KRK
MLA_
glasilo pionirskega odreda m mladinskega ak
tiva gorjanskega bataljona osnovne šole grm _ ^_____ nova mesto
St. 45k
-ta


•• r t-i'- s '	.
, -:T
&
tS'
m
.
.z

i.
'-;V
^ ^ ■



■ :


- ;•
r?
;■ r

■?, fr
,‘y
■■n


;-ii:	;
^^ '■
. %
■ ..
, rtti
r:. ¥
,ifX
' ■
. •- :* • '•
t> n
v«/	.■: '	• ■" t>.
:#cV
r'
4 : W
■ s.:;-.

U,.:
..-a; f -


Veste, kdo nam je najljubši na svetu?
Ve, drage mamice.
Veste, koga najbolj spoštujemo?
Vas, slavne partizanke.
Veste, kdo nam je najljubši prijatelj?
Ve, ljubljene tovarišice.
Sprejmite to naše darilo!
Uredniški odbor
MAMI ZA PRAZNIK
Osmi marec "bliža se, sneg pokriva še gore.
Kje bom rožice nabral, da bom mamici jih dal?
Ne le mami, vsem ženam bi poklonil za ta dan, šopek rdečih rož jim dam, vse najlepše, kar imam.
Robi Fajdiga,
Očka mi je dal denar, kupil sem za mamo dar.
Mamici sem voščit šel, sem ji pesmico zapel.
Dar sem mami dal, nato sem.knjigo bral.
Popovič Lindbn,
2
V srcu mojem sto želja zate, moja mama, sto cvetlic, sto zvezd neba bi ti rada dala!
Sreče mnogo ti želim, zdravja in veselja ...
Kaj naj ti še podarim? " " Dolgo let življenja!
Ob prazniku za vse ti hvala, kar si storila zame in mi dala!.
8. marec - dan žena, slavijo mamice sveta.
I!

Vida Ajster,
6.e
A nekje v daljnem svetu teh pravic še nimaj-o, ker jih kruti bogataši,
Mirjana Djordjevic,
KAJ NAJ JI DAM?
Bliža se 8. marec, dan žena,	Kaj naj mamici podarim,
ki ga gotovo vsak človek pozna.	da jo res razveselim?
Ta dan se materam daruje, kar v srcu vsak že dolgo snuje.
- 3 -
Hože pomladne še ne cveto, pa tudi ob prazniku jih še ne bo.
Rada bi dala jih mamici zlati, saj drugega res ne morem dati.
Pa tudi ni važno, kaj ji daš, samo da jo vedno rad imaš.
^	Pomagaš ji, ubogaš jo, je ne jeziš,
z vedenjem lepim jo razveseliš.
Za praznik.mamici in vsem ženam želim res vse najboljše: naj bodo zdrave, srečne še. vrsto let in drugo leto naj praznujejo spet!'
Irena Grahek,
6 .e
RAZGOVOR S PRVOŠOLČKOM
Imaš rad mamico? Imam.
7^1-0 -i9

