Novice. lïïiajajo 1. in 15. Tsftcegft megec». Cen» jim j« « celo leto OmMiiU a« plaĚiýejo od dvoBtopne petit-vMte la enkrat 16, naprej 2 K, za pol leU I K. — Dopine sprejema niidnik, ^^ dvakrat 24 in »a trikrat 30 vinarjev, naročnino in oznanila tickarna J. Krajec nasi, v Novem mestib Gospodurske strarL Obvezne gospodarske zadruge. Priliodnje dni bo obravnaval državni zbor — Če bo še eplolt kaj deloval — postavo aH zakon, ki ima za naa kmetovalce laliko neizmerno važnost, namreč zakon o obveznih gospodarskih zadrugah. Ker bo ta zakon posegal globoko v življenje kmetijstva, zato mu posvetimo nekoliko vrstic. Ta zakoa predlaga avstrijska vlada sedaj vže šestikrat. Prvikrat gaje predlagal 10. vinot. 1893 državnemu zboru tedanji poljedelski minister, grof Falkenliayn v zvezi z neko drugo važno predlogo v tako zvanih „rentnih domovih". Ker se je proti tej zadni predlogi vnela huda vihra, vzela je vlada 1. 1895 celo predlogo nazaj inje predložila 1. 1896 nov zakon, iz katerega je zginil predlog o rentnih domovih. Toda tudi ta predlog ni naael milosti v očeli parlamenta ali zbornice: oÈitali so mu deloma, da. je preveč centralističen (da ima vlada in zbornica preveč besede zraven), deloraa pa nasprotno, da prepušča zakon tem zadrugam preveč prostosti v njihovem denarnem in trgovinskem poslovanji. Od tega časa je predložila vlada državni zbornici se dvakrat ta zakon, toda obakrat niti do razgovora o njem ni prišlo, največ zavoljo tega, ker je bilo zborovanje vselej pred časom zaključeno in razpnščeno. L. 1898 so ustanovili avstrijski kmetijski Bvet in vlada se je obrnila do njega s prošnjo, naj pove svojo misel o kmetijski!) zadrugah, predno ta zakon znova predloži zbornici. Poročevalec ali referent je bil profesor dr. liraf in ta se je izrekel „da bi bilo za avstrijsko kmetijstvo le koristno, ako bi postal ta predlog postava." Vsled te naklonjene sodbe spodbujena, je podala vlada v petič državnem zboru ta predlog 1. 1899 in ko ae tudi o tem — kaj se je godilo zadnja leta v dunajski zbornici, tega se vsi spominjamo z najglobočjitn studom in obžalovanjem ni niti obravnavalo : je predložila t Jožef Benkovi5. Ko sera vprviC se sešel z rajnim gospodom in zrl njegov sicer netili a plemeniti obraz in gledal njegovo bistn» duhovito oko, sb mi niti sanjati ni hotelo, damn kedaj kot njegov naslednik v dvojnem delukrogu lapišeiii na tem mestu par skromnih vrstic in m« 8 tem postavim mfljlien spomenik. Le 32 let življenja mu je odměnil Gospod Bog; povojen 26, februarja 18t9. v Kamniku umrl je B. novembra v Velesovein na Gorenjskem. A bila so to leta »arljivega delovanja, radi katerega je pad vsakemu naj-lepSi izgled, zlaati mladini. Priden učenec je bd doma v Kamniku, izredno priden na gimnaziji v Ljubljani jn v bogoslovju, vesten in natanôen kot duhovnik kjerkoli je služboval. Kavno zato ker si m dal miru ^ privoňéil potrebnega počitka, si je iipodkopal ie Itak rahlo zdravje, in se povžil kakor sveča koji zmanjka stenja. Vesten duhovnik je bil, duhovnik goreč m pobožen, Ta glas je šel povsod pred njim, a za njim BO ostali neizbrisni spomini in sledovi. Ravno v našem œestu je vikar Benkoviô, dasi je le 3 leta tu deloval, sploHiio v najboljšem spominu. In ko je zazvonil mrtvaški zvon in naznanjal, da je bivši vikar Ben-kovič šel v večnost, je marsikutera solza porosda, oko, Bolza hvaležnega, užaljenega srca. Vsakemu se je prikupil s svojim krotkim miiniiu obnašanjem in z ljubeznivo besedo, ki jo je za vsncega imel. Povsodi, zlasti pa v soli in izpoveduici, poznati je duha in delavnosti rajnega gospoda. Imel je srce za mladino, srce polno očetovske ljubezni, a mladina mu je to vračala z brezmejno udanostjo in ljubeznijo. Kazalo se je to pri odhodu njegovem iz Novega mesta. Kar ločiti se niso mogli otroci od ljubljenega kateheta. Pdstrežljiv v spovednici je bil zlasti dijakom zelo priljubljen. Dobro 30 tudi v spominu izvrstni cerkveni govori njegovi, polni duha in prepričevalne moči. Poleg obilih duhovskih poslov pa je imel — oziroma si je vzel — Čas za pisateljsko delovanje. Zlasti domača zgodovina in slovstvena zgodovina je je bilo njegovo polje, tu je bil doma, kakor ne z lepa kdô drugi. Različna njegova temeljita dela navajala bo slovstvena zgodovina. Izborna moč pa je bil rajni v politiki. L. 1894. se je z večino po njegovem prizadevanju ustanovilo kat. politično društvo in se s tem ustvarila podlaga za razvoj in obstoj kat. narodne stranke na Dolenjskem, Ne pretiravam, če rečem, vlada ta zakon vŽe v šestiS zbornici. No sedaj je imel predlog veë sreče: dali so ga v raz-motrivanje in premišljevanje posebni narodno gospodarski komisiji, ki je po ustih svojega poročevalca (katoliško-narod nega poslanca g. vodje Po v seta) predlagala, da naj se — po izvršitvi nekaterih popravkov — predlog sprejme v drž. zborniei. In tako pride ta predlog pred sod naŠib poslancev in bo eden izraej prvih, o ka-terili se bo obravnavalo. Da bo predlog vsprejet, o tem ni dvomiti. Tudi moramo priznati, da je bil ta zakon vsaki krat predložen v večji popolnosti in da se veduo bolj in bolj bliža avtonomnemu stalisču t. j. : vedno več oblasti in besede prepušča kmetijtitvu samemu, kar je tudi edino pravilno. Ta postava bo samo tako imenovana okvirna postava, t. j, : državni zbor nam poda le nekako okostje, samo glavna načela, glavne misli zakona; izpeljava na drobno, v posameznostih pa bo prepuščena deželnim zborom in se le kadar kak deželni zbor uzakoni to drž. postavo, se le tedaj bo oua res stopila v življenje in od načina, v kakšni obliki bodo sprejeli dež. zbori ta predlog, bo odvisno, je-U bo on kmetijstvu sploh kaj koristil aH čisto niČ (pri tem nas obhajajo žalostne slutnje za naso ubogo kranjsko deželo, kjer sultani v deželnem zboru se vedno tisti liberalizem, ki ne mara za blagor kmeta). Predlog državnega zbora obsega 23 točk (§) ; tu navajamo samo njihovo jedro : § 1. določa, da naj