatese. V Berlinu je okrajni poslanec kradel ostrige in artičoke, v Kolnu so pri visokem dostojanstveniku našli za 40.000 mark ukradene kožu-hovine. Značilen je izgovor žene bogatega trgovca, ki so jo zalotili pri kraji dragih kozmetičnih sredstev v veletrgovini. »Bala sem se, da ne bom več ugajala svojemu možu, ker nisem imela denarja za nabavo dragih kozmetičnih stvari. Ves denar gre namreč za vilo, ki jo pravkar zidamo.« Znani specialist za kriminalno in seksualno psihologijo na hamburški univerzi trdi, da so posebno žene v klimakteriju nagnjene k takim tatvinam, vendar pa večina kriminalistov in hišnih detektivov tega ne verjame. Ti razlagajo zadevo po svoje: Preprosti ljudje vedno odkrilo priznajo, da so na ta način hoteli obogateti, medtem ko »fini« ljudje, če jih ujameta naenkrat najdejo drugače, z ostalim v košarici pa stopi pred blagajničar-ko. Iz neke trgovine je stalna odjemalka precej dolgo odnašala živila na naslednji način: v sosednji trgovini si je nabavljala papirne vrečke, na katerih jc bilo z velikimi črkami natiskano ime firme. S temi vrečkami je šla nato v »svojo« trgovino, jih napolnila z raznim blagom, vse lepo poravnala v mrežico, v drugo mrežico pa naložila nekaj stvari iz »svoje« trgovine. Obe mreži je potem dr/.no postavila pred blagajničarko, ki se seveda za blago, nabavljeno v tuji trgovini, niti zmenila ni in zaračunala samo pri njih vzeto blago. Hišni detektiv je peljal elegantno stranko v kabino in jo tam izročil uslužbenki. Ko je ta odpela gospe plašč, sta se prikazali dve po pol metra dolgi ogrski salami, ki sta viseli na dveh krepkih zaponkah. Stranka si je zaponki prisila na trak in si ga obesila okrog vratu. Posebne vrste specialisti so tisti, ki zbirajo odvržene plačilne listke. Po cenah, ki jih je registrirala blagajna na liste, naberejo potem blago, gredo z njim k blagajni, drz, no pokažejo listke, češ: »Vse drugo sem že plačal, kot vidite, ko pa sem odhajal, sem se domislil, da sem pozabil kupiti še kg soli in se vrnil. Prosim, zaračunajte mi zdaj še kg soli.« naleteli so na te vrste specialistov, ki so bili tako predrzni, da blaga, ki so ga na ta način nakradli, ni-ti niso sami odnesLi, ampak so si ga dali prinesti na dom. Za odnašanje je posebno pripraven tudi dežnik, če mu le moreš zaupati, da se ne bo kar na lepem odprl, če ga obtežiš s kako dražjo konzervo. Tudi plašč, ki ga ima? obešenega čez roko, utegne skriti marsikaj. Specialistka za kozmetična sredstva si je pripela pod prsmi močan platnen pas, na njem pa je bilo našitih veliko žepkov. Vanje je pridno spravljala razne stekleničke dišav, doze in tube. V veletrgovino-delikateso je stopil resen gospod z zlatimi očali. »Prosim, zadnjič sem za izlet svojega razreda kupil tu trideset porcij piščanca, toda izkazalo se je, da je bilo meso pokvarjeno, tako da sem moral vse vreči stran in kupiti razredu kosilo iz svojega.« Zaradi svojega ugleda je trgovina hitro vrnila denar in se opravičila. Tako je laži profesorju nasedlo 49 trgovin. Zaradi slabega spomina ali zaradi slabe evidence pa se je zmotil in pet-desetič prišel v trgovino, v kateri je že enkrat bil. Da bi bila smola popolna, je naletel na prodajalca, ki mu je že enkrat nasedel. Tudi pri nakupovanju obleke se dogajajo neverjetni primeri tatvine. Gospa si vzame tri ali štiri obleke in g"e z njimi v kabino, da bi jih pomerila, če jc pozabljiva, ni nič čudnega, Be pozabi .'■leči vse obleke, ki jih je P*" merjala. Če je nesla v kabino štiri obleke, ostane ena na njej pod njeno slaro obleko, eno kupi in si jo da zaviti, dve pa vrne. V deželah, kjer je trgovina v privatnih rokah, se trgovci boje prestrogo nastopati proti kupcem, da ne bi padci promet. Dobro vedo, da tudi poštena stranka nerada gre v trgovino, kjer ji pretirano gledajo na prste. Trgovec pa že zna toliko kalkulirati, da pride kljub tatvinam na svoje, pomaga si pač z višjimi cenami. V manjših trgovinah pa se dogaja tudi obratno. Pomagajo si namreč tako, da pošteni stranki, če ne preveri računa takoj, blagaj-ničarka pritisne nekaj sto dinarjev več... Upajmo, da našega članka ne bodo brali samo zmikavti, temveč tudi trgovci. Nosilci novega železarskega razvoja so bili priseljenci s Koroškega in iz Furlanije, kjer je takrat železne rude že primanjkovalo in začelo usihanje železarstva. Priseljenci so se hitro vključili v novo okolje, se nekateri dvignili nad domačine — rudarje, oglarje in kovače. Lc redko kdo od domačinov se je prebil v vrste teh prišlekov. To potrjujejo tudi večinoma tuja imena rudarskih sodnikov, stavb in rudnih jam iz tistega časa. Okrog »Slovenske peči« v »Dnu« in nižje ob Kroparici navzdol se je izoblikovalo naselje Kropa, za katerega vemo, da je že leta 1303 imelo pokopališče ob takrat še leseni cerkvi. S tem se potrjuje trditev. Kroparjev iz leta 1739, da kopljejo rudo že nad 400 let. S postavitvijo druge »Slovenske peči« leta 1442 na prostoru današnje tovarne »Plamen« se je razvil še drugi del naselja v Spodnji Kropi. Namesto lesene cerkve je bila leta 1481 dograjena nova in posvečena sv. Lenartu. Sredi 15. stoletja pa so začeli kovači-žebljarji delati v ročnih delavnicah, vigenjci imenovanih. Iz obeh »Slovenskih peči« v Zg. in Sp. Kropi je tako zrasla rudarska in plavžarska Kropa, ki je s predelovanjem železa dobila v 16. stoletju značaj pravega kovaško-žebljarskega naselja. O začetkih železarstva v Kropi ^ »Vlačuge« — sani za prevažanje rude v dolino Razen zgodbice, priobčene v prejšnjem Glasu ni najti v Kropi nobenega krajevnega izročila o njenem nastanku. To sta pri svojih raziskavah opazila že Valvasor in Hacquet. Manjika tudi vsako najmanjše in posredno sporočilo o »Slovenski peči« v »Dnu«. Na nastanek kroparskega železarstva v gozdnatih južnih obronkih Jelovice kaže mogoče zelo mračen spomin na izredno velik čok rude na Jelovici, ki je baje meriil v višino 7 sežjev (dobrih 13 m) in katerega so skupno črpali Kroparji im Zeleznikarji. Ta pravljični čok bi mogel biti po Fr. Bošu istoveten z rudnikom »na Železu«, (»Na-seleiso« — »Eisenberg«), ki ga omenja že Valvasor -in ki je ležal nekje v Dražgoški gori ali za njo. Zgodovinar Mosch v svoji knjigi »Geschichte des Berg-baues in Deutscland« postavlja rudnik »na Železu« z gotovostjo nazaj v 13. stoletje, tamkajšnjim rudnim jamam pa prisoja še mnogo večjo starost. Z otvoritvijo rudnika »na Železu«, s pričet kom iz- koriščanja pravljičnega čoka nekje v 13. stoletju, se ujema verjetno tudi nastanek »Slovenske peči« v »Dnu« nad Kropo. V to stoletje segajo najbrž začetki naselja Krope. V zvezi s temi ugotovitvami pa se kot nadaljevanje poraja že drugo vprašanje: kako daleč v preteklost segajo začetki železarstva na .sami Jelovici? Prebivalci naših krajev so se že v predrimski dobi ukvarjali z železarstvom. O tem pričajo najdbe iz pred-rimske dobe, na primer z Ajdovskega gradca, Jereke in Starih Fužin v Bohinju. Rimljani so pozneje to dejavnost še poživili. Njihova naselja so največkrat nastala v soseščini pomembnejših prazgodovinskih postojank. Orodje in orožje so deloma kovali v tukajšnjih kovačnicah, kakor npr. v Gameljnah pod Rašico, deloma pa so vozili železo čez Oglej v Verono in Manlovo, kjer so nekoč stale velike rimske kovačnice. Kolonizacija je zajela tudi višje ležeče kraje, kar sklepamo po visokogorskih arhe- oloških najdbah (Tunjice, Ljubelj, Sv. Ambrož pod Krvavcem, Davča pod Rati-tovcem). Glede na vse to dopuščajo zgodovinarji in mnogi arheologi možnost, da so tudi Jelovico naselili Rimljani; že v predrimski dobi pa naj bi bili tukaj naseljeni Kelti. Prebivalci naj bi se poleg kopanja in taljenja rude ukvarjali še s poljedelstvom oz. s planšarstvom. K zgodnji naselitvi teh krajev je poleg lahko dostopne železove rude pripomogla tudi bližina pomembne poti z njenimi križišči, ki je vodila iz Emone do Kranja in Radovljice z odcepom v Bohinj in dalje v dolino Soče, oziroma iz Radovljice v gornjesavsko dolino proti Trbižu. Od Kranja do Radovljice je pot vodila po dolini Save. Kraji blizu te poti: Naklo, Besnica, Otoče, Brezje, so morali biti že v rimski dobi naseljeni. Že todaj so bili izkrčeni raz-sežni gozdovi na tem področju. Nad vasjo Pivka pri Naklem so leta 1968 odkrili rimsko gradišče. Blizu Besnice poznane »groblje« (»na grob-lah« po domače) pa še niso raziskane. Tudi na Brezjah so našli grobove iz rimske dobe. Z. šmitek Razcestja še MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Takih je-malo. Morda kaki trije ali štirje. In rned temi je en sam, ki mu je na obrazu popolnoma jasno zapisano, da se z govornikovimi m'slimi ne strinja in da bo glasoval proti zdru-/uvi slovenskih socialistov z italijansko socialistično stranko. »Za nas Slovence predstavlja Julijska krajina cmljepisno, gospodarsko in tudi narodnostno ?noto,« ponavlja sodrug dr. Turna besede, ki jih izrekel že pred tednom kot gost na deželni konferenci italijanskih socialistov in s temi besedami soglašal s furlanskimi sodrugi-pobudniki ln Predlagatelji potrebe po združitvi vseh socia-'stičnih sil v enotno revolucionarno stranko. "Pristop slovenskih socialistov v komunistično °rganizacijo italijanskega proletariata pa nima ^'Kakršnega stika z italijanskimi političnimi, rzavnimi in nacionalističnimi nameni in cilji. Kot socialisti smo bili in smo nasprotniki sleherne „acionalistične nestrpnosti in nacionalističnega ™?yin,Jzma, pa naj bo to šovinizem italijanskih . n Pa slovenskih ali hrvaških nacionalistov. Od Julijanskega in slovensko-hi vaškega proletariata «° ,0(*visno, ali ostane Julijska krajina nevarno °risčc nacionalistično šovinističnih bojev, ali pa aredimo iz te dežele politično skupnost, ki bo vorila prijateljsko vez med dvema velikima sku-P'nama italijanske in jugoslovanske kulture, ekonomije in političnega sožitja.