Ne vem.
Ja, zakaj? Ker zmeraj dobro kuha.
' Hm .
Pa ker mi kaj kupi.
Ker mi kaj naredi.
Kaj naprimer?
Jopico, pa kapo, pa plašč mi je naredila, paaaa, pa jopico je dvakrat naredila.
Za jopico si že rekel. Jo imaš rad še zaraii česa drugega? Zato, ker je pridna, pa ker je samo moja mamica in od Mitje.
Še kaj?
Ona ima rada mene, jaz pa njo.
Kaj je 8. marec?
Mamica,
Ja, 8. marec vendar ni mamica.
Je pa mamičin praznik, ampak ne samo od nje, tudi od drugih mamic, ki imajo take Boštjane, kot sem jaz.
Kaj rečeš mamici za 8. marec?
Čestitam,
Lansko leto smo v vrtcu naredili za mamice broške, pa čestitko sem ji dal.
Kaj ji boš rekel letos za dan žena?
Ne vem še. Čestital ji bom, pa tako ...
Alenka Suhadolnik,
7.c
ČESTITKE OB DNEVU ŽENA
Že se bliža dan žena. Za ta praznik želim vsem ženam vse najboljše.
Posebno želim vse najboljše moji mami, saj se bori, da bi se jaz in moj brat čim bolje izšolala.
Tudi vsem učenkam v našem razredu želim vse najboljše, da se vnaprej še bolje učijo.
Zlatko Manojlovič,
- 5 -
Eno želim:	.	.
vsem ženam sveta vse najboljše ob dnevu žena, posebno pa še tistim, ki so zapostavljene. To so predvsem v zaostalih deželah, kjer imajo ženo za sužnjo.
Andrej Hrovatič, 8» c
Naj bi bile vse žene na svetu enakopravne in bi imele dovolj hrane za svoje otroke!
Marjan Lisac,
Enakopravnost je lepa stvar, naj jo žene dosežejo in lahko dobe zaposlitev! Svoje otroke pa naj bi varno zapustile v otroških zavetiščih. Želim, da bi bile srečne in bi prosti čas preživele s svojo družino.
Dušan Blatnik, 8. c
NJENA PRVA ČESTITliA
Ko je bila moja mamica stara šest let, je prvič čestitala za 8. marec svoji mami. Stara mama se 'takole tega spominja:
:„Doma smo imeli trgovino. Vendar Meti ni vzela od nas, sla je kupit v drugo trgovino. Proti večeru sem bila kar žalostna. Metka je pozabila na 8. marec. Hotela sem iti k njej in ji sama reči, da naj mi čestita. Pa je ni bilo. Šla je ven. Vendar se je kmalu vrnila in je nekaj skrivala za hrbtom. Brez pozdrava je
stekla v svojo sobo in tedaj me je čakalo presenečenje. Meti mi je'čestitala in mi dala darilo. Kupila mi je nogavice in sama je ob potoku nabrala zvončke. Čeprav je bilo darilo skromno, sem ga bila najbolj vesela."
Zaključila je svojo pripoved in že tedaj sem sklenila, da bom presenetila svojo mamico.
Ada Štor,
6.	c
DARIL 0 ZA MAMO
t- ■
Nekega jesenskega dne po končanem pouku sem šla domov.
Spotoma sem srečala očka, ki se je peljal v mesto.
• Ustavil je avto in me vprašal, če grem z njim kupit darilo za mamin rojstni dan.
„Seveda!" sem odgovorila.
V izložbi so bile različne lepe stvari. Kupila sva vazo in bonboniero. Vrnila sva se domov. Darilo sva zavila v lep papir in ga prevezala z rdečim trakom. Za mamo sem kupila čestitko in vanjo napisala voščilo. Nato sem jo spravila v ovojnico. Očka je kupil mamici šopek vrtnic, Mateja ji je kupila knjigo, Aleš ji je narisal šopek rožic, Vito pa je imel zanjo papirnato košarico, ki jo je izdelal v vrtcu.
Mamica je prišla domov. Čestitali smo ji vsi in ji hkrati izročali darila. Povabili smo prijatelje in skupno smo se veselili. Mamica se je zahvalila za pozornost. Tisti dan smo bili vsi veseli, posebno še mamica.
Silva Strasberger,
- 7 -
OVELE ROŽE
Doma imam največji zaklad; ki ga ne bi prodala za ves denar sveta. To. je moja mati. Zelo jo imam rada; čeprav sem nanjo. kdaj.
K	s
jezna. Ona me razume in vesela sem, če jo lahko razveselim.
Ob 8. marcu sem sklenila, da jo razveselim z rožami. Vedela sem, da ima rože najrajši in za vsako, ki se posuši, ji je žal. Redka cvetlica je, ki se ji posuši, saj vsako, tudi najmanjšo rožo, skrbno posadi v cvetlični lonček„
Odločila sem se, da ji kupim lončnico. Zbrala sem vse svoje prihranke in ugotovila, da ji jo lahko kupim. Odšla sem -v cvetličarno. Dolgo- sem zbirala. Večina rož je bilo zame predragih.
Končno sem se odločila za lepo ciklamo. Prodajalka mi jo je zavila in z žarečimi lici sem. jo odnesla 'domov. Zdaj nisem .vedela, kam naj jo dam, da je mama ne bo našla. Stekla sem v drvarnico in rožo skrila za nekaj praznih zabojev. Zalila sem jo in mislila, da je s tem vse končano. Preveč sem bila razburjena, da bi pomislila, da roža nima svetlobe.
Pretekla sta dva tedna, ki sta nas še ločila od 8. marca. Ta dan sem prinesla rožo iz kleti. Vsa vesela sem jo izročila mami ter ji čestitala za praznik. Ko je razgrnila papir, sem bila zelo razočarana. Roža se.je.posušila. Po licih so se mi usule solze. Rišem mogla verjeti svojim očem. Prej je imela ciklama lepe liste, ki so bili nežno zeleni, in še lepše.cvetove, zdaj pa so čez rob'lončka bingljali posušeni listi. Mati.mi je obrisala solze ter me pobožala po laseh.	,
Sklenila sem, da ji prihodnjič kupim šopek rož. Res sem jih ji kupila in bila je vesela. Srčno si želim, da bi jo večkrat razveselila in da ne bi bila žalostna.
Nives Marušič, 6 „ c