se redoma v vsakem okraju ustanovi gospodarsko društvo. Zakon pa prepušča deželni postavi prostost, ali naj se ustanove te družbe v celi deželi ali samo v da je Benkoyičeva zasluga, da je pri nas vsaj nekaj političnega življenja po katoliâkili načelih. Kot marljiv tajaik imenovanega društva pa je storil mnogo za katuliško stvar pri volitvah tudi izvan našega mesta. Se vettif poljedelstva v obČe. Posebej pa imajo te zadruge gmotni namen, in sieer: nakupovati blago, ki je potrebujejo članovi pri gospodarstvu, prodajati kmetijske pridelke članov, posebno tudi preskrbovati vojaške dobave; dalje imajo namen te zadruge: ustanavljati in podpirati proizvajalna ali produktivna društva in gospodarska žitna skladišča, društva za rejo in pitanje živine i. t. d. Daljni namen je: ustanavljati in podpirati druge zbore, kojih namen bi bila skrb za kmetijstvo in gozdarstvo; ustanavljati in podpirati posojilnice, posebno liaif-ajzenove za osebni kredit in poroštvo ; posredovati mej zadružnimi članovi in liipotečnimi bankami pri dajanju posojil na dolgoletno amortizacijo ; posredovati konverzijo aH spremenitev vknjiženih dolgov ; sodelovati pri organizaciji (uredbi) in upravi sadežnih borz ; sodelovati pri zavarovanji za življenje, v bolezni, za slučaj nesreče in pri starostnem zavarovanji za osebe v službi kmetijstva, dalje pri zavarovanji proti sedaj zadnja pot. Preč, g. dekan A. Kobler Je vodil sprevod v cerkev in pričel duhovno opravilo. Duhovnikov ae je iz vse okolice nabralo lepo število. Več jih je prišlo tndi od daleč. Bilo jih je 16. Med slovesno maso je več duhovnikov maSevalo za pokojnika Po slovesni Črni sv. masi z azistenco je stopil na prtžnico vlč. g, župnik jeseniSki Avg. Šinkovec, pokojnikov bratranec, ter v ginljivem nagovoru povedat mnogo lepih potez iz življenja neumorno delavnega duhovnika in pisatelja. Po goyoru je šel sprevod pred cerkev, kjer so krsto položili voz in ob spremstvu več duhovnikov odpeljali v Kamnik. Vso dolgo pot so povsod ljudje čakali ob cesti, a največ seveda v ko-menski župniji, kjer je pokojnik še pred meseci deloval 7 dušnem pastirstvu. Šolska mladina pod nadzorstvom g. nadučitelja, Marijini sinovi in Marijine hčere in drugi verniki sa pričakovali svojega nekdanjega dušnega vodnika, da bi se od njega poslovili. Največ jih je pa sledilo v sprevodu do Kamnika. V Kamniku se je sprevod pričel ob pol dveh popoldne. Vodil ga je preč. g. kanonik dr. Andrej Karlin najprej v cerkev, kjer so zbrani verniki odmoiilt rožni venec. Ob dveh stopi preč. g. kanonik dr. Karlín na prižnico, da se vpričo mnogoštevilnih duhovnikov in polne cerkve poslovi od blagega rajnika. Kratko se spomni po- ognju, toći in á^vinski bolezni - tudi imajo namen podpirati kmetijsko šolstvo, oskrbovati predavanja; oskrbovati zadružno statistiko ali stevil-karstvo; preskrbovati in posredovati delo in urejati delavsko pogodbo kmetijskega delavstva; posredovati zastopstvo ftlanov pri sodniji ; nadzorovati semnje: ustanoviti mirovno sodisče za razne prepire članov s poljedelskimi delavci ali one, ki bi nastali med posameznimi udi. §. 3. govori o zadružnih članovih. liedoma mora biti vsak kmetovalec član zadruge; kaj pa je to „kmetovalec", to določiti je zopet naloga deželnega zbora. 9. in naslednji obravnava o organih, ki bodo vodili zadruge in o njihovem delokrogu. 12. tolmači pravne razmere. Zlasti se pravi, da zadruge niso podrejene drž. zakonu o pridobitnih zadrugah iz dnć 9. malega travna 1873. 13.—17. določa, da se imajo izdatki, ki so združeni z ustanovitvijo in vzdrževanjem zadrug, pokrivati iz članskih prispevkov, ki se pobirajo v obliki naklad k državnim davkom (zemljiškem davku). S- 18. govori o zastopu vlade pri zadrugah. V deželni zadružni zvezi bo zastopana c. kr, vlada in deželni odbor, v okrajnih zadrugah ne. 19. določena aprememba deželnih kulturnih svetov (kjer obstoje) v deželne zadruge. Razdelitev po narodnosti ostane. Daljni §§ govoré še o nadzornistvu nad zadrugarni in o osvobojenju od raznih plačil. Kmetijski krogi v Avstriji so z ozirom na ta krasni predlog razdeljeni v dva tabora. Dočim je en del proti obveznim kmetijskim zadrugam koJnikove^R življenja, podrobneje našteje njegov» dela, ki jih je prevevala navdušenost za sv- kat, cwkev in topla ljubezen do doraovja. Kn je z izbranimi be-fle(l«it!i aklepal svoj govor, zaiskrile so solz« v b fr brneni oiçsu. Hprevod je šel dalje na vzvišeno kaninmko grobišfe, na Žale. Zvonovi so brneli od vseh strani), 16 duhovnikov v roketih, med njimi prel g. prior zatiĚki, je pelo pretresljivi miserere, drugih seat du-bovnikoT je sledilo sprevodu ; vsi čí. očetje m bratje fiančukani, usmiljene sestre in nebrojena vrsta vernikov 80 spremljali duhovnika, ki je v mladih letih znpuatil ta svet, a mnogo storil za sv. cerkev m oz]o domovino. Takoj pri vhodu na Zalab ťto njegove telesne ostBnke spastili v grob, kjer je bil preje že pokopan njegov oče. , ,, Bog daj naĚej domovini še več tako vrlih po-irtvovalnih sinov, potem ji kmalu posijejo dnevi lei^ae bododnoBti. Rajni Benkoviè videl je to lepao bodočnost zagotovljeno svojemu narodu le v tesni zvezi s kat. cerkvijo, in to přepři fianje je bila zvezda vodnica vsega njegovega obseinega delovanja. Prejel je že svoje pla-«ilo v nebesih, kakor po pravici upaino. A vendar ga ne pozabimo v svojih molitvah. To bodi naša hvaležnost za dobrote ki nam jih je izkazoval ! (n. pr. vzhodni Čehi), je večina ostalega kmetijstva avstrijskega za zadruge. No, kaj pravijo oni, ki so za obvezne gospodarske zadruge? Namen (§ 2.) je po našem mnenji tako velikolilepen, da bi bila prava dobrota za kmetijstvo; ako se izvede v polnem obsegu. — Tudi zanikerni gospodar, ki se mu doslej ni zdelo vredno pristopiti k dozdaj obstoječim prostovoljnim društvom in gosp. zadrugam, bo prisiljen postati član zadruge in naj bi tudi zanaprej ostal brezbrižen, bo moral vsaj prispevati za dobro stvar. — Kmetijstvo dobi stem krepko, strogo organizacijo, s kakersno se ne bo mogel postaviti noben drugi stan. Da s tem nastanejo novi izdatki, kaj za to? Dosedanje kmet. družbe in dež. kulturoi sveti zahtevajo tudi stroške, ki se sedaj samo preneso na zadruge ; torej iz enega žepa v drugi. In ko bi tudi okrajne zadruge zalitevale naklado na davek: bodimo brez strahu: saj plačamo to kmetje za se, za utrdbo svojega majhnega stanu. Saj moramo mi tako za vse plačevati ; čemu ne bi plačali še par vinarjev za svojo organizacijo? Tudi vladni krogi bodo obvezne zadruge mnogo izdatnejše podpirali, nego dosedanje prostovoljne. In kaj pravijo maloštevilni nasprotniki (namreč nasprotniki iz vrst kmetovalcev, kaj namreč žvrgoli kak uradnik ali kramar, kaj to kmetu man ? } ? 