« Dr. Turna se ne meni za narodnjakarsko ,Edi-°st'» ki že napada slovenske in hrvaške sociali-te v Istri, Trstu in na Goriškem kot narodne izda-J«ice, sama pa nedejavno čaka na i/.id pogajanj Usodi slovenskega in hrvaškega narodnega 2emlja med Rimom in Beogradom. , »Ne bom sodil, kdo je narodni izdajalec in Q° branitelj narodnih koristi. Slovenske in hr- vaške delavsko-kmeekc množice v naši deželi bodo sodile. Zgodovina bo nekoč pokazala, o tem sem trdno prepričan, da socialno in narodno svobodo lahko malim narodom pribori le socialistična revolucija. Zato se slovenski in hrvaški socialisti odločimo zavestno za pristop k italijanski socialistični stranki,« pozove ob zaključku sodrug dr. Turna zbrane zastopnike slovenskih in hrvaških socialističnih organizacij iz Trsta, Istre in Primorske. V dvorani delavskega doma utihne ploskanje. Potem se priglašajo k besedi delegatje. Sod rug i Ivan Straus, Ivan Regent, Matija Lovko in Alojzij Stolfa v celoti soglašajo s Tumovim govorom in predlogi. »Slovensko delavstvo, če hoče priboriti svobodo sebi in svojemu ljudstvu in jo obdržati, naj bo in ostane vse čase solidarno z revolucionarnim delavstvom vsega sveta! V nasprotnem primeru pa bo kakor sedaj samo drobiž, s katerim bodo kupčevali in plačevali svoje račune evropski in ameriški imperialisti,« govori Ivan Regent. »Slovensko delavstvo naj stremi k ciljem, kakršne je dosegel delavski razred Rusije pod Leninovim vodstvom! Naša stranka naj zato v celoti odobrava taktiko delavsko-kmcčkih sovje-tov v Zvezi sovjetskih socialističnih republik!« Tudi drugi govorijo o vzgledu, ki ga jc svetovnemu proletariatu pokazal Lenin s svojo boljše-viško stranko, in ugotavljajo, da je iz imperialistične svetovne vojne vzniknil zgodovinski trenutek za osvoboditev delavstva vsega sveta. »Za delavstvo, zatirane sloje in za zatirana ljudstva,« poudarjajo in govore o krizi kapitalistične družbe, njenem gospodarskem razkroju in razkroju meščanskih ideologij — osnovne opore kapitalističnega Izrabljanja in obvladanja delovnih množic. »Tega mora biti konec!« vzklikajo. »Zato nobenega sodelovanja z meščanskimi vladami! Nobenega ministeriali/nia! Nobenega ministriranja buržoaziji!« Tako govorijo delegati. Enotni so v mišljenju in zahtevah. Zavedajo se, da je sodelovanje v meščanskih vladah, same utrjevanje le-teh, utrjevanje oblasti meščanskega kapitala nad delavstvom in drugimi izrabljanimi sloji človeštva. »Terjamo družbene spremembe! Terjamo revolucijo!« Revolucija je srce in kri njihovih besed. V takem vzdušju se izgubljajo pomisleki in odklonilna stališča sodrugov dr. Josipa Ferfolje in Alojza Hreščaka. Samo ta dva nasprotujeta združitvi slovenskih socialistov pod italijansko zasedbo z italijanskim komunističnim proletaria-tom. Idrijska delegata, posebno Pahor iz Idrije, združitev pozdravljata, s srcem sta na strani združitve, kakor poudarja Pahor, vendar pa se bosta morala glasovanja vzdržati zaradi posebnega položaja Idrije, o kateri govore, da bo prišla v sestav svobodne reške države, kakršno si je zamislil ameriški predsednik VVilson, da bi, kakor pišejo zahodni imperialistični časniki, olajšal sporazum med Rimom in Beogradom. »Kako bo pravzaprav sedaj, ko se je D'Annun-zio polastil Reke, ne vemo.« Toda z D'Annunziem si delegatje ne belijo glave. Govore raje o uspehih utrjevanja revolucionarnih vrst svetovnega proletariata, čigar obdobje je napočilo z Leninovo sovjetsko revolucijo in ustanovitvijo Komunistične internacionale, ki naj bi popeljala izrabljane vsega sveta v revolucijo in socializem. Med uspehe na domačih tleh štejejo tudi pobudo kobariških socialistov in pri tem dajejo največ zaslug sodruginji Stefi Fe-derlovi. štefi se čuti polaskana, a ostane skromna.-Zaveda se, da so njeno pobudo uresničili slovenski in italijanski delavci, goriški kmetje, briški in furlanski koloni s svojimi prispevki. »Ne jaz, ne samo mi komunistično misleči* socialisti na Kobariškcm, marveč dclavško-kmeč-ka solidarnost je uresničila pomoč kmetom nesrečne podkrnske vasi,« poudarja Štefi, delegatje pa ji ploskajo. Tovarli Ernest PetrK, član slovenskega Izvršnega sveta, m Je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se Je odzval našemu vabilo. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci ln tako skušali na-šlm bralcem predstaviti Ameriko, Šolstvo Ce je organizirana informacijska mreža in nanjo npr. vezane založniške hiše, knjižnice, časopisne redakcije in podobno, potem lahko računalniki hranijo tudi podatke o tem kdo npr. v zadnjem obdobju največ bere o nekem problemu in se torej ukvarja z nekim problemom. Tako nam lahko računalnik da ne več samo tistega, ki bo toliko in toliko star, znal ta in ta jezik, imel tak in tak študijski uspeh, temveč poleg tega tudi tistega, ki je v zadnjem obdobju uporabljal največ take in take literature, sc torej z nekim problemom največ ukvarjal in je kot tak najbolj uporaben za neko delovno mesto. Seveda so pri tem možne tudi napake. Vendarle upam, da mi je z navedenim primerom uspelo vsaj malce osvetliti možnosti, ki jih splošna uporaba računalnikov in na njih grajena informatika neke družbe omogoča. Naj mimogrede dodam Še to, da telefonski imenik New Yorka vsebuje 6 strani naslovov oz. telefonskih Številk tako imenovanih »data stora-ge« to je »bank podatkov«. Govorili smo o štipendiranju Da, to je povsem razumljivo. Motor družbe, institucij, njen kapital so kadri. Zato ni nič čudno, da mnoga podjetja zasledujejo svoje bodoče strokovnjake že od ranih let. Ne pozabite, da je konkurenca zelo močna. Zato se na štipendiranje gleda bolj kot na vlaganje in manj kot na socialo. V marsičem bi temu lahko rekli kulturna revolucija. Industrijska revolucija jc izsilila splošno branje, pisanje in računanje (osnovnošolski tip znanja). V tridesetih letih, če se prav spominjam, so imele ZDA 80—90% aktiv- nega prebivalstva, ki je imelo samo osnovnošolsko izobrazbo. V zadnjih 20—30 letih se je povsod po svetu strmo dvigala krivulja srednješolskega izobraževanja. V nekaterih deželah kot so to ZDA, Japonska, Nizozemska, Švedska, Finska danes že večina mladih absolvira srednjo šolo. .Izredno hitro narašča število študentov na visokih šolah. Za takšne uspehe pa se troši tudi veliko denarja. ZDA trosijo napr. 9% narodnega dohodka za šolstvo, mi nekaj nad 4 % (43%). V Ameriki se danes že kaže vpliv znanstvene tehnološke revolucije. Izobraževanje dobiva dinamičen značaj. V današnjem svetu izginjajo pogoji, v katerih se je mogla izobraževalna dejavnost omejiti na enkratno pripravo in dokončno izoblikovanje delovne sile. »Učenec« današnjih dni se bo moral vse svoje življenje ukvarjati s spremembami človeškega spoznanja, dela, okolja in življenja — že glede na to, da človeštvo v kakih petih letih svoje znanje podvoji- Po Prešernovih stopinjah Da, vaše ugotovitve in zapažanja so koristne. Pri nas se npr. redko zgodi, da bi direktor aH vodilni uslužbenec svoj dopust porabil za izpopolnjevanje. Vendar se bo tudi to moralo pričeti dogajati. Da, tudi to. V svetu danes računajo, da tehnik po desetih letih, če svojega znanja ne dopolnjuje — izgubi sposobnost moderne orientacije v svoji stroki. Po 25-lotih je zastarela že polovica spoznanj, ki jih znanstvenik črpa iz svoje študijske dobe. Odpirajo se torej obdobja izobraževanja odraslih, pred nami je era stalnega, permanentnega izobraže- vanja J Spet se vračamo k našemu staremu naslovu rubrike, v kateri nameravamo v dveh ali treh zapisih pokramljati o prešernovskih novicah in dognanjih. In seveda tudi zapisati nekaj razmišljanj o hibah v naših odnosih do spomina na pesnika in njegovo delo. CE »MOZARTOV SALZBURG« — CEMU NE TUDI »PREŠERNOV KRANJ« Ze pred leti sem pisal, kako lepo in prav bi bilo, če bi Kranj postal slovenski Weimar. V tem zgodovinskem nemškem mestu (na področju Nemške demokratične republike) sta našla svoj poslednji mir prvaka nemških pesnikov Goethe in Schiller — vse mesto je postalo poslej polno spomenikov, muzejev, obeležij — ki vsa spominjajo na oba pesnika. In Weimar jc postal in ostal kraj, kamor poroma sleherni kulturni Nemec vsaj enkrat v življenju. Nič drugače ni s Salzbur-gom (naši predniki — zavedni narodnjaki — so mu seveda dosledno rekli le »Sol-nograd«), ki živi že več kot stoletje ves v znamenju svojega Mozarta, velikega glasbenega umetnika. Nedavno pa sem prejel še spodbudno pisemce Vesne T., ki mi piša, kako se je spomnila na Prešerna, ko je pripotovala v Salzburg. Ze na Železniški postaji je opazila napis: »Pozdravljeni v Mozartovem mestu!