MAMA
Mama, mama, mama ... Vedno kličem samo njo, naj bo to v hudih časih ali če mi je lepo.
Če.bolezen me napade, brž k zdravniku pohiti mi zdravila vedno daje me pomaga zdraviti.
Vedno čas si zame vzame, rada poigra se z mano. Tudi jaz ne smem
t
pozabiti na njo, ker vse to stori zame le moja mama.
' MOJA MAMIČA JE ZEhO PRIDUA, KO SE ZBUDI, MORA PRIPRAVITI 'ZAJTRK. KO POJEMO, MORA POMIVATI, NATO PA ŠE POBRISATI. NATO MORA V SLUŽBO. KO SE VRNE, MORA SKUHATI KOSILO. ČE NOČEM JESTI, SE RAZJEZI. HUDA JE TUDI, KADAR JE NE UBOGAM. MAMICA RADA JE RIBE. JAZ JIH PA NE MARAM. KADAR JIH SPEČE, JIH NE MARAM JESTI. KO SE VEČKRAT RAZJEZI, PRAVI, DA ME BO UDARILA. KO SEM TO SLIŠALA, SEM JO TAKOJ UBOGALA, SEDAJ PA MORAM JESTI RIBE.
Martina Bučar,
Darja Kovačič
'MOJA MAMICA IMA VELIKO DELA, TUDI JAZ. JI POMAGAM. KMALU BO
x/ P KAZNOVALA 8, MARECi MORAM Ji POMAGATI, DA BO VESELA. PA JE TUDI
.... ... , . . .
Utrujena, kadar ji pomagam, m ima še bolj rada. večkrat je tudi
n JEZNA, VPIJE NAME IN NA SESTRICO. TUDI NATEPE NANJU. VČASIH MORA (j/ SAMA DELATI. -VČASIH JI SKORAJ VSI POMAGAMO. TAKRAT JE VESELA.

Branka Bradica,
2.d
Ploja mama je stara 36 let. Je srednje velika, in ne preveč
debela. Ima kostanjeve lase in rjave oči. Zaposlena je v tovarni
• .... • ...• ... •
zdravil Krka, Je zelo skrbna in pridna.
Velikokrat mi pomaga pri domačih nalogah. Imam jo zelo rad. Večkrat ji tudi nagajam. Takrat je žalostna.
Ko sem bil še majhen, je pustila službo, da me je pazila.
Ko sem šel v šolo, se je zopet zaposlila,
.. .Naju s sestro ima zelo rada.
Takšna je moja mama.
.	. Marjan Kužnik,
3 »e
Moji mamici je ime Marfiria. Dela v i o varni i. Krka. Ko pride ..domov, začne takoj z delom. Za vse pripravi kosilo in večerjo. Tudi stanovanje pospravlja in pomije posodo. Pri tem ji rada pomagam. Tako dela dan za dnem od jutra do večera.
Kadar sem poredna, je žalostna. Vedno pa mi oprosti,ker je dobra.
Nekega dne se je zgodilo tole: Vsi otroci smo se igrali med dvema ognjema. Kar naenkrat mi je priletela žoga v glavo. Razjezila sem se in se nisem hotela umakniti z igrišča. Prišlo je do prepira, jaz pa sem trdila svoje in nisem hotela popustiti. Nekdo me je porinil in padla sem v blatno lužo. Zamazala sem.si hlače. Otroci so mi govorili j kako bom doma kregana in tepena.
Poklicala me je mamica. Vprašala me je: „Zakaj si se tako umazala po hlačah?” Povedala sem ji, kaj se mi je zgodilo.
Mamica me ni natepla niti kregala.
. Moja mamica je dobra, polna razumevanja in marljiva, zato jo imam rada.
(im



Robertina Djordjevic, 3. c
w
//
v

Kakor vsi otroci imam tudi jaz svojo mamico in kakor tudi vsi jo imam tudi jaz zelo rada. Večkrat ji pomagam pospravljati, kuhati in prati.
Dela v bolnici in je medicinska sestra. Skrbi in neguje komaj rojene dojenčke. Njen poklic je zelo težak, pri tem pa mora tudi zelo paziti. Marsikdo' si misli, da je to delo lahko, toda to ni kar tako. Nenehoma moraš biti na nogah, podnevi in ponoči, da se bolnikom ne bi kaj naredilo.
Ne morem si misliti, Tcako^ bi bilo materam otrok, ki so jih dali v bolnico, da se pozdravijo, če bi kar naenkrat umrli.
Zato moramo biti zdravnikom in zdravniškemu osebju hvaležni da nas v bolnici pozdravijo.
Pa tudi jaz sem svoji mamici hvaležna, saj prav tako kakor v bolnici skrbi za zdravje v družini. Mamico imam zelo rada in jo bom imela, dokler bom živela.