1'ravijo, te zadruge imajo bití obvezne in kmet sedanjega Časa se mora z vsemi štirimi upirati vaaki obveznosti. (Kdo ne čuti tu liberalne nesmisli o brezpogojni slobodi, ki ima svoje središče v brezpogojni prostosti ne-katernikov z» odiranje in sleparijo, in drugih udov človečanstva, ki smo kmetovalci, da se damo slobodno odirati, poditi z gruntov in da z največjo, neomejeno slobodo trpimo în stradamo. Oj, te krasne svobode!} Dalje pravijo, da je kmetijstvo vže organizováno in sicer izvršujejo nravni smoter razna društva in gmotni razne kmetijske družijel Prebujeni kmetovalec da torej vže spozna, je davno spoznal potrebo organizacije ( o pri nas gazijo to, kar so drugje tudi liberalci spoznali za nujno, mnogi „prijatelji" kmeta z nogami); kdor pa dosedaj še ni uvidel važnosti združevanja, tega tudi obveznost o koristih skupnega delovanja ne prepriča. Dalje pravijo, da bodo te zadruge sestajale samo iz kmetovalcev, dočim bodo drugi prijatelji kmetijstva, ki so doslej oživljali gospod, društva, od njih izločeni. — To je le prazen strah za nemislece. Sem in tje, kjer gospod, društva lepo cveto, pravijo, da bodo morala ta društva odstopiti svojo delavDOst drugi, doslej neznani ustanovi. — Tudi izrastejo v tem kmetijstvu novi stroški, ker bodo nastali novi uradi. Kaj malega je morda v teh očitanjih res, večina pa je preveč najivna in otročje priprosta, da je ne bi znal vsak zavrniti, ki količkaj pozna dosedanje zadružništvo in premisli ie trolio uravnavo nameravane ustanove. Mi smo v obče in načeloma za obveznost zadružništva. Vendar pa se za posamezne slučaje ne zdi napačen sklep gosp. društva litomišelskega, ki se glasi : 1. Kmetijstvo priznava veliko važnost novih gosp. društev. Vendar pa si želi, da bi bile zadruge obvezne le tam, kjer se % občin dotičnega okraja izreče za ustanovitev. 2. Kmetijstvo želi, da bi se predlog o novem zakonu preje predložil kmetijskim krogom v presodek. Rea bi bilo zelo dobro, ako bi tndi pri nas gospodarska društva vzela to vprašanje v skrbno pretresovanje, da se vsaj nazori prebivalstva o tem razjasnijo. Tudi Dol. Novice bodo gotovo z veseljem odprle svoje predale v ta namea. (Po Hesp. 1.) Osel v kmetijHtTu. Vsi vemo, da se ubogi mrcini oslu pri nas godi mnogo, mnogo slabše nego konju. Malokdo pa pri tem pomisli, da osel ni bil vedno in tndi še sedaj ni povsod ona trmasta in lena žival, kot kakersna je znana povsodi pri nas. Ako tako ubogo, izmučeno bitje primerjamo s konjem, seveda izpade primera oslu v škodo. Kako da zamore ravno lepo ravnanje in pridna oskrb požlahtniti domačo žival in pa kaj se lahko zgodi v nasprotnem slučaju, zato nam je najboljši zgled naš konj. Ako bi tudi pri nas osla tako cenili, kakor konja, in da bi ž njim tako ravnali, kakor ravnajo na pr. po južnih deželah, potem bi tudi pri nas osel kmalu pokazal svojo pravo barvo in nam delal veliko veselje kot precej večja, močnejša, lepša, iskrejša in pogamnejša žival, zlasti pa hi bil za delo veliko sposobnejši in hitrejši, nego dosedaj. V južnili evropejskih deželah, pa tudi v severni Airiki, Egiptu, Arabiji in Perziji delajo z oalom vse drugače, pa ga zato tudi rabijo v najrazličnejše namene kot domačo žival ; čim bolj pa se pomikamo proti severu, tem manjši, resnejši in lenejši je ubogi magarec, kar nam dokazuje, da ima osel svojo domovinsko pravico v jiižnih, toplejših deželah ter da je prišel prvotno še le skozi Egipet na Grško, Iraško, Francosko, Angleško in Neraško, odkoder se je še le razširil naprej protiseveru. V južnih deželah oslovsko meso tudi jedo in îz njegove kože delajo lepo šagrenovo usnje in pergament. Mleko oslovsko je zelo lahko prebavljivo in se rabi kot zdravilo. V èetrtem do petem letu je osel dorasel, sklene pa s tem ničvrednim življenjem, ki mu ohtežnje križ, 8 kakim tridesetim letom. Oslica nosi kakih 365 dnij. Mlad osliček je zelo brihtna in prijetna živalica, ki ti na paši uganja najsmešnejše burke in skače, da je le veselje, ga opazovati. Ko pa je odrastel, se poleže to veselje. Prvotna gibčnost, veselost in bistroat se porazkadi največ vsled surovega ravnanja — čim bolj se stara. Osel ima vse načine konjske hoje od počasnega koraka do najostrožjcga galopa, samo da so njegovi koraki krajši in počasnejši, zato pa enakomernejši in varnejši. V mnogih krajih ga rabijo vsled tega za prenašanje tovorov, posebno po goratih krajih in slabih potih. Zato se mi zdi da bi si tudi mi Dolenjci smeli vzetí k srca opombo, kojo je prinesel „Domoljub" (okoli avgusta 1, 1. ) o veliki koristi rabe osla v vinorodnih pokrajinah. V dveh sosednjili dolinah na gorenjem Laškem, pripoveduje poročevalec, je bilo ljudstvo, da si živeče v popolnoma sličnih razmerah vendar popolnoma različno razvito po telesu, pa tuđi znatno se je razlikovalo. V eni dolini so bili ljudje velike močne rasti, pa zdravje jim je cvelo raz obraza in imeli so cvenka v žepu. Druga dolina je kazala v vseh rečeh ravno nasprotno podobo; ubožne koče, medli obrazi, zgodnje izumiranje. Ođkodi to? Pred kakimi 20 leti je živel v prvi sedaj srečnejši dolini župnik, kateremu je šla beda njegovih župljanov uprav do sredi srca. Izpre-videl