Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/25 HŠJ^H ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J7-3629 Naslov projekta SVOBODA GOVORA V ZGODOVINSKIH, HUMANISTIČNIH IN DRUŽBENIH VIDIKIH Vodja projekta 11259 Dean Komel Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 8430 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2010 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 2404 Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko Raziskovalne organizacije -soizvajalke Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno 1510 središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 7 INTERDISCIPLINARNE RAZISKAVE Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.03 Filozofija, religija in etika B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Projekt ima v naslovu sintagmo »svoboda besede«, s čimer se naslavlja na najširšo problematiko odnosa med govorom in omejevanjem. njegove svobode Poleg najbolj občutljivega vprašanja, ki zadeva omejevanje pravice posameznika ali skupine do izražanja lastnih prepričanj, odpira tudi vprašanje pravice do objektivnih in celostnih informacij. Ker je jezik medij, preko katerega se stikata družba in posameznik na vseh področjih njunih odnosov, problematika vključuje vrsto fenomenov, ki jih ne moremo umestiti v eno samo znanstveno disciplino. Zaradi tega je raziskavo zasnovana interdisciplinarno. Vključene so filozofija, sociologija, zgodovinopisje, medijski študiji in pravna znanost. Filozofski sklop na najširši ravni opisuje pojmovni aparat, ki tvori okvir raziskave. Gre za kategorije, kot so: svoboda, javnost, jezik, človek kot racionalno bitje, kot govoreče bitje, itd. Obravnavani so ontološke pogoje, ki omogočijo, da se prostor svobode sploh razpre, določila človeka, ki so predpostavka njegove zmožnosti za biti-svoboden in pasti sodobne logike videza, ki omogoča posege v svobodo prikazati kot za svobodo irelevantne ali celo koristne. V okviru sociološkega sklopa raziskave so analizirani družbeni konteksti in dejavniki, ki vplivajo na svobodo besede. Zgodovinopisni del raziskave preučuje bistvene uspehe in neuspehe velikih ideologij dvajsetega stoletja (nacizem, fašizem in komunizem) na oblikovanje izražanja na Slovenskem. Ker je tematika zelo široka, bomo v okviru dela izbrali tiste momente, ki so za zgodovino Slovencev 20. stoletja najbolj zanimivi glede primerljivosti s situacijo v Evropi. Ključen vidik preučevanja predstavlja svoboda tiska in medijske komunikacije ter političnega govora. Sklop medijskih študijev je pri preučevanju svobode besede proučil premike, ki jih je doživela beseda kot sestavina medijskega prostora. Kot osrednji raziskovalni problem se kaže vprašanje, kako na efektivno svobodo komuniciranja vpliva lastništvo virov, ki omogočajo komuniciranje. Zanimalo nas, kaj imajo različne kombinacije virov skupnega in kje se pojavljajo največje kontradikcije. V pravnem sklopu raziskave so obravnavani pravni vidike svobode besede ter vprašanje zakaj je svoboda izražanja ključna predvsem zaradi njene povezave z delovanjem demokratične države. ANG The title of the project contains the syntagm "freedom of speech", thereby addressing the widest possible range of the problems of the relationship between speeche and limitations of its freedom. In addition to the most sensitive issue concerning the restriction of the individual's or group's right to express their own beliefs, we are also raising the question as to the right to objective and comprehensive information. Since language is a medium through which society and individuals come into contact with one another in all areas of their relationships, the problems include a series of phenomena that cannot be classified in a single scientific field. For this very reason, we have conceived this research as interdisciplinary so as to cover the fields of philosophy, sociology, historiography, media studies, and legal science. The philosophical part provides a description, on as broad a base as possible, of the conceptual apparatus which constitutes the framework of our research. It is a question of categories such as freedom, public, language, man as a rational and speaking being, and so forth. Important is to define the very ontological conditions which allow for the opening of the field of freedom and those human determinants which constitute the assumption of man's ability to be free as well as present the dangers of the contemporary logic of appearance which allows for infringements on freedom as irrelevant or even beneficial to freedom. Within the framework of the sociological part of our research, we analyze the social contexts and factors which affect the freedom of speech. The historiographical part of our research undertakes the study of the essential successes and failures of the great 20th century ideologies (Nazism, Fascism and Communism) in the shaping of expression in Slovenia. The important part of te research is devoted to media studies and examines the shifts which affected speech as an integral part of the media environment. One of the more radical shifts in the history of dissemination of speech is marked by the idea of the freedom of the press which had been initially institutionalized in the early press and subsequently, with the development of capitalism as a mode of production, instrumentalized into the freedom of the press or entrepreneurial freedom of mass media owners. The legal part of our research considers and analyzes the protection of the freedom of expression, the freedom of the press, and the freedom of artistic expression in the Slovenian constitutional and legal system and in European and international law. In so doing, we will consider the legal aspects of the freedom of speech and the question as to why is the freedom of expression of key importance primarily on account of its relationship with the functioning of the democratic State. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Fenomen jezikovnega izkustva v odpiranju prostora individualne in družbene svobode se ponuja kot relevantno polje interdisciplinarnega humanističnega in družboslovnega raziskovanja. V skladu s podanimi kontekstualnimi opredelitvami je raziskovanje v okviru predlaganega znanstvenega projekta razčlenjeno na več disciplinarnih področij, Tako lahko zgodovinopisno raziskovanje poda primerjavo med zgodovinsko in aktualno družbeno pogojenostjo razumevanja humanosti in svobode. kot npr. v refleksiji o cenzuri ali "zamolčani preteklosti". Sodobna družba je v veliki meri 'medijska družba', saj je družbena realnost v veliki meri medijsko skonstruirana Mediji nastopajo kot institucionalno ogrodje javne sfere, katerega funkcija je posredovanje informacij o različnih relevantnih družbenih pojavih in procesih. Zato je od ustroja in delovanja medijev v veliki meri odvisna kvaliteta demokracije, kar tvori poglavitni predmet kritičnega sociološkega študija medije. Globalni družbeni razvoj z vsemi svojimi gospodarskimi, socialnimi, tehnološkimi in političnimi implikacijami terja spremembo kulturnega samodojemanja, ki jo lahko razumemo kot spodbudo k medčloveškemu sporazumevanju, soudeležbi v ustvarjanju dobrin ter družbenemu dialogu Raziskovalni okvir: Raziskovalna skupina si je zadala cilj, da z interdisciplinarnih izhodišč čim celoviteje obravnava fenomen svobode govora. Ena dosedanjih pomanjkljivosti metodoloških pristopov s področja humanistike in družboslovja je bila, da je problematiko svobode govora omejevalo zgolj na politično polje. Politični vidik svobode govora je šele produkt njene aplikacije na raznih področjih človeškega delovanja od umetnosti in znanosti do urejanja človeškega življenja sploh. Poseben problem pri tem predstavlja možnost svobodnega posredovanja smisla in govora, ki je povezan z medijsko sporočilnostjo. Filozofske predpostavke Ker se nesvoboda javlja tam, kjer smo pod diktatom drugega, lahko trdimo, da se lastna svoboda razvija v izvrševanju lastnega hotenja. Vendar nas tovrstno določanje nujno veže na odgovornost do lastnih (svobodnih) dejanj, oziroma: če dejanje ni svobodno, posameznik zanj ni odgovoren. Tako svoboda, vzeta kot eksistencial, napoveduje možnost (chance po Vattimu) udejanjanja avtentičnega odnosa našega bivanja do teritorija, v katerega smo vrženi. Z drugimi besedami, šele svoboda posamezniku omogoča, da odgovarja za lastno bit-v-svetu Od eksistencializma naprej iščemo držo, ki se kot pogoj možnosti svobode vse bolj enači s pogoji možnosti odgovornosti. Agamben je v »Svetem človeku« pokazal, da je pravica do pripadanja skupnosti temeljnejša kot pravica do življenja. Izguba mesta v svetu pomeni hkrati izgubo vseh človeških pravic, ker človeškost, dostojanstvo človeka izhaja iz človeške skupnosti in ne obratno. Zunaj tega političnega konteksta človekovo življenje ni več nič človeškega. Tu ne gre za vprašanje zaščite človeških pravic in neefektivnosti zaščite kot posledice odsotnosti širše organizirane zaščite (nacionalne, internacionalne), ampak prav za problem, da se organizira in vsiljuje ta zaščita. Ne gre torej za to, da ne obstaja suverena sila, ki bi te pravice ščitila, problem je, da ravno obstajajo take sile in da sama ta zaščita že pomeni temeljno kršitev tega, kar naj bi ščitila. Ne, ker država s svojim aparatom jemlje posamezniku svobodo, da govori in dela, kar hoče, temveč: da mu lahko odvzame samo pravico do mnenja in delovanja, politični kontekst in ga depolitizira v problem in predmet zaščite, mu podeli status žrtve (ravno glede na »spol, raso, versko pripadnost«) v »zasebni sferi Zgodovinski in sodobni vidiki cenzure: Kadar se govori o problemu svobode besede, navadno najprej pomislimo na zunanji poseg vanjo, na omejevanje. Taka intervencija spremeni tok izmenjave mnenj, ki bi se spontano odvil drugače. Najbolj radikalno obliko zunanjega omejevanja svobode besede imenujemo cenzura in ima lahko različno (politično, kapitalsko) poreklo. Četudi se sčasoma zunanji pritiski ponotranjijo in začnejo nastopati kot avtocenzura, je tovrstna omejitev besede še vedno zunanja: ne izhaja iz narave diskurza samega, pač pa iz heterogenih vzrokov. . Učinki cenzure zgodovinopisja, četudi »nevidne«, so bili številni in kompleksni, eden izmed njih pa je bil tudi vse globlji dvom v verodostojnost »uradne zgodovine«. Cenzura ni več tako neposredno ideološko, moralno, politično pogojena, vendar to ne zmanjšuje njene učinkovitosti, ravno nasprotno ustvarja njene pogoje možnosti. Francoski pisec Bernard Noel je ta »demokratični« značaj cenzure poskusil opredeliti s tem, da jo je v neki besedni igri nadomestil z besedo »senzura«. Torej cenzura kot brisanje samega smisla ter čuta in to tam, kjer je zajamčena vsa svoboda govora. Cenzura se danes paradoksno učinkuje v meri, da je vse dovoljeno. Na podlagi tega se lahko prikriva tudi ideološke podlage cenzur. Posebno pozornost je bil v zgodovinskem kontekstu namenjena delovanju tajnih služb. Nadzor tajnega delovanja je bil seveda od zmerom povezan s problematiko večjega ali manjšega deficita družbene svobode, na primer v izražanju, komunikaciji in gibanju. Obenem je bila tudi odvisna na eni strani od posebne »svobode«, ki so si jo tajne ali obveščevalne službe prilastile oziroma pridobile, na drugi pa od bolj ali manj učinkovitih sistemov nadzora, kako zlorabe preprečiti ali jih vsaj omiliti ter kako omejiti večje ali manjše pristojnosti služb. Tisk, mediji in svoboda besede Prva spontana misel ob povezavi pojmov svoboda in mediji napotuje na omejevanje, samocenzuro in cenzuro. Na eni strani torej novinar, ki bi rad svobodno pisal, na drugi pa urednik, lastnik ali nekoč javni tožilec, ki mu to svobodo onemogočajo. Razvita oblika cenzure je samocenzura, v kateri se cenzor preseli v pisca samega, saj ta že med snovanjem prispevka razmišlja, katere vsebine ali poudarki bi utegnili vznejevoljiti urednika oz. lastnika. Zato je samocenzura celo radikalnejša oblika omejevanja svobode kot sama cenzura. Novinar prilagodi svoje pisanje željam urednika, za kar bo nagrajen bodisi z ohranitvijo službe ali bo morda deležen celo dodatnih denarnih kariernih nagrad. Toda tak princip spremeni samo izhodišče njegovega dela. Sveta okoli sebe ne gleda iz perspektive interesa javnosti, solidarnosti, dogodkov več ne poskuša razumeti v njihovi biti, kot novinar je preprosto izstopil iz svobode.. Pitoreskne vesti so tiste informacije, ki najhitreje krožijo, ki jih mediji sistematično iščejo pri