(V
n
' d
4
Doris Zupančič, 6. c
fEV'
Upd l- J
\
Moja mamica je nekaj posebnega. Kar štiri otroke ima, dva fanta in dve deklici. Sestrici sta dvojčici Ana in Katarina. Sta ri sta šestnajst mesecev. Znata hoditi, pa kljub temu včasih padeta, posebno kadar jima nagaja njun brat Marko. Če se jima prijazno nasmehneš, ju je zelo sram in zbežita stran. Kadar pa sta v stajici in jima daš v roko igračo, jo jezno vržeta na tla. Posebno Katarina, ki se je rodila deset minut pozneje kakor Ana.
Katarina rine tudi stole in stajico po vsej dnevni sobi,
Ana pa pleza na mizno garnituro in v kamin. Najraje sta v kuhi-" nji, kjer razmetavata lonce, Radi sta lepi, zato hodita v predsobo, kjer so njuni škorenjčki na tleh. Pobereta jih in kričita; S}Pa> Pa> Pa? pa!" Ko jima vzamemo škorenjčke, sta zelo razočarani.
Na sprehod in potovanje pa gresta zelo radi in sta veseli.
Mamica ima z nami veliko dela. Dobro, da imamo tako dobro staro mamo.
Igor Cibic,
- 12
Z očkom sva se že pogovarjala, kako bova razveselila mamico.in kaj ji bova kupila. Zmenila sva se, da bo denar dal očka, rože pa bova šla
skupaj kupit in ji bova nato čestitala. Razveselila jo bova tudi s tem, da ji bova na ta danvse naredila, da bo lahko lepo praznovala svoj praznik.
Ker sva si napravila že v naprej tako lep načrt, zelo težko čakam ta dan.
MOJA MAMICA JE ZELO PRIDNA IN DOBRA. VSAK D Ali ZGODAJ VSTANE IN NAM PRIPRAVI ZAJTRK. NATO GREMO OD DOMA. MAMICA MORA BITI. ŽE OB 6. URI V SLUŽBI. KO PRIDE DOMOV, SKUHA KOSILO. POTEM.PERE PERILO ALI ŠIVA, VČASIH LIKA. VEDNO IMA DOVOLJ DELA. ZVEČER PA SKUHA VEČERJO.
MOJA MAMICA JE SREDNJE VELIKA. IMA SIVOMODRE OČI IN KOSTANJEVE LASE. V SLUŽBI JE V INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL. V TOVARNI RAČUNA IN TIPKA, KO PRIDE DOMOV, JO ČAKA VELIKO DELA. NAJPREJ SKUHA KOSILO, POMIJE POSODO, LIKA, PERE IN POSPRAVLJA STANOVANJE. MENI IN BRATU POMAGA PRI DOMAČI NALOGI. ČE NAM GRE V ŠOLI DOBRO, JE ZELO VESELA. KADAR PA DOBIVA KAKO SLABO OCENO, JE ZELO ŽALOSTNA. KADAR SEM SLABE VOLJE, ME MAMICA ZMERAJ POTOLAŽI,
MOJA MMICA ZELO RALA PLETE. NAREDILA MI JE ZELO LEPO KRILO. SEDAJ MI DELA TELOVNIK. MAMICA MI KUPI VSE, KAR POTREBUJEM. ZA
Andreja,Gračar
Boštjan Žlajpah
2.c
- 13
SADJE MI RADA DA DENAR, ZA SLADKARIJE PA NE, MAMICO IMAM ZELO RADA a
Vanja Kastelic, 2 „ c
DINJSKIH DELIH. RAZEN TEGA
VA IN PLETE, POLETI PA DELA PRI HIŠI
MOJA MAMA JE KOT VEČINA ŽENA ZELO ZAPOSLENA. OSEM UR DELA V SLUŽBI, DA PREOSTALI DEL DNEVA PA OB NEPRESTANIH GOSPO-KUHA IN POSPRAVLJA ZA NAS, POZIMI -SIKI JO ZIDAMO.
ZASLUZI DENAR, PREŽIVI DOMA,
TO PA BI SE NEKAKO VSE ŠLO, ČE NE BI BILA MAMA BOLNA NA SRCU, TO JI ONEMOGOČA, DA BI DELALA VSA DELA, KI SO POTREBNA. NAŠA MAMA PA HOČE NA BOLEZEN VČASIH KAR POZABITI. NAREDITI HOČE ČIM VEČ IN SI PRIZADEVA, DOKLER DELO NI KONAČNO. TAKRAT PRIDE VČASIH DO KOMPLIKACIJ IN MAMO BOLI SRCE IN JI NE DA DIHATI.
S SESTRO BI SE MORALI TRUDITI, DA BI DO TEGA PRIŠLO ČIM MANJKRAT , VENDAR JE TO VČASIH TEŽKO. KADAR JE TREBA PRIJETI ZA DELO, POZABIVA NA MAMINO SRCE IN SE UPIRAVA. TO SE BO MORALO DOGAJATI ČIM MANJKRAT. DA SE STANJE NE BO POSLABŠALO. VEM, KAKO JE HUDO,
ČE MAMA NI ZDRAVA, ŠE HUJE JE PA?ČE JE NIMAŠ. OTROCI, KI NIMAJO MAMIC, SO NAJVEČJI REVEŽNI NA SVETU, KAJTI MAMA JE NAJVEČJI ZA-•KLAD NA SVETU IN ZATO SI NE ŽELIM, DA.BI JO KDAJ IZGUBILA IN TUDI DRUGIM TEGA NE ŽELIM.