« Zakaj ne bi tudi Kranj sprejemal domače in tuje go- j ste — tako na železniški | postaji, na bližnjem letališču , in na važnejših cestnih vpad- j nicah z napisi: »Dobrodošli v j Kranju — Prešernovem me- ' stu!« Vesna T. mi je tudi pisala o prekrasnih spominskih , bonbonierah z Mozartovo po- 1 dobo, o palačah, ki se dići jo | z glasbenikovim imenom — skratka: v Salzburgu je res poskrbljeno za spomin na Mozartovo ime in delo. — In zakaj v Kranju ne nosi vsaj kaka kavarna v svojem naslovu Prešernovega imena? Tako je še pripomnila Vesna T. PREDLOG UPRAVI NOVEGA HOTELA »cre1na« Res je, kar piše moja prijazna dopisovalka. V Kranju ne znamo poudariti časti, ki nam jo je naključje podarilo z dejstvom, da je bilo naše mesto poslednja življenjska postaja velikega 'Prešerna in ne dosti manjšega Simona Jenka. Sicer imamo nekaj stvari, ki nezahtevnega rojaka in ne-zainteresiranega tujca le opo-zore na Prešerna: tako imamo na napačnem mestu postavljen pesnikov spomenik, sam sebi prepuščen Prešernov gaj z grobovoma obeh pesnikov, nič kaj kulturno krčmo »Prešernov hram«, kjer se je novim lastnikom res dodobra posrečilo izbrisati vse Plečnikove zamisli: da bi se v estetsko dognanem lokalu mogli zbirati in pogovarjati prešernoljubi, ki jih privablja Kranj le zaradi pesnika; imamo tudi le za nekatere lepo in funkcionalno urejeno osnovno šolo, ki nosi Prešernovo ime; na bližnjem šmartinskem pokopališču imamo dva zapuščena (eden od njiju bo vsak čas razpadel) nagrobnika z vklesanimi verzi, ki jih je spesnil Prešeren; na Joštu visi počeni zvon z znamenitim Prešernovim napisom: »Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije kraljestvo v Heladi končal je Navarin. Ga kupi romar, ga Samassa v zvon prelije, glasim zdaj božjo čast iz svet'ga Jošta lin;« imamo seveda tudi skromen, preskromen Prešernov spominski muzej, ki nikakor ne more dobiti ne prostorov, ne razumevanja, da bi se razvil v znanstveni Prešernov institut. Pač pa imamo na zunaj res lepo Prešernovo gledališče tudi z urejenim avditorijem — a brez prave vsebine in pravega lica: ni poklicno, ni amatersko — čeprav je svoj čvrst profil in smisel že pred leti imelo. — In tudi pevski zbor »France Prešeren« že petindvajset let s častjo nosi pesnikovo ime po domovini in v svet. Vse drugo, pa ni prav nič spodbudno, Kranju nič kaj v ponos. Ali bomo zdaj, ko bomo odprli nov, moderni hotel »Creina« po/.abdi na Prešerna? Predlagam, da uprava hotela poskrbi, da bodo v vseh sobah na steni barvne reprodukcije Prešernove podobe (original imamo v Kranju), da bo tudi v drugih posebno v reprezentančnih prostorih na častnem mestu Prešernova podoba ali plastično poprsje (imamo že pripravljen kalup), da se bo neki prostor v hotelu imenoval po pesniku. In da bo v recepciji dovolj prešernovskih razglednic. Turistično društvo je v Kranju že samo opazilo, da v Kranju ni dobiti razglednic s prešernovskimi motivi. Celo edina razglednica s pesnikovim portretom, ki jo je moč dobiti v knjigarnah, je reprodukcija najslabše variante. SPET NOVE IN NOVE PREŠERNOVE PODOBE listrogledi bralci pole-imike v zvezi z domnevno avtentično pesnikovo podobo, ki jo je objavil Nedeljski dnevnik, so gotovo že sami opazili, da se v to negotovo bitko ni spustil noben resen prešernoslovec. Ker pa je po objavi »edino prave pesnikove fotografije« (oz. preslikane dagerotipije) nastala kar nenadoma popol- na tišina, menijo preprosti in v prešernoznanstvu slabše poučeni ljudje, da je pravda končana in da pesnikova avtentična upodobitev le obstaja. Le zakaj ne bi dali vere pesniku samemu, ki je izjavljal, da se noče dati slikati, njegovi hčerki Ernes^ini, ki je zapisala materine besede, da se Prešeren ni in ni hotel dati portretirati, pesnikovi sestri Lenki, ki je Tomu Zupanu prav tako zatrdila, da se brat nikoli ni dal »kontrolirati«; vero moramo končno dati tudi inženirju Potočniku, ki je ob pesnikovi smrti hitel rotiti in prositi slikarja Langusa naj vendar pride v Kranj in ohrani vsaj poteze mrtvega lica našega nesrečnega Petrarke. Kakor bi jo radi imeli in spoznali, izsiliti avtentične Prešernove podobe ne moremo. Zadovoljiti se pač moramo z mislijo, da edino prava pesnikova podoba zre v nas iz njegovih nesmrtnih Poezij! Preden pa pričnem pripoved o nekaterih Prešernovih umetniških upodobitvah, ki javnosti še niso znane in v prešernoslovju tudi še neregistrirane, a sem po takem ali drugačnem srečnem naključju le zvedel zanje v obdobju zadnjih mesecev. — V mislih imam Prešernov kip v Šoštanju, RepiČevo pesnikovo poprsje (z natečaja za ljubljanski spomenik), pesnikov kip na Koroški Beli, sliko v Sodražici, pesnikovo poprsje v Prešernovi koči na Stolu i. dr. — moram bralce le opozoriti na dva naša zapisa, priobčena v Glasu 6. in 13. aprila 1968. Oba zapisa dokazujeta, da je bila bučna objava »prave« fotografije v Delu le »novo odkritje Amerike«, kot se reče v primerih, če nekdo nekaj, kar je že znanega, znova odkrije. O oni fotografiji smo namreč tudi mi pisali — le Z dvema razlikama: bili smo skoro dve leti bolj zgodnji in pa — verjeli nismo v pristnost fotografije. Naših zapiskov seveda V" Ljubljani niso prebrali, naši bralci pa so nanju gotovo že pozabili — pač zato, ker polemike o »pravi« pesnikovi podobi še ni bilo take, kot je nedavno vzvalovila ves slovenski svet. In tudi moji zvesti bralci, ki sprašujejo, kaj pravi k vsej stvari naša rubrika v Glasu, bodo naslednje vrstice radi znova pr©* brali. (Nadaljevanje prihodnjič) Črtomir Zoreč Sobota — 4. aprila 1970 GLAS * 17. STRAN Rešitev nagradne uganke Na ugankarsko vprašanje »Od kod jc ta posnetek?«, ki smo ga objavili minulo soboto, 28. marca, nam je odgovorilo 60 bralcev; devetinštiridesetim fotografija očitno ni delala preglavic, saj so vedeli celo, kako se Pišejo bivši in sedanji lastniki stavbe v Železnikih — shka namreč prikazuje del naselja Racovnik (Železniki) T~ enajst rešitev pa je bilo napačnih. Avtorja dveh dopisov sta prepričana, da posnetek prikazuje Kropo, Peterici se zdi prizor iz prestolnice Selške doline, podoben Kamni gorici, medtem ko so štirje ugankarji zapisali, da gre za Kranjsko goro, Radovljico, Podbrezje nad Bistrico oziroma za postajališče ob gostilni v Rate-cah-Planici. Iz šopa dopisnic s pravilnimi odgovori je kolega Jože Košnjek tokrat privlekel pisanje Marice Markelj, češnjj-ca 39, p. Železniki. Izžrebanki bomo nagrado poslali po Pošti. In zdaj k novi »zanki«. Prepričan sem, da ni nerešljiva, a vseeno jo dobro pretehtajte. Kateri državnik je to? Odgovore pošljite najkasneje do srede, 8. aprila, in s»cer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Dopisnico opremite s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Težko je biti pastir r do je poletje in bil sem °o na počitnicah pri stari cem !" Nekega dne sva s stri_ Sc!f .odžla k moji teti v so-zcl ° Vas> PokraJina je tam sam ''epa" Kamor pogledaš, žen ° govedo in pastirji, ki j0nejo črede, ležijo in piska-oknr3 P'šcalke ali pa sedijo -°u ognja. Letati za čredo, nior^L'11 kuriti og'jn' ~~ to kel t čudovito, sem si re-lg v;*n ko me je teta vpraša-PrjL • ' llotel nekaj dni ostati nJih. sem takoj privolil. rat dnje Jutro scm se z 'ancern odpravil na pašo. * S(->n gnal tudi jaz. Mi-Sem si: »Zdaj, ko so po- bi slii J'Ce> bi lahko bil pastir.