drug drugem ter potem izmenjujejo med seboj. Uredniki medijev sledijo tiskovnim agencijam oziroma velikim medijem, ki jih razširijo, nakar jih povzamejo in objavijo še partikularni mediji. Ta samomejenost medijev je v prvi vrsti posledica tržnega principa, po katerem poskušajo medijski lastniki maksimalizirati dobičke, to pa storijo s sistemom krčenja izdatkov, kar se dramatično kaže na treh ravneh. Pri reduciranju dopisniških mrež in zniževanju budžetov za reportažna potovanja. Pri krajšanju časa namenjenega za pisanje člankov z ciljem, da posamezni novinar napiše več prispevkov, namesto da bi se globlje posvetil enemu. In pri prakticistični usmerjenosti novinarjev, ki se zavoljo frenetičnosti dela in ne posebej spodbudnega socialnega statusa ne bodo sistematično samoizobraževali. Pravni okviri izražanja svobode Zaradi njihove izrazite univerzalno-kozmopolitske narave se vsiljuje »mehanska« uporaba določil človekovih pravic. Ta v primeru načela enakopravnosti išče neposredne in površinske ekvivalente, pri čemer nehote uporablja vulgarni pojem enakosti. Edini način, da se ognemo nesprejemljivim konsekvencam, hkrati pa ohranimo v veljavi načelo enakopravnosti, je, da uporabimo spoznanja pravne hermenevtike. Izbrati je treba tisti koncept enakopravnosti, ki bo v konkretnem primeru pokazal človekove pravice v »najboljši luči« (Dworkin). To pa bo možno le, če ob interpretaciji upoštevamo kulturne preddanosti okolja. Ali je možno najti pravila delovanja, ki so veljavna za vse kulture? Da je ta problematika znova aktualna, je v veliki meri posledica fenomena globalizacije. V Evropi smo bili pred kratkim priča nekaj odmevnim trkov običajev različnih kultur, ki so dobili svoj epilog na sodišču. Diskusije, ki jih so jih spremljale so izpostavile problem legitimnosti kaznovanja pripadnika ene kulture po kodeksu druge. Svoboda govora v kulturi Kot posebno polje obravnave svobode govora se je izkazala interkulturna komunikacija, ki vključuje več ravni zastopanja svobode, bodisi da gre za medpersonalne, medetnične, mednacionalno ali globalne vidike. Gre za razmeroma nov fenomen, ki v preteklosti ni bil zadostno reflektiran v okviru družbenih raziskav. Drugo vprašanje , ki se sproža je vloga jezika v kulturi? Danes nihče ne more oporekati, da se je slovenščina docela uveljavila kot znanstveni in visokošolski jezik. Vseeno pa se izkazuje kot omejevalna, ko gre za uveljavljanje slovenskega visokega šolstva in znanosti v mednarodnem pogledu. Seveda lahko za to navedemo čisto konkretne ovire, vprašanje pa je, kako ob hkratnem zavedanju pojmujemo samo rabo nekega jezika. Je jezik nekaj, kar imamo že na razpolago in kar samo uporabljamo v komunikacijske, izobraževalne, raziskovalne, kulturne ali kakšne druge namene, ali pa ga moramo - za vse te namene - vedno znova ustvarjati? In kaj se z jezikom zgodi, če v njem ne vedno znova ustvarjamo? Lahko ga kot predmet proučevanja prepustimo jezikoslovcem, za kar pa očitno spet potrebujemo neki jezik. Navzkrižje med namenom in pomenom rabe jezika še posebno izstopi ob predpostavki, da jezika o jeziku ni, da ni jezika nasploh, kljub vsem scientističnim poskusom, da bi se takšen univerzalni jezik oblikoval. Obstajajo samo različni jeziki in razlike v jeziku, ne na sebi, marveč kolikor se ustvarjajo in jih ustvarjamo. Svoboda besede in družbeni dialog v Sloveniji Odpiranje družbenega prostora za vrednostne interpretacije zato samo po sebi odpravlja ekskluzivnost nazorskega opredeljevanja, ki svoj za in proti postavlja nad interpretacijo in sleherni politični spoprijem spremeni v spopad brez izida. V zvezi s tem lahko ugotovimo, da v času po osamosvojitvi Slovenije niso bili ustvarjeni pogoji, da bi stekla odprta družbena diskusija in bi se opredelili vrednostni vidiki procesa družbenoekonomske tranzicije z vsemi gospodarskimi, političnimi, pravnimi, socialnimi, izobrazbenimi, kulturnimi in drugimi implikacijami. Družbeni dialog je namesto tega podlegel diktaturi razmer, zvrstila se je skoraj nepregledna množica afer in škandalov, vseskozi pa ostaja nedotaknjeno, morda celo nedotakljivo, to, kar je diktiralo razmerja moči; razkrivanje teh ozadij je zmeraj mejijo na konstruiranje teorij zarote, kar pa še ne pomeni da takih ozadij ni. Odkod sicer netransparenca družbeno-ekonomska tranzicije? V povzetku: V teku izvedbe projekta so se pokazale tudi nadaljnje raziskovalne naloge interdisciplinarne obravnave svobode govora, ki jih narekujejo po eni strani samo področje raziskovanja, po drugi strani pa kompleksni premiki na ravni družbena komunikacije v celoti. Ta med drugim tudi bistveno vpliva na status in razvojne možnosti humanističnih in družboslovnih ved ter na njihovo tvorno zmožnosti učinkovanja v širšem družbenem prostoru. Prav v tem pogledu se fenomen jezikovnega izkustva v odpiranju prostora individualne in družbene svobode ponuja kot relevantno polje interdisciplinarnega humanističnega in družboslovnega raziskovanja. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 2010 V prvem polletju leta 2010 izvajanja raziskovalnega projekta so bili realizirani predvsem tisti cilji raziskovalnega, ki zadevajo koncetualizacijo obravnave "Svobode govora" in sicer - v zgodovinskem pogledu izstopajo predvsem fenomeni cenzure in delovanja obveščevalnih služb - v sociološkem pogledu se ključna problematika javlja v povezavi z razmerjem javnosti , politike in kapitala ter v pogledu zastopanosti ranljivih skupin v javnosti in politiki - v filozofskem pogledu so v ospredju predvsem hermenevtični problem govora, sprejemanje drugega in svoboda v individualnem in družbenem kotekstu, - v kulturološkem pogledu so relevatne predvsem problematike medijske in interkulturne komunikacije ter vpliva novih informacijskih tehnologij in tehnoznstvene manipulacije - v pravem pogledu se kot posebej problematičeo izkazuje vidik "človeških pravic 2011 V letu 2011 so bili že podani nekateri osrednji rezulatati projekta (gl. predvsem publikacijo "Horizonti svobode", ki plod raziskovanega sodelovanja na interdiciplinarni in medinsituacionalni ravni v okviru projektne skupine). Projektna skupina je k sodelovanju pritegnila tudi raziskovalce in raziskovalke iz drugih domačih in tujih raziskovalnih inštitucij. Člani raziskovalne skupine predstavljali dosežke svojih raziskav na mednarodnih simpozij, pomemben pa je tudi prenos raziskovalnih dosežkov v raziskovalno prakso. 