je, da je vzrok bolezni in bede pretežko delo po vinogradih, ko so se ljudem šiWli koši v kojih so nosili v gorice gnoj, doli pa brente. Da temu odpomore nakupi Ž;upnik kakih 6 oslov, enega obdrži za-se, druge pa razdeli med uboge vinogradnike. In glej ! Kmalu je imela vsaka hiša svojo tovorno žival, ljudstvo je postalo v 20 letih krepko in zdravo in blagostanje je veselo v njegovi sredini, V sosednji dolini pa je se po starem. AU velja kaj podobnega tudi za maraikak kotiček vinorodne Dolenjske, posebno za bregovito in skalovito Suho krajinor^) Politični pregled. Pred par leti sprožila se je znova stara želja Slovencev in Južnih Slovanov po VSeiiÈi-(U(U v Ljubljani. A kmalu je vse zaspalo, po največ radi tega, ker vlada tega ni voljna. Se- Glej St 15. „Dol. Nov." atr. 166. daj smo pa znova prisiljeni kar naj krepkeje povzdigniti svoj glas in od vlade zalitevati, da ustanovi in pomaga ustanoviti v Ljubljani vseučilišče za Južne i^lovane. Italijani so nas k temu prisilili. Tako dolgo so nagajali na visokih šolah v Inomostu in na Dunaju, tako dolgo niso iiotuli obiukavati predavanj, dokler ni naučni minister obljubil, da se ustanovi v Trstu za Italijane laško vseučilišče in sieer, ko bi slo, že v dveli, treli letih. Kolikokrat so že naši poslanci prosili in zahtevali pri visokih gospodih, a našli so le gluha ušesa. A Laiù ti pa 'vsaj obljube slišijo in skoraj ni dvoma, da se ta obljuba izpolni. Potem se pa mora izpolniti tudi naša zahteva po vseučilišču v Ljubljani. V Avstriji prebiva T.'iO.OOO Italijanov, in ti naj dobe svoje vseučilišče v Trstu, a nas 2,150.000 Slovencev in Hrvatov, torej trikrat toliko, nas naj ne doleti to, kar je pravično in ne kaka milost in dobrota. So mar Italijani vladi zato pri srcu bolj ko mi, ker so Avstriji prizadeli že toliko Skoile? — Nerazumno. Naših 800 dijakov - visokošolcev {toliko in več jih pohaja na Dunaj) naj še vedno gre učit se v daljno tujino med sovražne nam ljudi in se borit z gladom in pomanjkanjem, tistih par sto Italijanov pa naj lepo doma uživa dobrote. Pravičnost je podlaga kraljestev ! Mi moramo sedaj vladi in državnemu zboru pokarati dejanske razmere, ker imamo na Dunaju gospode, ki vlado napak poučujejo o nas. Na I>uuaju je vseueiliška jugoslovanska mladina krepko povzdignila svoj glas za vseučilišče v Ijjubljaui; poslala je vrhovnemu vodju vseučilišča spomenico, ki natanko pojasnuje naše razmere, ter ugovarja ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu. Nemški dijaki so uprizorili velik pretep, a Slovani so se samo branili in odbijali napade. Za vseučilišče so se možato postavili tudi vsi južnoslovanski državni poslanci, vsi «diiii, brez razločka narodnosti in stranke. Veliko občin in društev je že poslalo svojim poslancem zahteve za vseučilišče v Ljubljani. Stojite to čim i)reje tudi županstva in društva po liolenjskem ! Î'oslanci bodo vse zahteve iu izjave predložili zbornici na Dunaju, da tam vidijo, da je vseučilišče v Ljubljani želja eelega naroda slovenskega! Skličite naglo sejo in sestavite prošnjo nekako tako-le: „Visoko e. kr. «linisterstvo za uk in bogočastje! Odbor občine (društva).....je v svoji seji dné . . . . - izrekel (soglasno) prepričanje, da je ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenit prositi visoko c. kr. vlado, da èim preje izposluje takšno vseučilišče. Ta sklep si usoja predložiti v najblagoliotnejse uvaževaaje adano podpisano Županstvo (drnstvo). — Županstvo (društvo) v..... (Pečat.) (Podpisi.) Storite to hitro ! Ljubljana je že poslala takovo prošnjo in mnogo drugih občin. Ganite se, Dolenjci! Vsi slovanski poslanci — razen Poljakov, ki vedno hodijo svoja pota in iščejo svoje koristi — so obljubili, da bodo za nas t državnem zboru. Priliodnji teden pride na vrsto nujni predlog naših poslancev v tej zadevi, do tedaj naj bo kolikor mogoče tacih prošenj v rokah naših poslancev. Grre se stvar, ki je za naš narod iu za Jugoslovane neizmernega pomena. DomaČe vesti. (Slavlje.) Dnè 20. t, m. obhaja prebl g. Joaip GBrde8Í<;, predsednik c. kr. okrožaega sodiáĚa, itd. 40 letnico svojega službovanja. Ne Je uradniški krogi, marveč ckIo naše mesto bode prosljavljalo ob tej pribki moža, ki se je v dolgih teh letih vedno odlikoval z izbornim delovanjem nrađu, z vsestransko nljudnostjo in Ijubeznjivostjo, ki je pa vrh tega za naš« mesto si stekel obilo zaslug, za katere mu mesto mora biti livaležno. Ob 1. uri popoiudne bode slavnosten banket v dvorani hotela S t; h w a r z, pred ta veter 19, t. m. ob 8. uri pa mu mesto priredi serenado, katere se korporativno udeleže vsa društva Garda z godbo zaigra 3 komade, pevsko društvo z Glasbeno Matico zapoje dva zbora, pri katerih sodelujejo gg. pevci iz bližnjih meat, požarna bramba pa oskrbi bakljado. (Umrla) je 12. t. m. Klotilda Laser v 9. leta svoje starosti, uSenka II. razreda I. oddelka. Pobrala jo je kar nagloma škrlatinka. Šola izgubi v njej vzorno, marljivo ućenko, a globoko užaljeni starili pridno, ubogljivo hčerko, ki je obetala kedaj postati jim krepka podpora. — 13. t. m. pa je tudi za Bkrlatinko umrla Marija Ferlid, v 7. letu, pridna uiSenka I. razreda. Upamo, da grozna bolezen ne b« zahtevala već žrtev med našo mladino. Bog daj i Ktarišem pa priporočamo v tem čudnem premenljivem vremenu primerne pazljivosti. (Za IV.zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu) bili so izžrebani sledeôi gospodje porotniki: Dr. Goli Franc, advokat Kočevje; Pogačnik Anton, mlinar Radeče; Kapler Franc, po8. Buika; Sterle Jan., kovač Krško; Prijatelj Jan., trg. Dvor; Goapodarič Ignac, pos. Siraža; Zesaer Franc, trg. Krško; Colarič Martin, pos. Slinovca; Bukovec Jožef, pos. Kleč; Fux Jan., pos Blatnik; Petrič Jan,, pos, Tuševidol ; Haller Jan., trg. Radeče ; Zupančič .To'Âef, trg. Višnja gora; Meteš Peter, pos Zagozdac; Zaplatar Anton, pos. VolČjenjive; Skiifca Jožef, pos. V^išnja gora; Marolt Jožef. pos. Leskovec; GaŠperič