.MAMA PA JE TUDI VELIKI SVETOVALKA IN PRIJATELJICA. MNOGO STVARI JE, KI JIH VEM O MAMI, TODA NA SVETU JE PREMALO PAPIRJA, PA TUDI SLOVENCI IMAMO PREMALO BESED, DA BI Z NJIMI POPISALA NEPRECENLJIVO DOBROTO, KI SE'SKRIVA ZA IMENOM MAMA.
KER SE BLIŽA DAN ŽENA, ŽELIM VSEM MAMAM SVETA VELIKO SREČE IN ZDRAVJA TER JIM V MISLIH POKLANJAM ŠOPEK HVALEŽNOSTI NJIHOVIH OTROK.
V naši družini je ena sama ženska. Tol je moja mama.
Moja mama trdo dela. Kadar sem Ldlan, skoraj vso noč bedi pri meni. Hodi v službo in zasluži denar, da bolj udobno živimo. Zelo rad bi videl, da bi bila moja mama vedno doma, To bi bilo lepo.
Ko bi se vrnil domov iz šole, bi me čakala na pragu. Kosilo bi imel doma in mi ne bi bilo treba jesti v menzi.
Toda mi smo lahko veseli j, ker imamo mame. Mnogo otrok pa je brez mater, ki so v vojni umrle. Mamo izgubiti pa je najbolj hudo za otroke. Zato imam svojo mamo zelo rad.
’ MOJA MAMICA VSAK DAN HODI V SLUŽBO, POTEM KUHA IN' POSPRAVLJA STANOVANJE. PRI NEKATERIH DELIH JI TUDI ŽE JAZ POMAGAM. KADAR NAREDIM VSE, KAR MI NAROČI, JE ZELO VESELA, KO SKUPAJ POSPRAVLJAVA, SE VELIKO POGOVARJAVA. KO ODRASTEM, JI BOM LAHKO VEČ POMAGALA.
Alenka Kastrevc
2.c
Igor Mraz 3. c
Andreja Žnidaršič,
,«1 ■15‘;
\\ \ h
MOJA MAMICA JE ZELO SKRBNA. SKRBI ZA VSE, NAS OBLAČI, KUHA IN POMAGA PRI UČENJU. KO PRIDE IZ SLUŽBE, ME TAKOJ VPRAŠA, KAKO JE BILO V ŠOLI. ČE PRINESEM SLABO OCENO, JE ZELO ŽALOSTNA. TAKOJ ME OKREGA, ZAKAJ NE PAZIM V ŠOLI. OBLJUBIM JI, LA SE BOM DRUGIČ BOLJ POTRUDILA.
Marjana Udovc,
2 o
P
MOJA MAMA HODI V SLUŽBO.- KO PRIDE DOMOV, NAJPREJ SKUHA KOSILO. PO KOSILU POMIJE POSODO IN POSPRAVI 'KUHINJO IN OSTALE PROSTORE. POTEM PERE IN LIKA PERILO, KO PRIDEM IZ VARSTVA, MI MAMICA PRIPRAVI MALICO* KO POJEM, GREM Zk NEKAJ ČASA VEN. MAMA JE DOMA NAJBOLJ ZAPOSLENA.
Bojan .Djordjevic,
2 „ c
MOJA MAMA JE ZAME NAJBOLJ LEPA IN NAJBOLJ PRIDNA, IMAM JO ČEZ VSE NA SVETU RAD. 'ZJUTRAJ ZGODAJ VSTAJA IN HODI V SLUŽBO.
DENAR'SLUŽI ZAME IN ZA VSO DRUŽINO. KO PRIDE IZ SLUŽBE, JO ČAKA- ' : DELO IN SKRB* TUDI JAZ JI POMAGAM. OBLJUBIL SEM JI, DA SE BOM BOLJ PRIDNO UČIL, KER JO Z USPEHOM NAJBOLJ RAZVESELIM.
Primož Lesjak,
3.c
-16
Mamica: To je lepa, tolikokrat izgovorjena beseda.
Še ko sem bila čisto.majhna, me je skrbno negovala. Mnogo noči je precula zame. Tudi če . je:'utrujena, ima nasmejan obraz. Zame ima pripravljeno vedno kako.toplo besedo.
Moja mamica je po poklicu gospodinja. Vsak dan je pri delu marljiva. Ima. sive oči in kostanjeve lase. Njeno delo je naporno, zato je vedno utrujena. Zelo rada bere knjige.
Na svetu je mnogo otrok brez mater. Želijo si, da bi jih pobožala nežna materina roka. Mi pa sploh ne vemo, kakšen zaklad imamo.
Mamica je prva, ki nam. v stiski lahko pomaga. Mamica je naj-- več ji zaklad na svetu.
MOJA MAMI NOBRO KUHA. ZDAJ V SOBOTO BO NAREDILA TORTO. MARKO BO IMEL TRETJI ROJSTNI DAN. ONA TUDI POGOSTO ŠIVA. NAREDILA SI JE TUDI ŽE OBLEKO, KRILO, STARI MAMI OBLEKO ... VČASIH MI TUDI POMAGA PRI NALOGI. IMAM JO ZELO RADA. ČE ZBOLI, JI POMAGAM. ČE ZBOLIM JAZ/ MI PA ONA POMAGA. ONA HODI VSAK DAN V SLUŽBO,' ZATO MORAM GOSPODINJITI JAZ. VESELA JE, KADAR JE ZVEČER POSPRAVLJENO IN NI TREBA NJEJ. ČEPRAV SEM ŠE MAJHNA, JI LAHKO VELIKO POMAGAM. 'TAKO SVA OBE
Mojca Petretič
3.d
ZADOVOLJNI.
Mojca Gornik, 2«c
- 17. -
Moja mama meo ima želo rada. Tudi jaz jo imam tako rada, vendar jo včasih vseeno razžalostim, čeprav nehote.