2012 V letu 2012 so bili v skladu s predvidenim načrtom doseženi rezultati, ki podajajo različne vidike svobode govora in sicer s področij: politične filozofije in zgodovine, sociologije medijev, religiologije, kulturologije, medkuturnih študijev, umetniških in literarnih teorij, pravne teorije, feminističnih študij in okoljske etike. Pomemben vidik izpeljave raziskovalnega projekta tvori umeščanje problematike svobode govora v širši mednarodni kontekst na podlagi referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih, objav znanstvenih prispevkov avtorjev iz tujine ter drugih oblik sodelovanja z akademskimi, raziskovalnimi in kulturnimi inštitucijami. 2013 organizacija posveta Evropa in Neuropa, organizacija mednarodne konferenca "Razvoj demokracije", predstavitev zbornik esejev iz sodobne italijanske filozofije, osredotočenega na problem družbene svobode in svobode komunikacija; predstvaitve rezultatov projekta v znastvenih in strokovnih delih ter v medijih. V okviru projektnega razpisa ARRS v letu 2013 predložen predlog nadaljevanja projekta, ki se pa zaradi zuanjih pogojev financiranja raziskovalne dejavnosti, čeprav je točkovno dosegal pogoje za vstop, ni uvrsti v drugo fazo izbirnega postpka. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 / 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 5718425 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Neposredna demokracija v Sloveniji ANG Direct democracy in Slovenia Opis SLO Članek o slovenskih lokalnih referendumih se ukvarja z osnovnim paradoksom: Slovenija je po številu referendumov vodila dežela, istočasno pa je uvrščena v skupino držav z majhno vrednostjo lokalnega referenduma. ANG This paper on Slovenia's local referendums deals with a basic paradox: Slovenia is one of the leading countries in terms of the number of national referendums, but at the same time it is grouped in the class of countries with a low rate of local referendums. Objavljeno v VS Verlag für Sozialwissenschaften; Local Direct Democracy in Europe; 2011; Str. 245-253 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 259725312 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO PIRJEVEC, Jože DUKOVSKI, Darko, TROHA, Nevenka, BAJC, Gorazd, FRANZINEIII, Guido, LOGAR, Tine (urednik). Fojbe ANG PIRJEVEC, Jože DUKOVSKI, Darko, TROHA, Nevenka, BAJC, Gorazd, FRANZINEMI, Guido, LOGAR, Tine (urednik). Fojbe Opis SLO Poglavje v monografiji, ki ga je napisal Gorazd Bajc in nosi naslov Anglo-Američani in fojbe (str. 297-325), predstavlja prvo poglobljeno analizo, kako so vojaški, obveščevalni in politično-diplomatski krogi Velike Britanije in Združenih držav Amerike ocenjevali problem "fojb". Avtor je uporabil zlasti doslej nepoznane primarne anglo-ameriške vire iz The National Archives (Kew-London) in National Archives and Records Administration (College Park, MD), ki pričajo o tem, kako so zavezniški oficirji na terenu (še posebno na Tržaškem in Goriškem) percepirali nasilja, ki naj bi jih izvedle jugoslovanske oblasti po koncu vojne. Njihove ocene so pokazale na neskladnost med dejanskimi rezultati raziskav ter starimi in novimi trditvami političnih propagand. ANG The chapter in the book written by Gorazd Bajc (with the title: Anglo-Američani in fojbe [The Anglo-Americans and the foibe], pp. 297-325) represents the first indepth analysis of how the military, intelligence and political-diplomatic circles of Great Britain and the United States assessed the problem of "foibe". The author used the yet unknown primary Anglo-American sources from The National Archives (Kew-London) and National Archives and Records Administration (College Park, MD), testifying to how the allied officers on the field (especially in the regions of Trieste and Gorizia) perceived the violence allegedly carried out by Yugoslav authorities after the war. Their estimates show a discrepancy between the actual results of the research and between the old and new allegations of political propaganda. Objavljeno v Fojbe. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, cop. 2012. 384 str., [32] str. pril. ISBN 978-961-231-872-7. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 513096578 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO TONKLI-KOMEL, Andrina: Politično in druge fenomenalne forme: Hannah Arendt ANG TONKLI-KOMEL, Andrina: The political in other phenomenal forms : Hannah Arendt Arendtova analiza političnega v koncu politične je obravnavana na dveh ravneh; prva obravnava Arendtovo razumevanje političnega s Opis SLO hermenevtičnega vidika, druga pa predstavlja performativni vidik. Vprašanje, kako politično, ki zadeva človeške uredbe ali humani položaj deli isto človeško v njegovo privatno sfero kot nepolitično ali antipolitično, je obravnavano na tej osnovi. ANG Hannah Arendt's project of analyzing the political in the era of the end of the political is discussed on two levels: first, as Arendt's understanding the political "from the hermeneutical point of view", i.e. as related to human "being-in-the world" (Human Condition); second, as her understanding it "from the performative point of view", i.e. as a public personification, a masquerade (On Revolution). The question of how the political, which determines "human concerns", or "human condition" renders the same human life in its private sphere as non-political and anti-political, is then discussed on that basis. Objavljeno v Phainomena, ISSN 1318-3362, nov. 2013, letn. 22, št. 86/87 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 2085075 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Biografske podobe v političnih spremembah in invenciji tradicije : strategije ustvarjanja zgodovinskega spomina. ANG BIOGRAPHICAL IMAGES IN POLITICAL CHANGE AND THE INVENTION OF TRADITION - HISTORICAL MEMORY FORMATION STRATEGIES Opis SLO Pod pojmom "biografska podoba" avtor največkrat razume tisto, kar najdemo v enciklopedičnih geslih, šolskih učbenikih, biografijah ali drugih zgodovinopisnih delih. Oznako "katoliški intelektualci" pa v kontekstu članka