« *U p SVa Pepela na hrib bli-igra8?zda. sva sedla in začela rat1 1 Sah, Nenadoma je bratci c, opazil, da so se krave °Ha t,alcč v nižino in da rjrj>^rian Jka- Ukazal mi je, naj !iC : nem čredo nazaj, sam pa živaj odpravil iskat izginulo Ktiai palico in se za- Jih ]Za kravami. Sprva sem &oh;.eP° zavračal, zato sem tokla -f ^a $e čreda skoraj > roda ker nisem bil va- jen novega posla, mi je govedo ušlo v gozd. Na smrt sem se prestrašil Zdirjal sem za bratrancem, a njega nikjer. Ko sem pretaknil že pol goščave, sem se ves žalosten vrnil. Toda na robu pašnika me je presenetil bratranec, ki je zganjal krave na kup. Bilo me je zelo sram. Sprevidel sem, da pastirski posel ni lahek in da verjetno ne bom znal pravilno pasti krav. Mirko Jovanovič, 5. razred os. š. Stanko Mlakar, Šenčur Lepa je naša domovina Naša domovina je lepa, saj ima gore, reke, jezera, otoke in sinje Jadransko morje. Tudi ljudem je danes lepo, lepše kot jim je bilo pred petindvajsetimi leti. Takrat ne odrasli, ne otroci niso imeli hrane. Hirali so po taboriščih in čakali svobodo. In svoboda je res prišla. Vse se je spremenilo. Zrasle so lepe hiše, sadovnjaki so spet urejeni, ceste asfaltirane ... V tej deželi živim tudi jaz. Rad hodim v gore, katerih lepot se človek nikdar ne naveliča. Panonsko nižino pokrivajo rodovitna polja Jadran pa je najbolj moder od vseh morij na svetu. Iz njega štrlijo veliki in majhni otoki, porasli s pritlikavim grrničjem. Tudi obala je čudovita* Turisti, ki prihajajo k nam, je ne morejo prehvaliti. Domovina, v kateri živim, je bila nekoč vsa v ruševinah, danes pa so jo pridne roke spremenile v prelepo deželo. Miran Podpeskar, 6. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor i Gledal sem film Bilka na Neretvi Film Bitka na Neretvi je izredno dolg. Prikazuje dogodke med zadnjo vojno in strahovit boj med Nemci in partizani, boj za ranjence. Partizani so hoteli prepeljati čez Neretvo več kot štiri tisoč bolnih ip ranjenih tovarišev, Nemci pa so jih skoraj vsak dan napadali iz zraka. Skušali so jih uničiti tudi s tanki, toda partizanska vojska se je vsakič rešila. Nato so Nemci poslali v boj četnike, a bili so premagani. Njihove čete so namreč partizani obkolili in polovili. Ujeti sovražniki so morali nositi ranjence. Na koncu pa vidimo, kako partizani uničijo vso odvečno opremo in jo zmečejo v reko Neretvo. Film mi je bil zelo všeč in mi bo prav gotovo ostal dolgo v spominu, kajti v njem so prikazani najbolj strahoviti boji med Nemci in partizani. Nobenemu narodu ne privoščim več kaj takega. Kari Triler, 4. razred os. š. Cvetko Golar, skofja Loka Ko bomo pisali leto 3000 Do leta 3000 bo razvoj znanosti in tehnike popolnoma spremenil livljenje ljudi na zemlji. Zjutraj bodo ljudje namesto zajtrka zaužili eno ali dve tableti. Otroci bodo v šolo leteli s pomočjo manjše rakete, pritrjene na hrbtu. Učitelja bo zamenjala posebna elektronska naprava, j miroljubne namene, nekakšni električni tnoigani. t Zvonka Izdo, Med kratkimi vmesnimi od- I 7. razred mori bodo učenci prirejati i os. š. Koroška Bela izlete v vesolje, med glavnim pa polet do sosednjih planetov. Mati bo doma pripravljala kosilo s pomočjo atomske energije, pri tem pa ji bo pomagal robot. Upam, da boda ljudje takrat atomsko energijo uporabljali samo v Pismo rudarjem Spoštovani rudarji. Najprej vas moram lepo pozdraviti in vam zaželeti obilo zdravja in veselja. Vsak dan odhajate globoko pod zemljo in puščate svoje družine doma same. Dan za dnem rijete v črne rudniške stene, razstreljujete, nakladate in odvažate premog. Vaše življenje je vedno v nevarnosti, nikdar ne veste, če se boste živi in zdravi vrnili na plan. Rudarji malokrat vidite sonce, ki sije čez zasnežene poljane. Toda mi otroci, ki skačemo po snegu, se smučamo in sankamo, v šoli in zvečer pa ob toplih pečeh preganjamo mraz iz kosti, se vas spominjamo. Vemo, kako težko je delo v rudniku in vam želimo, da bi tudi vi kdaj okusili malo zimskega veselja. Marjeta Dolenc, 4. razred os. š. Cvetka Golarja Trata Prvo srečanje z Lassiem Za nami jt še en lep športni dan. Tokrat smo bili na šmarjetni gori. Tam sem se prvič srečal z Lassiem. Lassie je namreč iep ovčarski pes. Srečanje je bilo zame velik dogodek. Na vrh Šmarjetne gore smo prišli ob devetih dopoldne. Kmalu za nami je prisopihal tudi gospodar s psom Lassiem. Sprva sem mislil, da ga spremlja lisica. Potem je gospodar povedal, da je pes še mlad, star komaj šest mesecev. Imel je rjavkasto rumeno dlako in košat rep, ki ga je včasih veselo dvignil. Go- spodar mu je razklenil čeljusti in videli smo dve vrsti ostrih zob, s katerimi je nekoč že zgrabil kokoš. Potem smo se morali odpraviti proti domu. Počasi smo stopali po strmi cesti. Lassie je veselo skakal za sneženimi kepami. Spremljal nas je skoraj do železniške postaje. Upam, da to ni bilo moje zadnje srečanje s prikupno živaljo. Resnično bi ga rad še kdaj videl. Branko Vidmar, 4.razred os. š. Cvetko Golar, Trata Letni časi Ko jesen prevesi k zadnji se tretjini, lepi v srcu naši so spomini. Dan republike je, zastave le vihrajo, državljani naši praznik zdaj imajo. Ker jesen zares se že poslavlja, zima tiho se najavlja. Vsa bela, vesela pride med nas, prehitro minil bo smučanja čas. Ko zima le malo, prav malo poneha, pomlad izza hribov neslišno prizeha. Livade pokrije s pisanim cvetjem, z zvončkov belino, s trobentic petjem. ln že poletje se pripoti, ter šolskemu zvoncu odvzame moči, da utihne njegova govorica prelepa, ki poslušali smo jo devet mesecev leta. Debeljak Metka, 7. razred os. š. Staneta Žagarja, Kranj Športno tekmovanje v orodni telovadbi Sem navdušen telovadec. Pretekli mesec smo se pripravljali na občinsko tekmovanje. Vsi sttio nestrpno čakali dan nastopa. Končno je prišel. V telovadnici smo pripravili najrazličnejša orodja. Pomerili smo se s telovadci osnovne šole skofja Loka. Učenci loške osemletke so telovadili zelo dobro, a vseeno smo zmagali mi. Spočetka smo imeli nekoliko treme, ki pa je kmalu minila. Vaje smo opravili hitro in odločno in čeprav smo jih nekoliko spremenili, nam to ni delalo težav Ob koncu smo vsi nestrpno pričakovali rezultate. Osvojil sem peto mesto, kar me je precej presenetilo. Na- ša vrsta je zmagala z osem-' desetimi točkami prednosti. To pomeni, da smo v celi občini prvi. Tovariš je bil uspeha zelo vesel. Zadovoljni smo vsi skupaj odšli domov. Sedaj se pripravljamo na prvenstvo Gorenjske. Upam, da bomo tudi tu uspešni. Branko Benedičič, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata S ŠOLSKIH KLOPI vezenine Tovarna čipk in vezenin Bled izdeluje tudi ženske obleke iz dio-len lofta z vezenino na tilu, obleke iz potiskanega in enobarvnega diolen lofta ter obleke iz vezenine na tilu. Kroji teh oblek kakor tudi barve so modni. Vzdrževanje oblek iz diolen lofta Je enostavno: lahko se perejo in hitro suše. Diolen. loft je prijeten za nošenje, je zračen in se ne mečka. Marta odgovarja Danes izpolnjujem še dano obljubo Vandi z Bleda, mislim pa, da bodo modeli Almire zanimali tudi druge bralke. V trgovinah se že dobijo srajčne obleke in brezrokavniki iz jerseva omenjene tovarne. Modele iz nove kolekcije, nekatere od njih sem narisala, pa bo moč kupiti v trgovinah že konec aprila. Tovarna pletenin Almira je v novi kolekciji precej mislila na mlade. Hlačni kostim iz jerseva na levi ima tuniko v stilu Robina Hooda, preve-zana pa je z zanimivim pasom. Zadnji model je pleten iz kvalitetnega jerseva. Tunika ima mehak patentno pleten rob ob vratu, patent je tudi ob rokavih. Zapenja se z zanimivimi zlatimi gumbi. Mini obleka v sredini bo ugajala prav vsem zaradi svoje preprostosti in praktičnosti. Ima kratke rokave, edini okras pa je nizko prišit žep. Vse te modele bodo izdelovali v rdeči, beli in črni barvi ter morda še kateri. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Poklicne želje se porajajo glede na šolske in izvei/šolske interese, glede na znanje o poklicih, glede na uspeh, glede na zdravstveno stanje, glede na osebnostne lastnosti. Prav gotovo je uspeh eden pomembnih činiteljev. Uspeh osnovnošolskega zaključnega spričevala je vstopnica za vsa vrata, ki se bodo odpirala pred mladostniki. Čeprav spričevalo vedno ne kaže spo-sobnosti učenca, jc to vseeno njegov najbolj očiten in veljaven izkaz sposobnosti. Kamor koli gre, se predstavi s spričevalom. Zato bi si morali učenci 8. razreda prizadevati, da bi bilo spričevalo dejanski odsev njihovih sposobnosti. Če opazujemo ambicije mestnih ali podeželskih staršev, vidimo, da mestni pogosteje Želijo, da otroci »študirajo« in da se ielje podeželskih staršev ustavijo dosti niže. Ti starši so bolf kritični do sposobnosti svojih otrok kot mestni staršu A. Križaj Kotiček: za ljubitelje cvetja Spomladanska dela v vrtu PIŠE INz. ANKA BERNARD Po dolgi zimi so končno le nastopili toplejši dnevi, ko lahko spet stopimo na vrt, občudujemo cvetoče žafrane in brstje odganjajočih čebulnic in trajnic. Sedaj je treba vrt očistiti razne navlake, ki se je v njem nabrala prek zime. S hortenzij, vrtnic in drugih rastlin odstranimo smrečje in listje. Zimska zaščita ni več potrebna. Nato obrežemo sadno drevje in jago-dičevje, okrasno drevje, grmovje in vrtnice ter vse suhe dele trajnic. Prazne gredice prekopljcmo, nasade prcrahljamo in očistimo plevela, vendar z največjo previdnostjo, da ne poškodujemo odganjajočih trajnic in čebulnic. Prisute vrtnice od-grnemo. Trato skrbno pograbimo in pognojimo z mešanim gnojilom. Na zelenjavne grede posejemo solato, korenje, pcteišilj, špinačo, redkvico, por, Črni koren, grah in posadimo čebulček. Posadimo ali razdelimo rabarbaro, ki jo kmalu lahko uporabljamo za osvežujoč kompot. Del zelenjavnih gred pognojimo s hlevskim gnojem, grede pa prelopatimo, če tega nismo utegnili v jeseni. Spomladi zasadimo v vrtu razne trajnice, okrasno grmovje, drevje in vrtnice. Veliko izbiro sadik za vrtove ima v Kranju vrtnarija na Planini pri pokopališču. Hortikulturno društvo Kranj pa ima čebulice lilij, kvalitet ne sorte vrtnic čajevk in mnogocvetnic v raznih barvah, visokostebelne vrtnice s krono ter pritlikave komaj 30cm visoke vrtnice, ki so letos prvič v prodaji ter posebno primerne za obrobke in grobove. V ponedeljek popoldne od 16. do 18. ure dobite pri društvu tudi brezplačne nasvete o ureditvi vrta. V četrtek, 9. aprila, ob 16. uri bo na sadni plantaži v Preddvoru poučen prikaz pod vodstvom strokovnjaka o sajenju, gnojenju in obrezovanju sadnega drevja. Vitamini in naša koža Vitamin C daje telesu odpornost, preganja spomladansko utrujenost. Največ ga je v limonah, v šipku, jagodah, paradižniku, kolerabi, krompirju, papriki, redkvici in peteršilju. Vitamin D imenujemo tudi kostni vitamin. Najbolj je važna njegova prisotnost v otroški prehrani. Pomanjkanje vitamina D povzroča pri otrocih rahltls, pri odraslih pa vpliva na poapnenje žil in revmatična obolenja. Najdemo ga v ribah, govejih jetrih, telečnem mesu, jajcih, mleku, siru, maslu. V telesu se tvori pod vplivom ultravioletnih žarkov. Vitamin E je v vseh žitaricah, mleku, zeleni solati in olju. Pomanjkanje vitamina E povzroča motnje v krvnem obtoku, rade pa nastajajo tudi tolščne blazinice na trebuhu m kolkih. (Dalje prihodnjič) Zdravnik svetuje Izpada nje las (II) Pri obolenjih žleze pred-sapnice (če je povečana, govorimo o golši) postanejo lasje suhi ln izpadajo. Takoj moramo k zdravniku, ker je bolezen resna. Podobne spremembe oparimo pri sifilisu in tudi pri nekaterih akutnih nalezljivih boleznih. Znani so primer), ko so Izpadli vsi laste otroka s hudo škrla-tinko, ki pa je danes na srečo redka, čez noč izgubi vse lase v izredno hudi krizi tifusni bolnik. Včasih izpadejo — vendar bolj počasi — lasje pri sladkorni bolezni in težki pljuč iki. Pri otrocih in mladini predvsem pri fantih vča-dh izpadajo lasje na določenem mestu v obliki okrogle lise, kf je velika za kovanec ali tudi kot otroška dlan. Koža na takem mestu je bela i'1 gladka. Bolnik nima nobenih težav in ga drugi opozorijo na izpad las, če izpadejo na zatilju ali temenu, kamor sam ne vidi. Pri odraslih moških opazimo enake sprememb* na bradi, čez nekaj tednov se pojavi na mestu, kjer so lasje izpadli, svetal puh in v 3 do 6 mesecih je v večini primerov koža ponovno porasla t normalnimi lasmi. Vzrok za tako omejeno plešavost Iščemo v vnetju nebnie-granulomu na zobu, vnet' ju obnosnih votlin In kroničnemu vnetju srednjega ušesa. Razumljivo je, da bodo zdravi lasje hitreje zrasli, ča takoj, ko ugotovimo eno naštetih bolezni začnemo z zdravi i en je«11' Pri bolnikih z veJško Pr' hJioja pa izpadH lasje I* redko zrastejo ponovno- SiveTrle los je v starost' normalen pojav. T.asfe osi' vijo zarnr!! prodirarja zraka pod skorjo > "Hi i" iLHMMlJ&attta barvila v IasU-Tudi tu Ima dednost P°" membno vlogo. Neka'eH sploh ne osive, nekat z dvema ležiščema, JJDIO in SOBNO ter KU-NJSKO opremo. Trebar J0*e, Britof 33, Kranj 1447 , .prodam mlado KRAVO bovško, ki bo aprila teletila. ^aklo 74 1448 r Prodam ZAZIDLJIVO PAR-J-ELO, veliko 1000 m2. Naslov ^8'asnem oddelku 1449 in c?T?m JABOLKA, MOST »n SLIVOVKO. Vrbnjc 3 pri Radovljici 1450 PPc^am krmilno REPO in tSO ter ŠTEDILNIK gore-Je ^g. Bela 62, Preddvor p 1451 p rodam SEMENSKI KROM- VATrSaSki' vnru*ni »KULTI-hr enobrazdni-in dvo- razdni PLUG strahinj 65, akl° 1452 Mirc»dam večjo količino SE-p SP. Duplje 23 1453 ClY^dam KONJA, koncertne sta • in l,|nctniško izdelano nfr,,n»ko SKRINJO. Aljančič, *ud° 2, Tržič 1454 Dhil rodav MAGNETOFON storlr>s. kombiniran s tranzi-)ein in priborom. Infor-na telefon 21-257 anJ 1455 usodam 1200 kg SENA. Zi- Loka Podpurfc,ca 3> SkofJa 1456 ! VrJv?dam Blobok OTROŠKI •dCEK. Zasavska 15, Kranj 1457 uiiMdani ,cvi vzidljiv ŠTE-tri , K in KUHALNIK na Plošče Poiičar, Naklo 91 p, 1458 cEl 0 ZAZIDUIVO PAR- 'a Kokrici. '*-'ni oddelku Naslov v 1459 n.J^dam POSTELJO z vzmet- %i i1" ^te'JTio OMARICO •i&rvsak dan od 15- ure- Tav srede. Fock, Kranj, p^arjeva 31/11 1460 Kut.u?m 1000 kg REPE in let;, mrežne BRANE. Te-p'^33, Golnik 1461 falem krožno BRANO fil->n cL^' mrežne GRABLJE Pod»^ME CRNE DETELJE. **** 14, Kranj 1462 Prodam levi namizni ŠTEDILNIK z vzidljivim bojler-jem in dvosedežni MOPED. Strahinj 82, Naklo 1463 Poceni prodam staro SPALNICO z vzmetnicami. Naslov v oglasnem oddelku 1464 Prodam SENO. Pšata 19, Cerklje 1465 Prodam KRAVO, ki bo maja tretjič teletila. Trbojc 77, Smlednik 1466 Prodam krmilno PESO. Sp. Duplje 84 1466 Prodam plemenskega MERJASCA, težkega 80 kg. Bode-šče 9, Bled 1467 Prodam KOKOSI nesnice, stare osem mesecev. Strahinj 38, Naklo 1468 Prodam KOSILNICO »jobi« v dobrem stanju. Babni vrt 5, Golnik 1469 Prodam dobro ohranjeno fergusonovo KOSILNICO. Srednja vas 55, Šenčur 1470 Prodam 1 ha GOZDA. Bo- ! bovk 22, Kranj 1471 ! Prodam 6 tednov stare i PUJSKE. Zupan Ivana, Smo- • kuč 5, Žirovnica 1472 j Prodam ZAZIDLJIVE PAR- ' CELE. Šenčur 86 1473 i Prodam traktorski OGROU- | NIK za sajenje in obdelavo I krompirja s kultivatorjem. Žeje 6, Duplje 1474 Prodam VODNO ČRPALKO, ' eno leto staro TELICO in j 3000 kosov rabljene cementne , strešne OPEKE (špičak). Zg. I Bitnje 17 1475 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Ušeničnik Jakob, Selo'29, Žiri 1476 Prodam HARMONIKO znamke kucler in skoraj nov MOPED z vetrobranom. Partizanska 12, Kranj 1477 Prodam nov ŠOTOR za šti- J ri osebe. Telefon 22-267 • ' 1478 Prodam SEMENSKI KROM- ; PIR igor. Cešnjica 17, Podnart j 1479 1 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški, igor in dezire. Polica 2, Naklo 1480 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke schmid. Sunesko, Stražišče, Gasilska ulica 7, Kranj 1481 Ugodno prodam 400 kg betonskega ŽELEZA premera 6 mm in SEMENSKI KROMPIR igor. Cerklje 31 1482 Prodam dva PRAŠIČKA stara sedem tednov. Grad 24, Cerklje 1483 Prodam SEMENSKO GRA-HORO in CRNO DETELJO. Zalog 42, Cerklje 1484 Prodam PRAŠIČKE. Dvor-je 41, Cerklje 1485 Prodam plemensko SVINJO. Klane 45, Komenda 1486 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg. Dvorje 28, Cerklje 1487 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in HRASTOVE PLOHE (50 mm). Zg. Brnik 7, Cerklje 1488 Prodam KOSILNICO bautz in dva kubična metra suhih SMREKOVIH DESK. Zalog 12, Cerklje 1489 Prodam dobro ohranjeno ročno motorno KOSILNICO fahr, širine 1,40 metra. Ceš-njevek 3, Cerklje 1490 Prodam zgodnji KROMPIR vesna. Vešter 16, Skofja Loka 1491 Prodam IĆRAVO, ki bo maja šestič teletila. Srednja vas 46, Šenčur 1492 Prodam gradbeno PARCELO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku 1493 Prodam dve mladi KRAVI, eno s teličkom in eno 9 mesecev brejo. Selo 32, Žirovnica 1494 Kupim Kupim REPO. Poženik 17, Cerklje 1495 Kupim do 2000 kg SENA. Apno 8, Cerklje 1496 Motorna vozila Ugodno prodam enosedežni MOPED v dobrem stanju. Humer Lovro, Cirilova 14, Kranj (Orehek) 1497 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in MOPED T-03. Zg. Brnik 79, Cerklje 1498 Prodam AUDY 60, letnik 1968, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen in opremljen. Tavčar Stane, Kranj, Kajuho-vava 11 ali telefon 22-271 1428 Ugodno prodam DKW junior in MOPED. Skofja Loka, Mestni trg 11 1426 Prodam zelo dobro ohranjen MOPED T-12. Mihovec Lojzi, Ladja 4, Medvode 1499 Prodani dobro ohranjen VW, letnik 1963. Ogled v nedeljo popoldne. Ljubljanska 15 (Laborc), Kranj 1500 Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1963. Kranj, Gorenjesavska l 1501 Prodam dostavni AVTO SPAČEK, prevoženih 18.000 km ali zamenjam za LES. Brnik 36, Cerklje 1502 Prodani dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965. Gabrič, Naklo 126 1503 Prodam osebni AVTO SKODA delux, letnik 1969. Trpin Jože, Ulica 1. avgusta 9, Kranj 1504 Kupim osebni AVTO ZASTAVA 750, prevoženih 20 do 30.000 km. Murko Ignac, Šenčur 89 1505 Po ugodni ceni prodam MOPED in KUPIM otroški športni VOZIČEK. Podrcča 49, Kranj 1506 Iščem GARA20 za v najem, po možnosti v bližini Zlatega polja. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 23-690 Kranj 1507 Kjerkoli na Gorenjskem kupim ENODRUŽINSKO HIŠO z malo vrta. Ponudbe poslati pod »plačam takoj« 1508 Starejša zakonca iščeta STANOVANJE (sobo) na Gorenjskem. Ponudbe oddati pod »dober plačnik« 1509 Zakonca brez otrok iščeta SOBO, po možnosti s kuhinjo. Plačata vnaprej po dogovoru. Račič Jovo, Drolčevo naselje 8, Kranj 1510 Zaposlitve Iščem ŽENSKO za 8-urno varstvo otroka. Naslov v oglasnem odelku 1511 Nudim stanovanje in hrano FANTU ali DEKLETU za pomoč na kmetiji po službi. Naslov v oglasnem oddelku 1512 Občinski sindikalni svet Kranj, Trg revolucije sprejme za počitniški dom v Ankaranu od junija do septembra sposobno kuharico lahko tudi upokojenko Nudim hrano in stanovanje mlajši UPOKOJENKI ali DELAVKI na dve izmeni za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 1513 Iščem primerno ŽENSKO za varstvo otroka v bli/ini nebotičnika. Telefon 23 135, Kranj 1514 Izgubljeno 31. marca nam je ušel zelen PAPAGAJČEK. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov Rugale, Zupančičeva 2, Kranj 1517 Od Lahovč do Cerkclj sem izgubil sveženj KLJUČEV. Najditelja prosim, da jih vrne v trafiko Cerklje 1518 Ostalo Modna konfekcija »Krim« Ljubljana, poslovalnica »Galeb« (Obrtnik), Kranj, Koroška c. 12 sprejmemo izučeno krojačico, ki ima veselje tudi do prodaje. Iščem VARSTVO za otroka. Ponikvar Janez, Groharjevo naselje 11, Skofja Loka 1515 Sprejmem ŠIVILJO za konfekcijo. Ponudbe oddati pod »cikcak« 1516 POLAGAM VSE VRSTE PODOV — tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM vse vrste STOPNIC. Novak Mirko, Kranj, Krašnova 3 1262 KOTLE za žganjekuho, vseh vrst izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 ZIDNE OMARE, DNEVNE SOBE ter KUHINJSKO POHIŠTVO po meri in naročilu dobite pri mizarstvu SIVIC, Dobropolje, p. Brezje 1440 OBVEŠČAM, da bom 1. maja 1970 odprl v Kranju na Jahačevem prehodu DELAVNICO za izdelavo vseli vrst KLJUČEV in POPRAVILA KLJUČAVNIC. Se priporoča Radikovič Franc, Jahačev prehod 1, Kranj 1519 Prireditve GOSTIŠČE pri Jančetu iz Srednje vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s PLESOM. V soboto igra trio ORFEJ, v nedeljo pa ansambel FRLNK1. Vabljeni! 1520 RESTAVRACIJA BLED prireja vsako soboto in nedeljo PLES od 20. do 0,1. ure. Igra kvartet METOD iz Ljubnepa. Hrana in pijača po izbiri. Vabljeni! 1521 Kmetijska zadruga Naklo prodaja v svojih skladiščih v Naklem, Podbrezjah, na Kokrici in v Goricah krmila za krave, za pitanje govedi in za teleta, za kokoši nesnice in za piščance. Na zalogi imamo umetna gnojila (tudi za vrtič-karje), sredstva za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ter semena vseh vrst. Prodajamo tudi stroje in orodje. gradbeni material, kmetijske V skladiščih v Naklem in na Kokrici Imamo na zalogi prvovrstna sadna drevesca jablan tal hrušk, primerna zlasti za vrtičkaije. Se priporočamo! Nesreči tega tedna V torek-, 31 marca, okoli ene ure popoldne je skupina otrok hodila po levi strani ceste prvega reda na Hrušici. Osemletno Rosito K.rančec je sošolec verjetno za šalo potisnil proti desni. V tem trenutku je izza ovinka pripeljal osebni avtomobil nemške registracije, voznik Jaroslav Babic iz Zagreba. Voznik je takoj ustavil, tako da je Rosita priletela z glavo že v stoječi avtomobil. Voznik je dekl.co odpeljal na njen dom, kasneje pa v bolnišnico. Na Koroški cesti v Kranju pred mehanično delavnico na Zlatem polju je v četrtek, 2. aprila, nenadoma skočil pred osebni avtomobil Mihaela Ostrmana iz Kranja šestletni Andrej Kranjec. Kljub zaviranju je avtomobil otroka zadel. Z manjšimi poškodbami na glavi so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Otrok padel v reko V četrtek, 2. aprila, okoli pete ure popoldne so se pri Krevsovem mlinu v škof j i Loki Igrali otroci. Med igro je petletni Andrej Prion padel v kanal. Voda ga je od- nesla kakih 600 metrov naprej, kjer so ga potegnili ven člani veslaškega kluba iz škofje Loke, ki so prav tedaj veslali po vodi. Dečka so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. , L. M. Zahvala Ob smrti sestre, tete in mame Marije Kopač se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno pa sosedi Lojzki, vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala medicinski sestri Minki Križnarjevi, zdravnikom dr. Hriberniku, dr. Vetru, dr. Poljanšku, dr. Hafnerju in pevskemu zboru iz Naklega. Žalujoči: hčerka in bratje z družinami Polica, Kranj, Ljubljana, Kanada, 30. marca 1970 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ivane Mrak Petrčove mame iz Mlake se prisrčno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, ji poklonili vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za spremstvo na zadnji poti. Vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali, prisrčna hvala. žalujoči: sin Franc z družino, hčerki Micka z družino in Pavla ter drugo sorodstvo Mlaka, 3. aprila 1970 Za večjo prometno varnost Danes nadaljujemo z objavljanjem — sicer v skrajšani obliki —' pravilnika o. pravilih cestnega prometa, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, dne 5. februarja 1970. Pravilnik natančneje predpisuje prometna pravila, ki so določena v temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa. VOŽNJA Z VOZILOM PO CESTI Voznik mora uporabljati za vožnjo izključno le cesto, vozišče, prometni pas ali progo, namenjeno za promet tiste vrste vozil, h kateri sodi njegovo vozilo. Voznik sme narediti izjemo le ob nevarnosti. Hitrost Voznik ne sme voziti tako hitro, da se ne bi mogel ustaviti na razdalji, ki omogoča pregled nad cesto. Voznik je dolžan toliko zmanjšati hitrost, da se lahko pravočasno ustavi pred nevarnimi in nepreglednimi deli ceste ter takrat, kadar je promet otežen. Hitrost mora zlasti zmanjšati: — pred r--ehodom za pešce, , — na delih ceste, kjer hodi veliko pešcev, ter še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci, — na ostrih in nepreglednih ovinkih, — na delih ceste z velikim vzdolžnim nagibom, — ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca, — na zoženih delih ceste, — ko vozi mimo ali prehiteva vprežna vozila, jezdece, črede živine in če opazi, da so živali vznemirjene, — ko vozi mimo kolone pešcev ali jo prehiteva, — če je vozišče spolzko (pokrito s snegom, ledom, listjem ali blatom) — na nepreglednih križiščih, — kadar je vidljivost občutno zmanjšana. Kdo je lastnik? Ob cesti F. Finžgarja na Javorniku ob nasipu železniške proge z železarne na Belo je bila pred leti postavljena montažna nizka stavba za kleparje, ko so izdelovali in montirali pločevinaste cevi za plinovod iz železarne na Jesenicah do novih objektov na Beli. Potem, ko so bila končana ta dela, je ostala stavba prazna in sedaj počasi razpada. Gotovo niso bila vložena majhna finančna sredstva v to stavbo in zaradi tega gotovo tudi ni prav, da ni nikogar, ki bi poskrbel, da se to očuva pred brezvestnimi ljudmi. Srednjih velikih pločevinastih vrat ni več, stranski steni imata velike luknje, prav tako je tudi z notranjostjo in zadnjo steno, brez-vestneži tudi tu opravijo svoje, ker res je kot je dejal nekdo, da ni tu nobenega pravega lastnika, ki bi stavbo prodal, če že ni več za drugo uporabo. Marsikdo, ki gre tod mimo, in mu ni vseeno, kako razpada in se uničuje družbeno premoženje, se vprašuje, kdo je lastnik tega in zakaj ne poskrbi, da se prepreči škoda. — srš GIP »Gradiš« lesno Industrijski obrat skofja Loka vabi k sodelovanju VK ali KV strojnega ključavničarja za vzdrževanje strojev. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali P* naj se osebno javijo v k*-drovskem oddelku »Gradiš« LIO Skofja Loka, Kidričeva 56. Točenje alkoholni!