Največkrat je žalostna, če dobim slabo oceno. Večkrat pa je tudi vesela zaradi dobrih ocen.
Kadar mami povem, da sem dobila dobro oceno, je ves dan dobre volje, čeprav je ne ubogam, kot bi bilo treba.
Trudim se, da bi dobila čim več dobrih ocen in jo s 'tem razveselila.
Sonja Povše, 6 „ c
MOJA MAMICA VEČKRAT PEČE PECIVO, KER GA IMAVA Z BRATOM ZELO RADA. DANES BO SPEKLA KREMOVE REZINE. NAJPREJ SPEČE TESTO, POTEM PRIPRAVI KREMO. KER TO LELA NAJVEČKRAT ZVEČER, NAJU ZJUTRAJ ČAKA POLN KROŽNIK SLADKIH STVARI. MAMICA PA JE VESELA, KO VIDI, KAKO JEVA.
'Z'
Boštjan Berus, l.b
Kakor vsako leto tudi letos praznujemo 8. marec, dan žena.
Na ta dan se spomnimo svojih mamic, tet, babic in žena, ki so veliko prestale med vojno, vendar so ostale brez svojcev. V vojni so tudi ženske pomagale partizanom in velikokrat so jih tudi skrile v svojo hišo pred okupatorji. Večkrat sem že premišljeval, kaj bi kupil svoji mamici za 8. marec.
Moja mamida vstane vsako jutro ob petih zjutraj. Nato se umije in obleče. Potem se odpravi v službo. Ob šesti uri že sedi za strojem v Industriji obutve. Za strojem šiva razne dele čevP'' Ijev skupaj celih osem ur na dan. Ko pride domov5 že začne kuhati kosilo. Po kosilu se najprej malo usede, potem pa začne likati perilo ali pa oprano obeša na balkonu. Ko opravi s perilom, že opravlja druga gospodinjska dela. Velikokrat ji pomaga sestra ali pa tudi jaz. Ob sedmi uri zvečer pripravi večerjo, nato se malo usede in pogleda televizijo. Potem pospravi kuhinjo? pomije posodo in pomete tla, pobrišem pa jaz, Nato pa se spravi za šivalni stroj. Moja mamica prva vstane ter gre zadnja spat in zelo malo počiva.
Je zelo dobra in skrbi za nas vse,
Igor Derlink,
■ , .	- ■	■.	.	_ ■	6, c
TUDI NAŠI MAMICI PRIPRAVIMO ZA TA DAN POSEBNO PRESENEČENJE, NAVADNO SE DOGOVORIMO OČKA, SESTRA IN JAZ TER JI SKUPAJ KUPIMO DARILO IN ROŽE. NA TA DAN SKUHAMO KOSILO, POSPRAVIMO STANOVANJE IN ŠE POSEBEJ SE POTRUDIVA S SESTRO, DA JI VSAJ TA DAN NE NAGAJAVA. PRESENEČENJE JO ČAKA VSAKEGA 8. MARCA, KO PRIDE IZ SLUŽBE, MAMICA JE VESELA IN TUDI MI SMO SREČNI, KO VIDIMO V NJENIH OČEH SREČO.
■ MOJA■MAMICA VSAKO‘JUTRO PRVA VSTANE, HODI V SLUŽBO IN SE VRAČA DOMOV, KJER JO ČAKA ŠE POLNO DELA. ZATO JI -S SESTRO POMAGAVA, TO DELAJO VSE ZAPOSLENE MAMICE- IN VSI OTROCI BI MORALI MAMICAM POMAGATI.
OB LETOŠNJEM 8, MARCU ČESTITAM MAMICI, TOVARIŠICI RAZREDNI-
ČARKI IN VSEM TOVARIŠICAM NA NAŠI ŠOLI TER VSEM ŽENAM ZA NJIHOV PRAZNIK!
Iztok Dravinecs 2 .a
TVOJ DAN JE DANES, MAMA
Tvoj dan je danes, mama, spominov zlatih praznik tvoj.
Ljubezni materinske dan bogati, ta dan je praznik tildi moj.
Najraje k tebi bi pokleknil in roko ti poljubil, hvaležnost vročo bi pokazal, najlepših rož za praznik bi ti dal.
Na ta praznik, na ta dan, je plamen štirih lučk prižgan.
Te lučke drobne, to so desetletja, čas tvojega so mladoletja«
Vem, mama, ni lahko v življenju biti mati prepreža trnje tvojo pot in pelin raste ti povsod in ti molčiš na poti.
Ti veš, mama,
ni zate sonca, zlatih zvezd,	....
ni zate lepih, gladkih cest in vendar - ni te groza.
- 2o
Res, s trnjem srce mamino ovite, kaj vse prestalo je„
Otrokom nam je marsikaj prikrito, a njenemu življenju ne.
Tone Špringer, 8. c
MAMI V VESELJE