Jožef, pos. Jarnejavas; Šircflj Franc, pos. Pijavce ; Z dar Ignac, pos. Tibaboj; Gregorič Frane, gost. Krško; Riimpret Jan., strojar Krško; Medved Martin, pos, Jagueaca; Šircelj Jožef, trg. Mokronog; SimonĚič Jan., pos. Hotemež; Judnič Jakob, gost. Toplice; Giraldi Fj'anc, dimn. Krško; Jerman Jan., pos. 8odinja vae; Pibernifc Franc, trg. Dol, Suitor; Pelko Jan,, pos. Teržišće; Znrc Anton, trg, OernomelJ ; Tratar Franc, pos. Skravoik; Dolinar Franc, gost. Vel. Dolina; Kajtna Autoo, klepar Hađečfl; Malenňek Franc, pos. Zaluke; Želko Janez, po3, Lahina; — Nadomestnim porotnikom pa gg.; Bérçunt Simon trg Eudolfnvo ; Barbo Andrej poa. Gor, Kamencei Dr. Poznik Albin, notar Rudolfovo; JakBe Jan. gost. Kandija; Strajnar Jakob, mlinar Gotnavas; Dular Jan. pos. Cegelnica; Kočevar Anton, strojar Rudolfovo; Pintar Jan. slikar Eudolfovo ; Windiacber Jožef, gost. Kandija. (Predatava) kat, druStva rokodelskih pomočnikov dne 10. t. m. obnfsla se je vsestransko dobro. Dobro je bilo petje, a ni bil izbran prcgram dobro. Cemu se mučiti s tako težkimi zbori, ko ni zaiielje-nega vspeha? Zapojte nam raji par domačih, veselih tako dobro, čemo vam biti favaleitni. Zato je pa „Mihael Žunjar", zagort^ki cunjar (g. Cigler) spravil mnogoštevilno občinstvo v prav dobro voljo s svojimi izbornimi d ^vtipi in kupleti. I^al je kakor po navadi izvrstno v sploino zadovtiljnoat. G. Ciglerja se ilovek kar razveseli, ko ga ugleda na odru. Igra, ali prav za prav burka „Kmet Herod" pa je povzročila neizmerno smeha. Prviô je nastopil v ulogi Gašperja g. Seifert; oder kat. rokod. društva je s tem gospodom pridobil neprecenljivo moč. Kakor ga pogrešajo v Ljubljani, tako smo ga mi prav od srca veseli. TJpanio, da nam bo še marsikak večer napravil tako zabavo s svojim naravnim neprisiljenim igranjem. Le govoril je pretiho, zlasti ko je občinstvo bilo brez vse potrebe ailno nemirno, ne le med dolgimi odmori ampak tudi med predstavo samo. Tudi drugi igralci so ta večer prav dobro izvršili avojo nalogo, zlasti „branjevec z jajci" in seveda prvi dijak Janko (g. Cigler). K prosti zabavi v spodnjih prostorih jih mnogo ni dobilo prostora. Ali bi ne kazalo v prihodnje vstopnino za stoječe zvišati, zlasti za učence? Lepi gmotni dobiček, katerega se društvo po zadnji predstavi veseli, kak(»r tudi užitek za obiiinstvo bi bil pač isti, užitek le Še večji, ker bi ne bilo tacega vrišča in prerivanja. Društvo se bo tudi v prihodnje potiTidilo skrbeti za izborno zabavo, občinstvo pa bo tudi rado prišlo, zlasti ako se bo predpustom ponavljala igra „Kmet-Herod" — (V bolnišnico Usrailj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca oktobra 116 bolnikov, koncem septembra jih je ostalo 61, skupaj 177. Od teh ae jih je ozdravilo 76, zboljšalo 19, neozdravtjeni bili so 4. Umrli so 3, in sicer eden vslfd raka v žehtdcn, eden vsled naduhe in eden umirajoč pripeljan vsled zdrobljene cepine. V oskrbovanju ostalo jih je 75. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2230. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu oktobru 1901 je 250 strank vložilo 88 060 K 53 h, 156 sřrank vdizgnilo 46 959 K 62 h, torej več vložilo 41.t20 K 91 h, 12 strankam se je izplačalo posojil 89.700 K — h. Stanje vlog 1,839.889 K 87 h. Denarni promet 603,913 K 87 h, (Hranilnica inposojilnica za Kandijo in okolico) reg. zadruga z neom zavezo je imela meseca oktobra 1901 prometa K 33,383.37, 39 strank je vložilo K 9118-99; izplačanih na 36 strank K 7426'31. Stanje vlog K 139.477-82. Posojil je bilo danih na 12 strank K. 4250. — Vrnjenih od 14 strank X 2167 68. (Šola GlasbeneMaticevNovem mestu) preseli se 1. grudna t, L v hišo gospođa lekarnarja Bergmanna na Glavnem trgu (1. nadstropje). (Dolenjsko pevsko društvo) priredi 23. t m, „Prešernov večer" s koncei-tom. Vapored koncertu obeta, soditi po vajah, nuditi občinstvu lep glasbeni užitek. Vspored se objavi pravočasno, (Otroci pozor! Miklavž pride! . . .) B.avuokar smo dobili lelefonično vest, da obiSče letoa „Miklavž" v lastni osebi in v spremstvu svojih angelj-čkov vse pridne otroke iz Šmihfla, Kandije, Novpga mesta in bližnje okolice, ter jim dcneae z nebes obilo svojih prelepih darov. Kaj pa da se „Miklavžu" pridruži tudi „Mefiato" s svojimi peklenskimi rogaèki, da prinese leščevke in brezovke za poredne, nagnjive otroke. Toraj otroci pozor 1 in seveda tudi vi stariši! bm-hm . . . že veste za kuj se gre! — Več o tem znamenitem Miklavževem prihod» in o v s p o r e d u „Miklavževega večera" oznani Vam Miklavž sam v prihodnji številki tega lista. Odbor „Ljudske knjižnice" v Šmihelu. (C. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja:) Ker se v zadnjem Času zopet množe pritožbe radi težkoč in stroškov^ katere imajo stranke, ako h(»čeJo udobiti razne za promet potrebne vrste kovanega denarja se je po nalogu C. kr. trgovinskega ministerstva vsem c. kr. poštnim in brzojavnem uradom zaiikazalo, da se imajo pri vseh izplačevanjah na želje strank po rRznih vrstah kovanega denarja kar le mogoče ozirati. (Umetna gnojila) za jesensko gnojenje de-teljišč in travnikov so došla in so v zalogi pri kmetijski podružnici v Novem mestu Opozarjamo nasô gospodarje na to, da jih pravočasno naroće. Najboljši čas za gnojenje pride zdaj, ko bo padel prvi sneg, kajti po snegu jili je najložje enakomerno raztrositi. Na prodaj so Tomášova Žlindra, kalijeva sol in kjijnit. (Bazglas C. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 4. novembra 1901, št, 4620/pr,, s katerim se po odobrenju c, kr. poljedelskega minisferatvft z dne 2. julija 1901., št. 16 464 razglaša dogovor, skleiyen med vlado, kranjskim deželnim odb(»roiti in med občino Rudolfovo v smislu § 4. zakona z dne 11. aprila 1901, dež. ziik. št. 15. o preskrbovanju vode za mesto Rudolfovo in za okolico. — Dogovor, ki je bil med c, kr, državno upravo, med krHnjskim deželnim odborom in med mestno občino Rudolfovo v zmislu g 4 deželnega zakona z dne 11. aprila 1901, dež. zak. st. 15, o preskrbovanju vode za mesto Eudolfovo sklenjen tako: § 1. Podjetje, ki je predmet tega dogovora, se izvrši po projektu, ki ga je priskrbel kranjski dfželni odbor in ki je bil v zmislu vodopravnega zakona komiaijOTialnemu postopanju podvržen in z rasodbo c kr, okrajnega glftvai'Stva odobren. — § 2. Stroški za izvršitev tega projekta so z vštetimi vsemi v poznejšem § 9 tega dogovora podrobneje označenim postranskimi stroški določeni na največ 310.000 K. ~ § 3. Z odobrenjem c. kr, drž^kvne uprave in kranjskega deželnega odbora, ki pa ga je izprositi za vsak alucaj posebej, se sm^o pri projektu narediti dopolnitve alt utesnitve, ki se med gradnjo spoznajo za potrebne ali namenu primerne, ako se s tem ne prekoračijo zakonito doh>čeni skupni stroški. Kadar bi se pa takih presežkov v troškib ne bilo mogoče ogniti, jih mora poravnati občina Rudolfovo sama. Ko bi se od največje isote v znesku 310.000 K kaj prihranilo, nastopi v zmislu § 3, zgoraj navedenega zakona razmerno zmanjšapje oziroma povračilo doneskov državnega melioracijskega zaklada, deželnega zaklada in občine Rudolfovo. — § 4. Zakítníti donesek iz deželnega zaklada v najvišjem znesku 93.000 K se nakaže v izplačilo v dveh enakih obrokih 1. 1901 in 1902. Od doneska iz me- lioracijskft^a zaklada v ztieskn 148,800 K se leta 1901 delui znesek 49.600 K nakaže v izplačilo. Ostanek tega (loiiFMka se du Iftn 1902 in 1903 v dveh eiif»kih obrokili na razpolagaMestna občina Rudolfovo je dolžna svoj donesek v znesku 68.200 K po porabi donesku deželnega zaklada po potrebi plačati deželnemu odboru, nziroma predplHČiloma pokriti podjet-nikotii po § II ziigotovijena jdaéjla, ko bi se državni doneaki zakesndo v izplačilo nakiizali. Vsi doneski se viilačujejo pri kranjski dež. blogajni. — g 6. Naprava bo lHtaÍ902 v vseli delih dovrňena. — § 6, Izvršitev del za tu ntelioracijKko podjetje zagotovi kranjski deželni odbor v dngovoru z državno upravo s tem, da prićne rjiZi)rave o ponudbah. — § 7. Pomagala (načrte, pravilnike, nadrobni stroškovni proiačun, stavbne pogoifi), ki 30 zn izvfĚitev zagotovilnih razprav razen rredlefečega projekta šh potrebna, bo d^l izdelati deielni odbor. — § H. Stavbeno vodstvo oskrbuje organ kranjskega dež-elnega stavbenega urada, kateremu se v neposrednje in pejmanentno nazorovanje stavbnih naprav in v pomaganje pri tehničnih opravilih, ki se nifd izvršitvijo pokažejo za potrebna, pi'tdeli v to sj)osoben stavbni nadzorstveni organ, katerega postaviti .je pridržano kranjskemu deželnemu Odboru. — § 9. Řazen pravih stavbnih stroškov, oziroma izdatkov ziv izyrwitev podjetja je u zakonit') določenega kredita v znesku 310.000 K poplačati še n:iatoi)ne postranske izdatke in sicer : a) vozne stroike in diete organa deželnega stavbnega urada, kateremu je izročeno stavbno vodstvo, kakor tudi Oi-ganov, ki jih v zmislu § 10 morebiti odpošlje državna «piava, b) popolno plačilo nadzorstvenega organa, ki ga v izvršitev tega podjetja posebej postavi deželni odbory c) pristojbine za komisije in uradna opravila politične vrate; d) stroške za natiskovanje Pomagil, potrebnih za zagotovilne razprave ; e) stroške «a -Htavbno kolavdacijo (k § 12). - § 10. C. kr. državna uprava, kakor tudi mestna občina Rudolfovo inuLia pravico, da se o vsakem poljubnem Času po organih prepričata o napredku del in o njih kiikovosti, in v tem oziru bodo organi stavbnega Vodstva in nadzorstva dotičnim, v to odposlanim državnim funkcijonarjem, oziroma obřinskim zastopnikom dajali pojasnila, ki jih žele. — § 11. Med izvršitvijo stuvbe glasom stavbnih pogojev dospela delovita pla-ÍHh, kakor tudi končne zaslužene ostanke mora deželni odl)or plačati zdražitťljem na podstavi izkaza o zaslužku, ki ga v ta namen sestavi stavbno vodstvo, in na podstavi končnega obračun», ki se ob svojem ^su odobri. — § 12. Po dovršitvi podjetja se la podstavi izvršitvenega operata, ki ga sestavi stavbno vodstvo in popolni b potrebnimi podrobnimi načrti, opravijo stavbno kolavdacijo in končni obračun v to odposlani organi c kr, državne u n-ave, kranjskega deželnega odbora in občine Rudo fovo ; ostalim udeleženim občinam je dano na prosto voljo, 6e hočejo poslati odposlance h kolavdaciji. Posledek kolavdacije, ki se zabeleži v zapisnik, potrebuje odobrenja c. kr. pidjedelskega ministrstva in kranjskega deželnega odbora, — § 13. Po izvršenem obratnem pričet.ku vodovoda se ta izroči mestni občini Rud<>lfovo_, ki mora na račun udeleženih občin vodovod vzdrževati in njegov obrat oskrbovati. Deželnemu odboru je pridržano vsako vplivanje na obrat vodovoda, ki se ran^J^otrebno zdi, in ista določuje razmerje prispevanja V pOHtev vzetih občin za obratne in vzdrževalne stroske-§ 14. Po določilili íí§ 3, 6, 10 in lii tega dogovora c. kr. državni upravi pfistoječe vplivanje na izvršitev podjetja izvršuje c. kr. deželna vlada v Liubljani. CL kr. poljedelsko ministrstvo si pa vendar pridržuje, dela tudi od svoje strani nadzorovati po posebnem v ta namen odposlanem tehničnem organa, ter ta orgaa poslati tudi h kolavdaciji V vaeh primerih ja v OBtalem posledke kolavdaclji in končne obračune, kakor tndi morebitne nasvet« gledè preniembe odobrenega projekta v odobrenje predložiti c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Za C. kr. (Iržavno niiravo: Viktor baron Hein s. r. z» JtranjBki deželni odbor: Detela s. r. Frančišek Povse s. r. Dr. Ivan Tavčar s. r. Za mestno oTjěíuo Budolfavo: Dr. J. Schegula s. r., župau. Frančišek Perko a. r. obiiuski sretnik. Adolf Gustin s. r., Adolf Pauser s. r., obiinska odb antika. Predstoječi dogovor se s tem razglaša. C. kr' deželni predsednik; Viktor baron Hain s, r. (Najnovejše razglednice,) predstavlja.