* pijač Skupščina občine Kam^ je sklenila, da morajo Xr stojne službe uprave obč1" Kamnik in postaje milice ^ sti večji nadzor nad izvaJ^ njem že sprejetega odloka prepovedi točenja alkohol11 pijač mladoletnim oseba ter odloka o javnem redd miru. , Lani se je pred občinsk'"1 sodnikom za prekrške varjalo več mladincev, k« smoderr' Kranju je stisnjena nd. rem Petrčkovem dvor'^,, Na njej se vsak dan Sf*^ jemo z merami kot so tj1 ^ ca, ščepec, 1 korenček, J ()1 renina hrena, 1 krožniček iko": 0* seveda liter! To maršu ni všeč. Zakaj? Samo - (i gram je mera. Ne P& f(, in ostale omenjene i*1 # Zgodi se, da je liter kar krat »polič*, to je trt litra! Zakaj nimajo Pr°\# jalci tehtnic? Blago, ki ga ^ pujemo, naj bo vsaj P°* merjeno! ^ • Zahvala Ob smrti nase drage mame, stare mame, tete in snahe Ivane Jerafia se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, ki so jo izkazali v zadnjih dneh njenega življenja, ob njeni smrti pa za iskrena sožalja, darovano cvetje in vence ter izkazano čast na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju, častiti duhovščini, org. ZB Mavčiče in podreškim ženam za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Njeno srce je prenehalo biti v njenem 90. letu starosti. žalujoči: sin Janez z ženo Francko in sinom Jankom ter sinovi Andrej, Vojteh, Franc, Jože in Slavko, hčerke Marija in Marjeta z družinami ter brat Jernej Podieča, Mavčiče, Smlednik, Ljubljana, 2. aprila 1970 Sporočamo žalostno vest, da nas jc po hudi bolezni za vedno zapustil Lojze Batič tekstilni tehnik iz Kranja, Cesta JLA 38 Pokopali smo ga v sredo, 1. aprila 1970, na Danskem« Žalujoči: vsi njegovi sorodniki Kranj, 2. aprila 1970 Pogovor tedna Matevž Kor dež: trdo delo - porok uspehov Pred dobrim letom je bil na pobudo vodstva tovarne Alples iz Železnikov ustanovljen smučarski klup Alp-les. Danes sodi Alples v vrsto najboljših slovenskih klubov, ki gojijo smučarske teke. Njihovi tekači so namreč že v prvi sezoni dosegli vrsto lepih rezultatov. Več o delu tega društva nam je povedal mladinski trener tekačev, znani bivši reprezentant in prvak Matevž Kordež. »Edina pot, ki vodi k uspehom, je trdo delo,« nam je pripovedoval prizadevni veteran Matevž Kordež in nadaljeval: »Po tem načelu sem se ravnal, ko sem se sam aktivno ukvarjal s smučarskimi teki. Tudi sedaj, ko sem trener, se držim tega načela. K uspehom tekačev iz Železnikov pa so nedvomno veliko pripomogle tudi urejene materialne razmere v klubu, čemur gre glavna zasluga vodstvu podjetja Alples.« Q Katerih rezultatov ste biii v letošnji sezoni najbolj veseli? »Za začetek so rezultati res razveseljivi. Na številnih tekmovanjih so mladi tekmovalci, predvsem Tomaž Eržen, Filip Kemperle, Stane Lotrič in drugi dosegli vrsto dobrih uvrstitev. Ne morem pa mimo uspehov članov, zlasti pa prvega mesta Filipa Grašiča na državnem prvenstvu v biatlonu. Na drugi strani pa ne gre pozabiti množičnosti, saj se pri nas za smučarske teke ogreva vedno več mladih. Menim, da se bodo pravi rezultati našega dela v klubu pokazali čez dobre dve leti.« 0 Kdaj bodo naši tekači v mednarodnem merilu dosegali boljše uvrstitve? »Mislim, da bi morali spremenit) način priprav najboljših jugoslovanskih tekačev, predvsem pa bolj gospodarno razporedit] skromna sredstva, ki jih ima na voljo tekaška reprezentanca.« Naj na koncu povem še, da oba sinova Matevža Kor-deža pridno stopata po očetovih stopinjah, saj sta med najboljšimi mladinci v klubu. I. Bemik Zimska pionirska atletska liga Oba pokala za šolo Simon Jenko Gorenjska nogometna liga Visoke zmage vodećih Minulo nedeljo so na Gorenjskem spet oživela nogometna >grišča. Na sporedu je bilo prvo kolo v spomladanskem delu Prvenstva v gorenjski ligi. Najboljše tri ekipe so zabeležile Visoke zmage. Najizdatnejšo zmago je dosegel Kranj, ki je v Preddvoru premagal domače moštvo kar z 11:2. Izkazali pa so Se tudi Tržičani z zmago nad Kropo. Tekma Podbrezje : Jesenice pa je bila pri stanju 6:0 za Jesenice prekinjena. Domači Nogometaši in gledalci so se namreč tik pred koncem prvega Polčasa lotili sodnika Torkarja, nakar je le-ta odžvižgal konec tekme. Rezultati: Tržič : Kropa 9:3, Železniki : Predoslje 3:1, Šen-*«r : Trboje 0:1, Naklo : Lesce B 1:2, Preddvor : Kranj 2:11. LESTVICA: Kranj U 10 0 1 37:18 20 Tržič 11 9 1 1 35:17 If Jesenice U 9 0 2 66:14 18 Železniki U 4 3 4 35:29 11 Šenčur 11 4 3 4 26:22 11 Kropa U 4 2 5 31:35 10 Predoslje U 3 2 € 20:35 8 Preddvor 11 3 1 7 13:37 7 Trboje u 4 0 ? 18:51 7 Podbrezje u 3 9 8 20:60 6 Naklo 10 1 1 8 9:31 3 izven konkurence Lesce B 12 4 1 7 26:49 7 P. Didić Šah Slab nastop Na šahovskem brzopo-teznem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v Ljubljani, sta med 42 nastopajočimi nastopila tudi Kranjčana Ivanovlč ln Vojičic. * njihovo uvrstitvijo pa ne moremo biti zadovoljni saj se nihče nI uvrstil v finale. Ivanovlcu je za uvrstitev med najboljše zmanjkala ena točka, Vojičic pa ni dosegel v pred-tekmovanju niti pol točke. F. it. Zadnje kolo v pionirski atletskj ligi je končno razjasnilo tudi položaj v prvenstveni lestvici za pionirje. Lanske zmagovalke, učenke Oš Simon Jenko, so tudi letos obdržale najvišje mesto. V dvoboju z nasprotnicami iz Šenčurja niso dovolile nobenega presenečenja in slavile visoko zmago. Tudi druga ekipa prvenstva OŠ Lucijan Seljak je v zadnjem srečanju osvojila obe točki in se še bolj utrdila na drugem mestu. Posameznice so v zadnjem kolu dosegle nov rekord — Metka Papler (SJ) je vrgla medicinko 13,76 metra daleč. Pri pionirjih je bila tokrat najbolj zanimiva tekma za drugo mesto, ki ga je, tako kot pri dekletih, osvojila ekipa OS L. Seljak. Zanimivo je, da je vrstni red prve trojice pri fantih in dekletih enak. Pri pionirjih je dosegel dva nova rekorda Zdravko Pavlin — pri skoku v višino (165 cm) in daljino z mes a 282 cm). Po končanem tekmovanju je predstavnik Komisije za atletiko prt ObTK Kranj prof. Peter Kukovica, izročil kape-tanoma zmagovitih ekip Metki Papler in Milanu Rotu, pokala za osvojeno prvenstvo. REZULTATI — pionirji: OŠ Cerklje : Oš Stane Žagar 20:30; 20 m: Tršan (SZ) 3,3, Varmaz (SŽ) 3,3; višina: Pavlin (S2) 165, Varmaz (Sž) 145; d»ljina z mesta: Pavlin (SŽ) 282, Tišan (S2 ) 256; me-dicinka: Phc (C) 14,51, Planin-šek (SŽ) 14,20; plezanje po vrvi: Perko (C) 3,9, Mubi (S2) 3,9. Oš Simon Jenko : Oš Šenčur 29:20; 20 m: Fortuna (SJ) 3,1, 'Sitar (SE) 3,3; višina: Mrak in Lotiič (oba SJ) 150; daljina t mesta: Fortuna (SJ) 251, Mekiš (SJ) 234; medicin-ka: Lotrič (SJ) 16,10, Rot (SJ) 15,79; plezanje po vrvi: Vidmar (ŠE) 3.4, Rot (SJ) 3,5. Oš Preddvor : OŠ. L. Seljak 19:31; 20 m: Pompe (LS) 3.3, Erjavec (LS) 3,3; višina: Hafner (LS) 145. Marolt (PR) 145; daljina z mesta: Hafner (LS) 264, Berložnik (PR) 252; medicinka: Blagotinšek (LS) 14,95, Molan (PR) 14,76; plezanje po vrvi: Erjavec (LS) 4,1, Spasojevič (PR) 4,2. LESTVICA: S. Jenko 5 5 0 0 156: 92 10 L. Seljak 5 3 1 1 134:115 7 S. Žagar 5 3 0 2 128:119 6 Šenčur 5 2 1 2 128: »21 5 Cerklje 5 10 4 103:147 2 Preddvor 5 0 0 5 97:152 0 REZULTATI — pionirke: Oš Cerklje : Oš S. Žagar 21:29; 20 m: Jenko {St) 3,4, Peneš (SŽ) 3,5; višina: Anžič (CE) 130, Dragan (S2) 130; daljina s mesta: Jenko (SŽ) 218, Cunk (SŽ) 212; medicinka: Novak (SŽ) 9.94, Arko (CE) 9,48; plezanje po vrvi: Gerkman (CE) 4,4, Cunk (S2) 5,4. Od Simon Jenko : OS Šenčur 33:16; 20m: Pogačnik (SJ) 3.4, Koželj (SJ) 3,5; višina: Papler (SJ) 130, Bura (SJ) 130; daljina z mesta: Pogačnik (SJ) 229, Šlurm (SJ) 213; medicinka: Papler (SJ) 13,76, Kurnik (ŠE) 12,44; plezanje po vrvi: Kreačič (SJ) 4,9, Vidmar (šE) 5,6. Oš Preddvor : Oš Lucijan Seljak 22:28; 20 m: Markun (PR) 3,3, Cijak (LS) 3,4; višina: Kavčič (LS) 130, Ozim (LS) 130; daljina z mesta: Kristanšek (PR) 224, Ozim (LS) 218; medicinka: Jocif (LS) 11,12. Savs (PR) 10,27; plezanje po vrvi: Hafner (LS) 4,9, Kavčič (LS) 5,1. LESTVICA: S.Jenko 5 5 0 0 153,5: 95,5 10 L. Seljak 5 4 0 1 149 :101 8 S. Žagar 5 3 0 2 126 :124 6 Preddvor 5 1 1 3 114 :136 S Cerklje 5 1 0 4 105,5:144,5 2 Šenčur 5 0 1 4 101 :148 1 V prihodnji številki Glasa bomo objavili peterice najboljših rezultatov letošnjega prvenstva. M. Kuralt Na Gorenjskem 39 rokometnih sodnikov Pred nedavnim so imeli redni letni občni zbor gorenjski rokometni sodniki, kjer so pregledali dvoletno delo in sprejeli program za prihodnje. Kranjski zbor sodnikov, ki združuje vse sodnike na Gorenjskem, šteje 39 članov. Le-ti so odsodili v mi-nulem letu več kot 400 tekem v raznih ligah. V svojih vrstah imajo enega zveznega in 5 .republiških sodnikov. Po svoji dejavnosti in številu sodnikov so predstavljali v zadnjih dveh letih najboljši zbor v Sloveniji. V živahni razpravi so naj- več govorili o strokovnem izpopolnjevanju mladih sodnikov, kakor tudi o napredovanju večjega števila gorenjskih sodnikov v republiško kategorijo. Pri tem so kritizirali sodniško komisijo