Moja mamica je učiteljica^ Uči. na osnovni šoli Milka Šobar Nataša. V službi je od pol sedmih do pol enih. Večkrat pa mora v šolo tudi popoldne. Tedaj sva c sestrico žalostni! Preden odide, nama naroča, da morava b:'ti pridni in paziti, da ne bo kaj narobe, ko se bo vrnila.
Nekega popoldneva f' je morala takoj po kosilu v šolo, očka pa je odšel v Ljubljano. V kuhinji je ostala nepomita posoda. Z Irenco sva se nekaj časa igrali z lego kockami. Potem sem vzela knjigo Muca Copatarica in jo prebrala. Zamislila sem se v nered, ki je vladal pri otrocih. Odšla sem. v kuhinjo ter pomila in pobri-
t
sala posodo. Potem sem vzela, likalnik in- zlikala robčke in serviete .
Ko se je' mamica vrnila j se je začudila, ker je bila kuhinja pospravljena. Še bolj presenečena je bila, ko je zagledala kup zlikanih robcev in serviet. Stisnila me je k sebi in me poljubila. Začutila sem njeno veselje. Tudi jaz sem bila vesela, ker sem se ji vsaj malo oddolžila za njen trud.
Želim, da bd bila mamica vedno vesela in da bi je nikoli ne užalila.
Alenka Kraus, 3. c
X—K	^^//Q
Vsak lahko.mamo razžalosti ali razveseli. Tako je bilo z mano ob koncu prvega polletja. Bilo je le zaradi ocen.
Ko sem približno že malo vedela, kakšne ocene bom imela, sva z mamico ugotovili, da bom imela tri štirice, Ma maminem obrazu sem opazila-žalost. Bilo mi je nerodno. Najraje bi videla, da ne bi dobila spričevala. Bala sem se tistega dne, ker sem vedela, da bom mamico razžalostila.
Dnevi so hitro tekli. Napočil j-e tudi tisti petek, ko smo dobili spričevala. Prve tri ure smo imeli normalno pouk, četrto uro pa je .napočilo tist0 najhujše. Najprej smo se poslovili od sošolke Mateje in ji' poklonili skromen spominček. Nato nam je t.ovarišica učiteljica razdelila spričevala. Kmalu sem bila na vrsti. Stekla sem k tabli. Tovarišica mi je čestitala in mi dala spričevalo.
Vsa presenečena sem stekla v klop. Imela sem le eno štirico.
Po razdelitvi smo se predstavnice razreda zahvalile tovarišici. Vsa srečna sem pri la domov.
Ura je odbila dve. Čez deset minut se je pred hišo ^stavil avto.Prišla sta očka in mamica,- Ko je imela mamica v roki moje spričevalo, sem na njenem obrazu zapazila veselje. Vsi smo bili veseli.
Ni lepo, če mamico razžalostiš. Lepe pa je, če jo razveseliš. Depo je videti nasmeh na njenem obrazu.
Tinca Kranjčič,
Ko pridem domov, se vedno zelo dolgočasim, ker v šoli naredim vso nalogo.
V torek sem se zelo dolgočasila. Premišljevala sem, kaj bi naredila, da bi razveselila mamico. Kar naenkrat pa mi nekaj pametnega šine v glavo, Kaj pa, če bi pospravila, stanovanje? Začela pa bom kar pri otroški sobi.
Otroška soba je bila,zelo razmetana, saj je moja. V sobi sem morala pospraviti po kavču, po tleh in po pisalni mizi.'Ko to opravim, pogledam na uro. Čez pol ure pride mamica. Hitro stečem v spalnico in začnem postiljati postelje. „Kmalu bo, prišla mama,'1 mi roji po glavi, V kopalnici sem morala urediti omarico za čevlje. Nato odhitim v dnevno sobo. Z omar pobrišem prah in začnem v kuhinji pomivati posodo; nerodne krožnike, visoke lonce in celo vrsto pribora. V veselju pričakujem mamico.
Kmalu pozvoni. Na pragu stoji mamica in me začudeno gleda, kaj sem tako. vesela.
„Poglej," ji rečem in ji razkažem stanovanje. Ko vidi, da je
vse čisto, me poljubi na čelo in reče;	; . ' ''
%
„No, Sanda, to naredi še-velikokrat!"
To je bil mamin srečen dan ih upam, da se ga bo dolgo spominjala.
Sanda Progar,
4.a