avtor uporablja za ideologe in intelektualce, ki so javno delovali znotraj slovenskega političnega katolicizma, se deklarirali za katoličane in šele s tem predznakom (oziroma v tem kontekstu) zavzemali politična in siceršnja stališča do aktualnih družbenih vprašanj. V razpravi se ukvarja z vprašanjem, kakšne so v historiografiji njihove zgodovinske podobe, pri čemer analizira, kako se oblikuje biografije danes, ko pisanje teh poteka iz potreb povsem drugega časa (s katerim akterji biografije praviloma pravzaprav niso mogli imeti nič skupnega ANG In his paper the author investigates the emergence of the "biography" as a rounded story about the so-called "witnesses of their time", which, as a constitutive element of an allegedly shared history, generates an impression of the wider social "memory". The paper explores the images of individuals who through their (primarily intellectual) actions influenced their social environment by contributing to its formation or merely by testifying about it. The author analyses the relationship of certain key members of Slovenian political Catholicism to major ideological issues as they are portrayed in the "final historical narratives" (textbooks, monographs, journals, etc.) produced by these individuals. From the perspective of testimonies about the past, in the light of historical biographies, it is important to consider how and why the image of the individual changes. Objavljeno v Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2011, letn. 19, št. 3, str. 541-560 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 47697250 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Komel, Dean: O evropskem pogovoru ANG KOMEL, Dean. On European dialogue Opis SLO Vprašanje o sodobnosti Evrope nastopa v kontekstu pogovora o skupni evropski prihodnosti. Ta pogovor, ki je dosežek srečevanja različnih kulturnih govoric, narekuje refleksija tega, kar današnjo Evropo vzpostavlja kot svetovno moč. Vidikov odpiranja prihodnosti in omogočanja razvojani mogoče medsebojno usklajevati, če nimamo izkustva sodobnosti v stikanju horizontov, iz katerega se naznanja tudi skupen interes evropskega pogovora. Različnost evropskih govoric se ne izkazuje kot zavora pri vzpostavljanju tega pogovora, marveč kot njegovo spodbujevalo ANG The question of the contemporaneity of Europe appears in the context of dialogue on the common European future, which, on the one hand is an achievement of the encounter of diverse cultural languages and, on the other, dictated through reflection on what is reestablishing the Europe of today as a world's. Views on "opening the future" and "enabling development" cannot be mutually harmonized, since there is a lack of experience of contemporaneity in the jointing of horizons. Objavljeno v COPOERU, Ion (ur.), KONTOS, Pavlos (ur.), SERRANO DE HARO, Agustin (ur.). : vol. 3, #The #horizons of freedom : selected essays from the Euro-Mediterranean area, (Series post scriptum - OPO). Bucharest: Zeta Books; Paris: Arghos-Diffusion, 2012, str. 280-291. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 513097858 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Kriaza svobode ANG Krisis of Freedom Opis SLO Kriza svoboda" je osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po »koncu ideologij« zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. ANG The Crisis of Freedom is a central problem that is making itself felt in the circumstances of today's general social crisis: Not only that everything explicitly indicates tendencies towards its restriction but, above all, the very basis on which our concept of freedom is founded is forgotten. The time of transition after the »end of ideology« is marked by very varied social demagogies, the manipulation of capital, social pressures and indifference to values when, under cover of guaranteed freedom of all, the uncertain of freedom of each cannot be concealed. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Phainomena, ISSN 1318-3362, sep. 2011, letn. 20, št. 76/78 Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 2. COBISS ID 256515328 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO K novi paradigmi pravičnosti ANG On the New Paradigm of Justice Opis SLO Problemsko težišče zbornika je vprašanje udeležbe delavcev pri dobičku gospodarskih družb. Iskanje načina, kako ublažiti trk med delom in kapitalom, je vprašanje, ki je latentno navzoče v sleherni sodobni diskusiji o družbeni pravičnosti. Skupina avtorjev to vprašanje tematizira z več vidikov, ki jih odpirajo različne humanistične in družboslovne vede. ANG The focus of this publication is the problem of employee participation on the profit of business companies. Finding the way to alleviate the collision between labor and capital is the latent question of every contemporary discussion on social justice. The group of authors analyses this question from several aspects, opened by different humanistic and social sciences. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Založba Univerze na Primorskem Koper 2011 Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 3. COBISS ID 1823187 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Režek, Mateja (ur.). Cenzurirano : zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes ANG REŽEK, MAteja (ed.)Censorship: The History of Censorship in Slovenia Opis SLO V knjigi »Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem«, sodeluje 22 uveljavljenih strokovnjakov s področja zgodovinopisja, sociologije, filozofije, prava, literarne zgodovine in drugih ved. Omejevanje svobode izražanja na Slovenskem od začetka 20. stoletja do današnjih dni je bilo obravnavano kompleksno in z vidika različnih humanističnih in družboslovnih ved. ANG In the the book "The Censorship" 22 experts on historiography, sociology, philosophy, law etc. took part. Comprehension and restriction of freedom of expression in the 20th century are discussed complexly and from the point of view of different humanistic and social sciences Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Zbirka Razprave, 2). Ljubljana: Nova revija, 2010. 