rokometne zveze Slovenije, ki do sedaj ni pokazala pravega razumevanja za kranjski zbor. V novi mandatni dobi bo zbor rokometnih sodnikov Gorenjske vodil republiški sodnik Emil Humar, tajniške posle pa bo še nadalje oprav ljal prizadevni Franc Poren-ta. D. Iiumcr Namizni tenis Za pokal maršala Tita 2. aprila 1970. — Dvoboj za pokal maršala Tita med NTK Triglav in NTK Kranj se je končal s tesno zmago NTK Kranj 5:4. Za Kranj so igrali Bevk, Novak in Tadina za Triglav pa Ramovš, Janško-vec ln Stare. Ugodno je presenetil Ramovš z dobro igro proti Bevku (2:1), vendar pa je Bevk nato prema- gal Stareta (2:1) ln v odločilnem nastopu Janškovca (2:0). Stare je odpovedal tudi v nastopu proti Novaku (1:2), Tadina pa je osvojil za Kranj načrtovano točko z zmago proti Ramovšu (2:0). V končnem delu tekmovanja za pokal maršala Tita sodeluje v SR Sloveniji še šest ekip. S. Bavdek Odločitev v Dupljah! Pričelo se je tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi v spomladanskem delu prvenstva. V 12. kolu je bilo doseženih nekaj nepričakovanih rezultatov. Tako so rokometaši Hrastnika premagali v gosteh ekipo Krmelja, ki se je potegovala za jesenskega prvaka te lige. Nepričakovana je bila zmaga Dupelj v Radovljici, ki je še vedno poleg rokometašev Radeč največji favorit za prvo mesto. Rokometaši Križ so premagali z visokim rezultatom ekipo Usnjarja na svojem igrišču ter se povzpeli v sredino lestvice. Rokometaši Mokerca so premagali na Igu solidno ekipo Veteranov iz Kranja. V nedeljo bo odločini derbi cone v Dupljah, ki bo že odločilno vplivalo o prvaku. Srečali se bosta najboljši ekipi ljubljanske cone ekipi Dupelj in Radeč. REZULTATI: 12. kola ' Radeče : Grosuplje 22:17 (8:7), Šentvid : Zagorje 10:15 (3:7), Krmelj : Hrastnik 19:24 (6:15), Mokere : Veterani 22:19 (9:11), Radovljica : Duplje 9:25 (6:9), Križe : Usnjar 25:11 (12:5). Radeče 12 9 0 2 207:147 20 Duplje 12 8 $ 3 212:159 18 Zagorje 12 7 1 4 195:162 15 Krmelj 12 • « 6 168:162 12 Hrastnik 12 6 e 6 184:181 12 Usnjar 12 6 e 6 189:217 12 Križe 12 4 2 6 200:189 10 Veterani 12 5 0 7 216:227 10 Radovljica 11 4 2 5 191:205 10 Grosuplje 12 4 1 7 227:254 9 Mokere 1! 4 • 8 208:239 R Šentvid 12 J • • 151:182 6 Krajevna skupnost (Nadalj. s 1. strani) Po doslej zbranih podatkih So krajevne skupnosti v 53 slovenskih občinah lani porabile za samostojno urejanje komunalnih in socialnih problemov, za pospeševanje kulturnega življenja in urejanja drugih problemov na svojem območju blizu 30 milijonov din iz občinskih proračunov ali poprečno 324.000 din v posamezni občini. Krajevne skupnosti so v vsakj občini jmele poprečno še 215.232 din lastnih dohodkov od opravljanja različnih dejavnosti, poleg tega pa so v 300 krajevnih skupnostih občani sprejeli še krajevni samoprispevek za ureditev posebno perečih problemov na območju krajevne skupnosti. Pri odločanju in neposrednem sodelovanju občanov v zadovoljevanju potreb vsakdanjega življenja v krajevni skupnosti se uveljavljajo samoupravni odnosi med ljudmi, med njimi in delovnimi organizacijami na njihovem območju ter odnosi na relaciji krajevna skupnost — občinska skupščina. Bil je 1. april Saj nam ne zamerite preveč, dragi bralci? Tudi vi ste se pošalili za prvi april, mar ne? In pri kopici prvoaprilskih šal tudi mi nismo hoteli izostati. čeprav nekateri ne bi imeli nič proti, da bi predor pod Karavankami in celo pod Stolom začeli graditi že prvega avgusta letos, kot smo zapisali na prvi strani sredinega časnika, se to zagotovo ne bo zgodilo. Tudi vest na zadnji strani o bivanju Roberta McNamare na Gorenjskem, o tem, da si je ogledal gradnjo kranjskega hotela itd., o dodatnem mednarodnem posojilu in o gradnji štiripasovne ceste Kranj— Skofja Loka je bila iz trte izvita. Res pa je, da bo po zagotovilih strokovnjakov hotel odprt 28. maja letos, pa tudi gradnji nove ceste ali vsaj temeljiti obnovitvi Kranj—Skofja Loka najbrž nihče ne bi nasprotoval. Nazadnje pa vas prosimo, da nam preveč ne zamerite še prvo-aprilsko šalo, ki jo je v oglasu Gorenjske kreditne banke na 7. strani sredinega Glasa tako vam kot nam zagodel tiskarski škrat. Najmanjši srebrnik iz kolekcije srebrnikov in zlatnikov, ki jih je v počastitev II. zasedanja Avnoja izdala Narodna banka Jugoslavije ne stane 20 ampak 110 dinarjev, najmanjši cekin pa ne 100 marveč 334 dinarjev. če nam niste preveč zamerili lepo pozdravljeni do prihodnjega prvega aprila. Otipljivi so materialni rezultati dela krajevnih skupnosti: elektrificirane so vasi, novi vodovodi, nova in redno vzdrževana pota itn. še po-, membnejši uspeh krajevnih skupnosti pa je v tem, da se še tesneje združujejo prebivalci posameznih naselij, da združujejo svoja sredstva, sredstva delovnih organizacij in občine za zadovoljitev skupnih krajevnih potreb. Vendar se opaža precejšnja razlika med delovanjem krajevnih skupnosti v mestih in vaških naseljih, med krajevnimi skupnostmi V bolj razvitih občinah in v manj razvitih. Poglavitni vzroki za precej neenakomerno razvijanje krajevne samouprave so v tem, da noben družbeni akt, niti statuti občin, natanko ne določajo vloge in mesta krajevnih skupnosti v našem družbenopolitičnem sistemu. Njihovo delovanje je precej odvisno od razumevanja in sodelovanja občinske skupščine. Krajevne skupnosti tudi še nimajo trdne materialne osnove. To pa onemogoča dolgoročno planiranje. Ko govorimo o krajevnih skupnostih ne smemo mimo njene vloge pri urejanju odnosov med ljudmi. To je prav tako važno kot vodovod, cesta ali elektrika. Na seji so sprejeli sklep, da bosta Izvršni odbor RK SZDL in pogodbena skupnost Občan izdelala akcijski program za uresničenje sprejetih stališč. Republiški skupščini pa bodo posredovali predlog, naj skupščina sprejme akt (priporočilo,, resolucijo ipd.) o nadaljnjem razvoju krajevne samouprave. J. Vidlc Sedanji krediti niso zanimivi V Zapoge in Vodice nas že lep čas ni zanesla pot. Ko pa smo se pred dnevi po naključju peljali skozi te vasi, nas je v Zapogah presenetilo precej veliko jezero: »Ko sem bil še jaz star 10 ali 11 let, je bilo jezero tukaj vse leto. Sedaj pa se pojavi le ob deževni jeseni, pozimi zamrzne in kmalu pomladi izgine.« Tako nama je s fotoreporterjem povedal 70-lctni Jože Kosmač iz Zapog. Zemlja je menda v teh krajih ponekod precej ilovnata in tako jeseni in zgodaj spomladi voda, ki priteče iz Dor-nic oziroma zapoških hribov, kot jim pravijo domačini, ne ponikne takoj. Oblije kar pre-rej travnikov in tudi nekaj obdelovalne zemlje. Za kmetovalce, ki jih je v teh krajih precej, je včasih prava nadloga. Veseli so le otroci, ki se pozimi na zaledenelem umetnem jezeru Vrtača lahko drsajo. »V Zapogah je 46 hiš in ljudje se kar precej ukvarjajo s kmetijstvom. Sodelujemo s kmetijsko zadrugo Medvode. Zadnje čase se ne moremo posebno pritoževati. Lani so nam asfaltirali cesto in kljub precejšnjim davkom so si nekateri kmetovalci kar opomogli. V enem letu se je v Zapogah pojavilo precej novih traktorjev. Vseeno pa bi bili lahko davki malo manjši, kajti zemlja nI povsod v teh krajih najboljša. Pa tudi krediti za razvoj kmetijstva oziroma modernizacijo bi bili lahko ugodnejši. Zdaj posojilo za modernizacijo z 8 odstotnimi obrestmi ni zanimivo.« Tako so mi pripovedovali Jože in Ivan Kosmač ter Janez Kalan. »Iskal sem delo v Colorju Medvode in drugod, vendar me nikjer niso sprejeli. Tako sem se oprijel kmetijstva. Imam osem do devet glav živine in preživljam družino. Precej sem že razmišljal,' da bi proizvodnjo malo specializiral, vendar imam premalo zemlje. Tako pridelujem ve£ ali manj vse; največ še krompirja pa mleko tudi oddajam.« Potem sva se odpeljala proti Vodicam, ki so s trgovino, gostilno in pred nekaj leti zgrajenim skladiščem kmetij^ ske zadruge Medvode ter zbu ralnico mleka postale nekakšno središče za okoliške vasi. Poprašala sva uslužbenca skladišča Petra Zavcerja, kakšno je sodelovanje med zadrugo in kmetovalci. »Kmetovalci na tem področju kar precej kooperira-jo. Pogodbe imajo sklenjene z zadrugo za semenski krompir, za mlado pitano govedo in za oddajo mleka. Mislim pa, da kooperacija na tem področju še zdaleč ni tako razvita kot ponekod na štajerskem ali Hrvatskem. Najbrž zato, ker je precej ljudi zaposlenih v Industriji in drugih panogah v bližnjih mestih in je le malo ljudi na kmetiji. Do neke mere se bi" dustrijskl oziroma mestni utrip v teh krajih (Peter Zav-cer je še do pred nedavnim živel z družino na Štajerskem) kaže prav sedaj, ko ljudje na veliko kupujejo umetna gnojila. Na Štajerskem so jih večina kupovali na kredit, tukaj pa vsakdo takoj plača.« A. Zalar