-joče Trško goro pri Novem mestu, so izšle v tiskarni J. Krajec nasi. — Da bodo te razglednice lepe, o tem smo že zadnjič omenili. A da bodo toliko umetno ia krasno izvršene w trobarvenem tisku, to nas je zelo iznenadilo, kajti tacega ličnega dela pač nismo pričakovali od te domače tvrdke, kateri iz srca čestitamo k tolikemu napredka. — Pohvaliti pa moramo tudi domaćega slikarja g. Trpina, ki je podobo prav umetno izvršil; njemu zakličemo: le tako naprej, zakaj bi tudi domačini ne želi slave ! — Zatoraj slavno občinstvo, sezi po teh krasnih razglednicah, katere bo skozi in skozi domaČi pridelek! — Eden komad stane samo 10 vinarjev, a 100 komadov pa 7 kron. — ft, (Razlaga) velikega katekizma. Za cerkev sestavil po raznih virih Anton Veternik i t. d. II dei je ravno kar iiSel. Obsega II. poglavje o upanju i» molitvi, ter III. o ljubezni in zapovedih. Knjiga ee je izkazala prav porabno, zato je preč. duhovščini toplo priporočamo. Cena : 2 K 50 v, po pošti 2 K 80 v. Dobiva se v Kat. Bukvami v Ljubljani, a naroča tndi v prodajalni J. Krajec nasi, v Novem mestu. (Navodilo za poduk v spisji za ljudske šole) v drugi izdaji je izgotovljeno ter se dobiva v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu za 1 K 40 h, po pošti 10 h več. Ravno tu se dobiva tudi: „Wehrenfennig, Der kleine Zeichner I. Heft"; cena je 1 K. (Današnji list) obsega deset strani. Razne vesti. * (Največja goatilnana svetu) se nahaja v Berolinu y zoologiškem vrtu. Njen lastnik plača najemnine na leto 150.000 mark (1 marka je 1 K 20 h). V gostilni je 20,000 komadov raznih kuhinjskih posod, 26 000 kozarcev za pivo, 20.000 nožev in vilic in 18.000 žlic. Gostilna je dobro obiskana pravzaprav samo šest poletnih mesecev in v tem Času potrosi za 272.000 mark mesa in perutnine, za 82.000 mark konzerv in 6000 hI piva. Stolov je v gostilni 15,000. V kuhinjah dela preko 200 oseb, med njimi 36 ks-harjev. * (Pri vojaških vajahvDoLMiholjacu na Hryatskera) ao bili navzofii tudi slovenski pi-jonir)i iz Ptuja. Njegovemu Veličanstvu cesarju je jako ngajala spretnost naših vojakov, kt so pred njegovimi oinii v kratkem času zgradili čvrst most preko Drave in to ob neugodnih okolnostih, ker so bila namreč! tla mokra, Treme deževno, voda pa velika in deročSa. * (Koliko stanejo vojne.) Nek pariSki list je izračunal, koliko bo stale vojne — pa ne vse — le v petdesetih letih sem. E^rimska vojna v letu 1854 je stala 790,000 ljudij in kakih pet miljard goldinarjev; vojna v Italiji v letu 1869 65,000 Ijadij in 760 milj. g!d. ; vojna na Danskem ? letu 1864 10.000 Ijodij in 87 milj, gold.; avstrijsko pruska vojna v letu 1866 95,000 ljudij in 800 mil. gold.; francoako-nemSka vojna v letih 1770 — 1871 366,000 Ijmiij in 7 in pol miljard; rusko turška vojna 344 000 ljudi} in dve miljardi in 800 milijonov; Juiínoafnška vojna 40.000 ljudij in dve miljardi goldinarjev. Tu niso še ■vštete vojne Italijanov z Menelikom, î'rancozov v Tongkingn in na Madagaskarju, Kitajska vojna z Napoleonom, sedanja Kitajska vojna, Garibaldinski hoji, vojna Angležev z Afganistanom itd. Ali že jgori naštete vojne same flo stale okmg 1,700.000 ludi . * (Največja ura.) Na mestni hiši v Fibde-fiji v Ameriki je največja ura na svetu. Kazalnik, v premerju 7 6 m, je električno razsvetljen. Bronasti minutni kazalec je vtaknen na 61 cm debelo vreteno, je 3-7» m dolg in tehta 226 kg. Smešni ce. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. o, Fr. ZnpanĚií iz Mirne peči (pri Itcloilvoru) 10 K; TS. g. nađi. Ff. Schweiger 10 K; Joa. Hočevar 20 K; vfi. g, župnik Damijan TaTlIi 6K; Neimenovana gospodiiiia 2K; dobrotniki iz Movega mesta in Kaniiije zn niesec november fiS K 80 h ; g. Kiliatd Doléuc za okt.. la novemliet 2 K. Ik Mircie peSi 60 h; g. Jan, Eožman, kap. 20 K; vfi, gfç. itiijmiki PlevaiiiÊ 40 K, A. Simenec 10 K, M. KemaiilS 10 K; g, dr. K, Slane za priO polletje 100 K, Živil so darovali; Župnija Mirna pei velik voz krompirja, fižola, žita in dr, G. AntoD Hdćevar m. 5 tneruikov knim-pirja; tč. gg. župnika Jan. Mervec & inern. ajde, Aiidr, ("lese^ vrečo pířDke, dve vreii krirnipirja in vreĚo repe, iě. g, župnik M, Nemanič 3 mernike pšetiine. Želei, naj mili Bog blagim dobrotnihom ítutťrno imvrne 0 časTiim in večnim blagoelovom, prmiin fie dalje podpore — zlasti živil bodi si kakorSnili koli. Prav ptisebno pa bi se mi vatreglo s fižolom. Dr. Jos. Marinko. Loterijske itevilke. Tret 31, oktobra 2 22 4 80 70 Gradec 9. novembra 42 12 66 88 60 Poslano. (K azmišl jen.) Brivec; „Naj vas li obrijem?" Profesor; „Da, samo ne ... . prekratko!" (Zakaj ga ni otel.) Blazen Ćlovek akoôi v vodo. Kmet to vidi, skoči za njim ter ga srečno privleče iz vode. Ko pa vzame blazne» vrv ter se na tližnjem drevesu obesi, tedaj mu kmet tega ne zabrani. Ko 80 pozneje kmeta vprašali, zakaj ga ni otel tudi tam, odreže se jim: „I kaj ! Mislil sem, da se je obesil le zato, da bi si obleko posušil!" (Poredno.) Gostilničar: „Torej vi morda niti ne verjamete, da je to naravno vino?« Goat: „O, da, da, tako kislega vina niti ni mogoče ponarediti.» (Trojno gorje.) Dama: „Torej vi trdite, da ste muzik, slikar in pesnik?" Kavalir: „Da, milost-Ijiva !" Dama : „Potem morate živeti v grozni revščini." (Odlomek časniškega poročila.) ,Piedno so steklega psa ustrelili je ugriznil bankirja X. in še več drugih psov." (Iz naklonjenosti.) KrojaS: „Ali danes že zopet ne dobim denarja, gospod baron? Pri tem vednem tekanju si bom izrabil noge." Baron: „S prvim nrročim telefon in potem me boste lahko telefonično cpominjali vsaki mesec; iz tega spoznate, da sem vam zelo naklonjen. (Zmešano navodilo.) Narednik (enoletnim prostovoljcem). „Opozarjam vas tudi na to, da g. stotnik tu pa tam napravi kak dovtip. Ce se boste glasno smejali, boste zaprti, če se boste tiho smejali vas bo smatral za neumne. Ravnajte se po tem!" (Kaj je sleparstvo,) Profesor vpraša pri izknšnji pravnika: „Kaj je sleparstvo?" „Sleparstvo je, če me sedaj pri izkušnji vržete!" Profesor: „Kako to?" Dijak: „Ker je po kazenskem zakonu oni slepar, kdor porabi nevednost drugega, da bi