348 str. Tipologija 2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 4. COBISS ID 265413632 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Država in moralnost, (Poligrafi, letn. 17 (2012), št. 67-68), Rok Svetlič (ur) ANG State and MoralityPoligrafi, letn. 17 (2012), št. 67-68), Rok Svetlič (ur) Opis SLO Ta številka revije Poligrafi tematizira deficit demokratične kulture v državi. Zaradi številnih zgodovinskih vzrokov je pravo pri nas razumemo povsem napačno, kot fenomen, ki mora obstajati zaradi konfliktnosti medsebojnih odnosov, čeprav ga vsi občasno kršimo. To je pristop, ki spregleda pomen vsebine prava za demokratično skupnost. Brez uvida v vrednostno dimenzijo prava je demokratično življenje skupnosti, ki ga ni smemo omejiti le na formalno obliko vladavine, okrnjeno ANG This number of the review Poligrafi analyses the deficit of democratic culture in our country. Due to historical causes the law is comprehended fundamentally wrong, as the phenomena which must exist only to avoid the conflicts between the coexisting persons, although it is violated periodically by everyone. This approach overlooks the importance of the law's content for the democratic community. Without the realizing of value-dimension of law is democratic life - which can't be limited only on formal rule of the government - compromised. Šifra C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor) Objavljeno v (Poligrafi, letn. 17 (2012), št. 67-68). Ljubljana: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2013. ISBN 978-961-92463-7-5. http://www.poligrafi.si. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 5. COBISS ID 29705216 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Genealogije (Phainomena 2013) , ur. Andrina Tonkli Komel in Hans Rainer Sepp ANG Genealogies (Phainomena 2013) , ur. Andrina Tonkli Komel in Hans Rainer Sepp Opis SLO Dvojna mednarodna številka revije Phainomena z naslovom 'Genealogies' je plod sodelovanja med Inštitutom Nove revije, zavodom za humanistiko v Ljubljani in Srednjeevropskim inštitutom za filozofijo v Pragi. Številka vključuje prispevke, ki se navezujejo tako na klasične fenomenološke teme ( Lebenswelt, jezik, znanost, Evropa in Azija, moralnost) kot na možnost njihove modifikacije (politični vidiki sodobnega sveta, gender študije, postmodernost, demokracija in islam, postmoderna religija)in sicer na podlagi vzpostavljanja novih diskurzivnih in dialoških praks. Obsežene blok prispevkov je posvečen fenomenu izražanja in izjavljanja v umetnosti. ANG The international double issue f the journal Phainomena entitled 'Genealogies' result of a collaboration of the Institute Nova Revija for Humanities in Ljubljana and the Central-European Institute of Philosophy in Prague. The issue includes articles referring to the classical phenomenological themes (the phenomenological concept of givenness, lifeworld, language, Europe and Asia, the question of morality), as well as to the possibility of modification (the political aspects of contemporary world, gender studies, Deleuze, democracy and Islam, postmodern religion) on the basis of new discursive and dialogical practices. The most comprehensive section of the journal is dedicated to the phenomenon of art, the Greek tragedy, El Greco, Kafka and Heidegger. The issue is the result of a collaboration of the Institute Nova Revija for Humanities in Ljubljana and the Central-European Institute of Philosophy in Prague Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v Phainomena, ISSN 1318-3362, nov. 2013, letn. 22, št. 86/87 Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 SEKLOČA, Peter. The four Relations between Public Sphere, Citizenships and Science OČA, Peter. Štiri oblike odnosa med javnostjo, Ann, Ser. hist. sociol., 2010, letn. 20, št. 1, str. 91102 SVETLIČ, Rok Ukrivljenost prostora in svobode besede. Phainomena (Ljubl.), 2011, letn. 20, št. 76/77/78, str. 265-277. NEŽMAH, Bernard. Humanistika kot počelo medijske svobode. Phainomena (Ljubl.), 2011, letn. 20, št. 76/77/78, str. 255-263. NEŽMAH, Bernard. Časopisna zgodovina novinarstva : na Slovenskem med letoma 1797-1989,Ljubljana: Študentska založba, 2012. 408 str., ISBN 978-961-242-558-6) TONKLI-KOMEL, Andrina. Ženska (na) izkustvo. Phainomena (Ljubl.), jun. 2012, letn. 21, št. 80/81, str. 233-254. MLINAR, Anton, VINKLER, Jonatan (ur.). Etika življenja : pogled od znotraj. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2012. 219 ISBN 978-961-6832-20-5. REŽEK Mateja: Gabrič (ur.). Slovenska pot iz enopartijskega v demokratični sistem, (Zbirka Vpogledi, 5). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012. 366 str. ISBN 978-961-6386-371. SENEGAČNIK, Brane. A une inconnue connue. Poetikon, jan.-apr. 2012, letn. 8, št. 41/42, str. 90-97,. [COBISS.SI-ID 263436032] MEDARIČ, Zorana (ur.), SEDMAK, Mateja (ur.). Children's voices : interethnic violence in the school environment. Koper: University of Primorska, Annales University Press, 2012. ISBN 978961-6862-30-1. MLINAR, Anton, Etika življenja : pogled od znotraj. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2012. 219 str., ilustr. ISBN 978-961-6832-20-5. ISBN 978-961-6832-21-2. BAJC, Gorazd. Tajni varuhi držav pred zunanjo kontaminacijo oziroma protiobveščevalna dejavnost v obdobju hladne vojne, v fikciji in realnosti : , V: ŽELEZNIK, Urška (ur.). Diskurzi, prakse in reprezentacije : zgornji Jadran med srednjim vekom in sodobnostjo : : Univerza na Primorskem, ; Benetke: Univerza Ca' Foscari, 2013, str. 49. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Filozofski vidik svobode besede zajema (1) raziskovanje osnov kulturnozgodovinskega vidika svobode besede, ki se navezuje na sodobne antropologije, (2) povezovanje s sorodnimi vprašanji v tistih znanostih o življenju, ki v današnjem času presegajo kartezijansko delitev na res cogitans in res extensa in (3) na vedno znova zastavljeno vprašanje o tem, da je vpraševanje o svobodi besede vpraševanje o človeku. Sociološki sklop projekta se posveča dvema obširnejšima tematikama obravnave in analize svobode govora in sicer:1. analizi družbenih kontekstov in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na svobodo besede in 2. oceni in analizi svobode besede preko javnega mnenja Pri klasifikaciji odnosa do svobode besede so upoštevani premiki, ki jih je doživela beseda kot sestavina medijskega prostora. Eden korenitejših premikov v zgodovini razširjanja besede zaznamuje ideja svobode tiskanja, ki se je institucionalizirala v zgodnjem tisku, z razvojem kapitalizma kot produkcijskega načina pa se je nato instrumentalizirala v svobodo tiska oziroma v podjetniško svobodo lastnikov množičnih medijev. Druga tradicija pa svobodo komuniciranja prvenstveno veže na svobodo tiska, ki v imenu javnosti nadzoruje oblast. Svoboda besede obsega tako izražanje mnenj na eni strani in sprejemanje in sporočanje informacij, obvestil in idej na drugi strani oziroma razliko med sporočanjem informacij (dejstev) ter idejami in mnenji (vrednostnimi sodbami). Svoboda izražanja se je najprej oblikovala kot politična zahteva, nato je postopoma začela dobivati pravno obliko in se je kazala v celi vrsti pravnih virov, ki jih danes štejemo za stebre prava o človekovih pravicah. Upoštevajoč ustavnopravne in mednarodnopravne prakse, je temelj svobodne besede in demokratičnega diskurza javna in odprta izmenjava mnenj o zadevah splošnega pomena. Svoboda besede omogoča soočanje nasprotujočih mnenj in tehtanje različnih razlogov o vprašanjih, ki zadevajo vsakogar. Zgodovinopisni del raziskave isšče odgovore na eno izmed nepomembnejših vprašanj o preteklosti (in sedanjosti) človeštva, in sicer kolikšna je bila pripravljenost v okviru večjih ali manjšin skupin ali pa posameznikov pasivno sprejemati "nova pravila" ter akceptirati (večkrat očitni) deficit svobode besede. Raziskovanje bo upoštevalo tri elemente interpretacije: (A) politiko vodilnih nosilcev ideologij v praksi in njihovo percepcijo realnosti, kot pogled "od zgoraj", se pravi politike oblasti, ideološke premise glede kratenja svobode izražanja, poskusi nadzora izražanja ipd.; (B) odzive in prilagajanja "navadnih" ljudi, kot pogled "od spodaj", se pravi oblike podrejanja (oportunizem v luči preživetja), a tudi oblike nepokorščin in disidentstva; (C) kako so omejevanju svobode spremljali v tujini, kot "pogled od zunaj". ANG The philosophical aspect of the freedom of speech covers the (1) research of the bases of the cultural-historical aspect of the freedom of speech which relates to contemporary anthropology, (2) integration with similar questions in those sciences of life which today surpass the Cartesian distinction between res cogitans and res extensa, and (3) the ever-recurring question as to whether the examination of the freedom of speech is the examination of man. The sociological part of our research is thus devoted to two broader topics in the consideration and analysis of the freedom of speech, namely, to the: 1. analysis of the social contexts and social factors affecting the freedom of speech and 2. evaluation and analysis of the freedom of speech through public opinion. When classifying the attitude towards the freedom of speech, we also take into account the shifts that affected speech as an integral part of the media environment. One of the more radical shifts in the history of dissemination of speech is marked by the idea of the freedom of the press which had been initially institutionalized in the early press and subsequently, with the development of capitalism as a mode of production, instrumentalized into the freedom of the press or entrepreneurial freedom of mass media owners. From the Enlightenment onwards, the indicated change has been strongly related to the principle of publicity and the principle of control over the exercise of public authority or to two theoretical traditions in the study of the public and freedom of communication. The first tradition exhaustively considers the right to publish and links it to the natural right to communicate, thereby emphasizing the emancipatory dimensions which permeate all areas of human life. The second tradition, on the other hand, links the freedom of communication primarily to the freedom of the press which exerts control over the exercise of public authority on behalf of the public. The freedom of expression thus encompasses, on the one hand, the expression of opinions and, on the other, reception and communication of information, notifications, and ideas. ECHR distinguishes between information (fact) communication and ideas and opinions (value judgments). The way for the demands for the exercise of freedom has only been paved gradually and painfully, always in conflict with the authorities and frequently also in conflict with individuals. The freedom of expression has initially formed as a political demand, only gradually acquiring legal form and appearing in a series of legal sources which today are considered the pillars of the human rights law. The objective of history is to search for the answers to one of the most important questions as to the past (and the present) of humanity. The research takes into account three elements of interpretation, namely, the: (A) politics of the major vehicles of ideologies in practice and their perception of reality as a view "from above", i.e. the politics of the authorities, ideological premises concerning the curtailment of freedom of speech, attempts at the control of expression, and similar; (B) response and adaptation of the "ordinary" people as a view "from below", i.e. forms of subordination (opportunism in the light of survival) and also forms of insubordination and dissidence; (C) reception of limitation of freedom of speech abroad as a view "from the outside", i.e. the understanding of the situation by foreign observers 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Pri posrednem pomenu projekta na družbo velja v prvi vrsti izpostaviti produktivno okoliščino, da ima Slovenija v zvezi s svobodo besede dvojno izkušnjo. Po eni strani je občutila represivne instrumente, ki so svobodo besede omejevali, toda po drugi strani je bila v preteklosti del države, ki je doživela razsvetljenstvo in spoznala idejo svobode duha. Zato v mednarodnem merilu zastopa posebno mesto, saj lahko zaradi dvojne izkušnje lažje izoblikuje koncepte, ki pomagajo razumeti mehanizme represij in najti načine, za sanacijo njihovih posledic. Ključni pomen projekta je njegov vpliv na sodobno slovensko in evropsko