mu škodovali" Gospod Matko Malovič, lastnik mizaiske delavnice s stroji v Rudolfovera, je meni vsa mizarska dela v moji novi prodajalnici in delavnici jnko povoljno in ceno izvršil, ter mi je prijetna dolžnost, njega delo vsacemu priporočati. Rudolfovo, dne 15, novembra 1901, Alojzij Rajec, (297) nrar v Rndolfovem it. 86, JfCj:^ Lepa nieblovaTia noba je za oddati s 1. decerrbriim v hlâl siev. 145. Natančneje pri npravništvu „Dol, Novic," (2961 V Skabrnetovi hiši se takoj oddajo v najem dve mcblovani sobi skupno in ena meblovana soba posamezno, (299—1) ToYîirnihke ceno! Franc Božič, Novo mesto. * Glavni trg. • Nova velika zaloga # sukna stofe, cajga, zimskih robcev in vsakovrstnega oblačilnega blaga. Denarni promet do 30. sept. 1901 m stanje vlog dne 30. sept iĐOf. I 0 registrovaná zađruj^a z neomejeno zavfzo â g V Ljubljani, Kongresni trg 2, I. nadstropje, I • sprejema hranilne yloge od vsakega, je li njen zadružnik • • ali ne, in jih obrestuje po J 1 O O brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. { Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 1. ure. • i^mê^m ^wtmmw iiSe službe vrtnarja, TÍncelirja ali majerja. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati Franc Zupan&iču, v HrusËI, pošta Radeče pri Zid. mostu. (991—1) C286-2J Ha dva težaja z vedao stanovitno dovolj možno vodo. Mlin Be nahaja tik okrajne ceste v veliki vasi Zbure, kjer je vedno dovolj meli. Zraven mlina spada tudi nekaj njive in travnika. — Zglasiti se je pri oskrb-niStvu grajščine Kieveví, poita Šmarjeta, Dolgnjsko. m uve meD irani sod notranja visokost in širokost 63X34 cm., primerna kip Pražki Jezus, sv. Anton itd. je ceno za dobiti v J. Krajec nasi, knjigarni v Novem mestu. (î08-6) Mlin na prodaj v dobrem stanu na prav lepem prostoru pri cesti pri sv. Roku, posta Mokronog. — Več se izve pri Matiji Starlču pri »v. Roku.__(234) Lep krompir in repa je na prodaj v vsaki ranož-ini in po nizki ceni na grajšĚini Struga pri Št. Petru. — Postavi se tudi na zahtevanje v Novo mesto. (298—l) z razgledom na glavni trg, za samce, sta skupno za oddati v DurInItovI tiiil, na glavnem trgu it. 7fi. v Novem mestu. (288-i) ^ ^^^ ^ Novem mestu OlilllUmjUje daje sevnajem s 15. decemb. t I, obatojeĚe iz 3 sob, kuhinje, kleti in vrta. — Veô se izve ravno tam. (967—4) Stanovanje (254-61 Jos. Medved. treh malih sobic - odda na DrskI SHÏ f i. Iz proste roke se proda posestvo Vi i^re od Zatičine, Zraven spada Lisa, gospodarsko poslopje v dobrem stanu s slamo krito, dvojnati novi kozolec s šestimi stanti 2 opeko kriti. Poleg tega 31 bu, 52 a, 08 m« rodovitne zemlje, obstojeie iz 6 ha, 72 a, 92 m^ njive, — 7 ha, 48 a, 61 travnika, — 83 n, 27 m^ vrta, — 2 ha, 72 a, 64 m^ košenice, — 7 a, 6á m® viuograda — 13 ha, 55 a, 40 m® gozda in 10 a, 82 m^ stavišia. ^rt je jako lep, z razlićnimi sadnimi drevesi zasajen; S<'zd obstoji iz bukovega, hrastovega in smrekovega drevja. Vsa zemljišSa so brfZ kamna in leže okoli hiše. — Vfć se izve pri Andreju Hrast u trgovec v Zatičinl. vinski trgovec v Novem mestu, Glavni trg št. 47 (pri Luser-ju) priporoèam svojo zalogo Čisto pristnega islersliega vina. Cene 9o od 15 kr. (ali pa 3D vinarjsv) liter napiej. — Prodajam čez ulico tudi pristno Žganje iz tropin v ZHpečattnih steklenicah od '/s 1'^ra naprej V vsaki množini, ^^xt (289-2) steT. 22. ÏYAN SCEiNDMR, >—; DUNAJ, III. ErdbergslrasBe ètoT. 12 >—< razpošilja gratis in franko kataloge v slovenskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah apnratov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, liuarstvo, za obrtne in gi}spodarske namene. Cene nižje kakor drugod. 0 Za reelno postrežbo se garantira. 0 Ugodni plačilni pogoji, Solidne zastopnike se liče, (127-14) IVAN SCHINDLER, ce?, kralj. DUNAJ, III. priv. lastnik. Erdbergstr. it. 12. MM\k oajcfiDBjie íd nailltrejfc kosilo in večerjo naprayi vsaka gospodinja iz „Ilirskih testenin" kakor so nudeljni, rezanci, makaroni itd., ktere so pa le zanesljivo prave v škatlah po '/2 2 napisom Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič JI. Bistrica. Zahtevajte jih 7 vsah prodajal-nicah jeatvin. * » Ne pustite se varati, da ao morda druge enako dobre kot nase. Ceniki trgovcem zastonj in iranko, (198-8) Na prodaj je posestvo! IZidana hiša, lepi zidani obokani hlevi, oboje z opeko pokrito, novi svinjaki z opeko pokriti in dvojnat kozolc z desetimi Stanti, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih lyir, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več legega gozda. Vsa zemljišča leže v ravnini okoli hiše. Dalje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leži pri vasi Hudeje, blizo okrajne ceste iz Novega mesta v Škocjan, Končno je na prodaj več gozdnih parcel blizu Škocijana. Ve6 se izve pn oskrbništvu grajšfiine y Rađelci, poita Bučka na Dolenjskem. rv P PU PP J b 0 [uU se tako vsprejrae, kateri je izvršil vsnj prvo šo o ter je veěé vsaj nekaj nemškega jeïika, — Natančneje v prodajalni A. Božič v Novem mestu. (284-2) M. L. Barborič Stí." v Novem mestu. Glavni trg v híĚí goBp. pl. Fichtenau priporoča svojo zalogo raznovrstnega blaga po n&jniijl ceni. Na izbero ima: Orratnike, kravate, srajce, rokovtce, nogovice, predpasnike, bluze, spodnja krila; nadalje modeice, fine mufe, male in velike boe, baržun, svilo, svilnate in volnene trakove itd., sploh vse v to stroko spadajoče reči za lišfi in pripravo za šivilje in krojače. Tudi ima zimske^èevlje, giilošne itd. (272-3) fanifiica ifi poso] za Kandijo in okolico, (regim. ïftilnigft z neomejeno zavézt» ) sprejema hranilne vloge tudi od nendov, ter obrestuje ista po a' na leto in sicer brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz lastnega plačuje. Najmaujša vloga je K 2. PiJŠtne poliižnice so na rjiz-polago. Uradne ure vsak dan od 8.-12, ure dopoldne, ('iga—2) OdgoToitij nrednik Fr. 81I. WatzI, Iidijatelj in laloitiik Urbtn Harvat. Tiik J, Kra|eo nad.