družbo, ki svojo identiteto razume skozi kulturo človekovih pravic. Danes ni naloga afirmacije človekovih pravic v boju za njihovo načelno sprejetje, pač pa v izčiščevanju poti, po katerih le-te prehajajo v prakso. Pomembno je spoznanje, da so te poti pri posameznih pravicah različne, tako da problematika implementacije človekovih pravic zahteva niz ločenih pristopov, ki upoštevajo vsakokratno specifiko področja. Projekt je raziskal pasti pri prehodu od abstraktnega načela politične morale do njegovih učinkov na eksistencialno kvaliteto konkretnega posameznika v primeru pravice do svobodnega izražanja.. ANG As regards the indirect impact of the project for society, we should highlight, in the first instance, the productive circumstances, namely, Slovenia's double experience with the freedom of speech. On the one hand, Slovenia felt the repressive instruments which limited the freedom of speech, while, on the other hand, it formed in the past part of a country which met with the Enlightenment and the idea of the freedom of the mind. For this very reason, it occupies a very special place on an international scale, considering that on account of its double experience, it can formulate concepts that help understand the repressive mechanisms and find ways to remedy their consequences. The key relevance of the project is mirrored in its impact on contemporary Slovenian and European society which understands its identity through the culture of human rights. The task of the affirmation of human rights today is not the struggle for their acceptance in principle, but the clearing of the ways whereby they enter into practice. Relevant in this context is the finding that these ways differ with respect to individual rights, for which reason the problems of the implementation of human rights require a series of separate approaches which take into account the respective specificities of individual areas. The aim of the project was to research the dangers of the transition from the abstract principle of political morality to its impacts on the existential quality of a concrete individual in the case of the right to free expression. Important is to improving the sensibility to the mechanisms of encroachment upon the freedom of speech which is, at the same time, encroachment upon the freedom of the mind. and to identifying their dynamics and at equipping thought to be able to recognize new forms of encroachment. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar / ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja O o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar / 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek /PIRJEVEC, Jože DUKOVSKI, Darko, TROHA, Nevenka, BAJC, Gorazd, FRANZINETTI, Guido, LOGAR, Tine (urednik). Fojbe Cankarjeva založba, cop. 2012. 384 str., [32] str. pril. ISBN 978-961-231-872-7. Poglavje v monografiji, ki ga je napisal Gorazd Bajc in nosi naslov Anglo-Američani in fojbe (str. 297-325), predstavlja prvo poglobljeno analizo, kako so vojaški, obveščevalni in politično-diplomatski krogi Velike Britanije in Združenih držav Amerike ocenjevali problem "fojb". Avtor je uporabil zlasti doslej nepoznane primarne anglo-ameriške vire iz The National Archives (Kew-London) in National Archives and Records Administration (College Park, MD), ki pričajo o tem, kako so zavezniški oficirji na terenu (še posebno na Tržaškem in Goriškem) percepirali nasilja, ki naj bi jih izvedle jugoslovanske oblasti po koncu vojne. Njihove ocene so pokazale na neskladnost med dejanskimi rezultati raziskav ter starimi in novimi trditvami političnih propagand. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Genealogies (Phainomena 2013) , ur. Andrina Tonkli Komel in Hans Rainer Sepp Phainomena, ISSN 1318-3362, nov. 2013, letn. 22, št. 86/87 Dvojna mednarodna številka revije Phainomena z naslovom 'Genealogies' je plod sodelovanja med Inštitutom Nove revije, zavodom za humanistiko v Ljubljani in Srednjeevropskim inštitutom za filozofijo v Pragi. Številka vključuje prispevke, ki se navezujejo tako na klasične fenomenološke teme ( Lebenswelt, jezik, znanost, Evropa in Azija, moralnost) kot na možnost njihove modifikacije (politični vidiki sodobnega sveta, gender študije, postmodernost, demokracija in islam, postmoderna religija)in sicer na podlagi vzpostavljanja novih diskurzivnih in dialoških praks. Obsežene blok prispevkov je posvečen fenomenu izražanja in izjavljanja v umetnosti. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: in Inštitut Nove revije, zavod za Dean Komel humanistiko ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |7.4.2014 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/25 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.03 CB-0D-92-01-85-01-25-6F-C8-EC-7E-77-CD-2C-1A-D6-B5-99-49-2E Priloga 1 VEDA Področje: šifra in naziv področja 6. Humanistika ZNstveni dosežekDosežek 1: PIRJEVEC, Jože DUKOVSKI, Darko, TROHA, Nevenka, BAJC, Gorazd, FRANZINETTI, Guido, LOGAR, Tine (urednik). FOJBE_, VirLjubljana: Cankarjeva založba, cop. 2012. 384 str., [32] str. pril. ISBN 978-961-231-8727- Opis dosežka oziroma učinka Tekst, pol strani A4 Poglavje v monografiji, ki ga je napisal Gorazd Bajc in nosi naslov Anglo-Američani in fojbe (str. 297-325), predstavlja prvo poglobljeno ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Priloga 2 (Phainomena 2013) , ur. Andrina Tonkli Komel in Hans Rainer Sepp _, VirPhainomena, ISSN 1318-3362, nov. 2013, letn. 22, št. 86/87 http://phainomena.com/en/wp- content/uploads/2014/02/SPLETNA- PHAINOMENA.pdf Dvojna mednarodna številka revije Phainomena z naslovom 'Genealogies' je plod sodelovanja med Inštitutom Nove revije, zavodom za humanistiko v Ljubljani, in Srednjeevropskim inštitutom za filozofijo v Pragi. Številka vključuje prispevke, ki se navezujejo tako na klasične fenomenološke teme ( Lebenswelt, jezik, znanost, Evropa in Azija, moralnost) kot na možnost njihove modifikacije (politični vidiki sodobnega sveta, gender študije, postmodernost, demokracija in islam, postmoderna religija)in sicer na podlagi vzpostavljanja novih diskurzivnih in dialoških praks. Obsežene blok prispevkov je posvečen fenomenu izražanja in izjavljanja v umetnosti.