NI BILO PRAV
Bila je sreda in imela sem samo dve uri pouka. Ko sem prišla domov,sem legla na kavč in lenarila.
Potem me je poklicala mama in mi dejala:
„ Pomaga j mi pospraviti kuhinjo!'’
Vstala sem in odšla v kuhinjo. Vzela, sem krpo in. pobrisala mizo. Potem sem jezna vrgla krpo v pomivalno korito in se usedla na stol. Mama je to videla, a ni nič rekla. Kmalu sem spoznala, da nisem prav storila.
Hotela sem popraviti napako, zato sem se lotila pospravljanja. Vzela sem metlo in pometla po kuhinji, V pomivalno korito sem natočila vodo, da bi pomila posodo. Ko pa sem začela, sem se opekla, ker je bila voda prevroča. Z jezo.sem udarila z nogo ob tla in zavpila mami:
„Kar sama pospravljal, jaz že ne bom, rajši ležim!"
Ko sem to izgovorila, sem se ugriznila v jezik, a bilo je prepozno. Pogledala sem v. mamin obraz. Po .njenem liou sta spolzeli dve solzi in njen obraz je prekrila žalost.
Ko sem videla, kaj sem naredila, sem stekla v sobo in obljubila, da kaj takega ne bom več storila.
Bil je lep sončen dan. Morje je Mio mirno. Pomislil sem, zakaj bi se kopal vedno ob obali, zakaj. ne. bi šel stran od nje.
Odločil sem se. Odšel sem po rešilni pas in odplaval od
■ ..
obale. Mama je kmalu opazila, da me ni v bližini. Začela je opazovati po morju. Kmalu me je zagledala. Bila je zelo razburjena in živčna. Ker je slaba plavalka-, se ni upala pome. Tekla je po očeta in mu vse povedala. Oče je takrat igral šah in se mu ni ljubilo v morje. Dejal ji je, naj se ne boji, saj bom živ prišel nazaj,
■\ . .
Mama je bila še bolj razburjena in jezna name. Klicala-je na pomoč. Uslišala sta jo dva Zagrebčana. Pognala sta se v morje in me kmalu dohitela. Nisem se pustil prijeti, zato sem začel škropiti z vodo. Morala sta se umakniti, ker sem ju škropil tudi v oči. Spet sta me lovila in me tudi ulovila.
Že smo plavali proti obali. Nista bila dovolj pripravljena in zato sem jima ušel. Še enkrat sta me ulovila in me privlekla na obalo. Oštela sta mamo. Uboga mama je bila še bolj'jezna na-me. Zelo me je kregala, jaz pa še dobro nisem vedel zakaj.
Sedaj se mama ne bi več tako bala, saj sem starejši.in tu-
• • ’ "• ■' " • ,
di boljši plavalec.
Rok lukšič,
Nekega dne sem prosil mamo, če smem s prijateljem v gozd. Dovolila mi je. Vesela sva odšla.
Ko sva nekaj časa hodila po gozdu, začne nekaj renčati. Prijatelju velim? „
„Splezajva na drevo!” Splezala sva. Pod nama je renčal pes.
Na drevesu sva čepela že precej časa. Prijatelj reče;
„Tako ne bo šlo, da bova čepela na drevesu. Psa morava pre-gnati z vejami!”
Odlomila sva veji, skočila na tla:in začela tepsti psa. Ta je renčeč zbežal proti vasi. Nato sva odšla domov,
loja mama je bila v velikih skrbeh inime je iskala po vasi.
Ko me je zagledala, me : je objela. Začutil sem mamino toploto in •.
ljubezen. Odšla sv& domov in mama je oila srečna, da se mi ni. kaj
pripetilo. Obljubil sem •ji, da 'si bom v prihodnje bolj prizadeval, * *• ^ • . . . da ji ne bom povzročil'nepotrebnih skrbi.
Dušan Špeh,
4.	d •
• . -
KADAR SEM BOLAN
Še dobro se spominjam dneva, ko sem zbolel za vodenimi kozami. Vročina in glavobol, sta me spravila v posteljo. Mama je ostala doma, da me je negovala. .Kuhala mi je čaje in mi dajala zdravila.
Nikoli ne bom pozabil njenega zaskrbljenega obraza, ko me je spraševala, če se bolje počutim.
Neko noč me je hudo Sejalo, Prebudil sem se in glej! Mama je sedela ob postelji in se takoj zdramila. Nalila mi je čaja in mi
26
ga ponudila.
V tistom trenutku sem spoznal, kako me ima rada. Ovil sem ji roke okoli vratu in jo v zahvalo poljubil. Ona pa je zajokala,
Zoran Ercegovčevic, 3. c
Moja mama je zelo delavna v gospodinjstvu in v. službi.
Spomnim se, kako mi je pomagala, ko sem, prišel iz bolnice.
Bil sem namreč na operaciji. Zjutraj mi je prinesla sendviče in sok. Vsak dan mi je dajala termofor in obkladke. Prinesla mi je revijo KIH, ZABAVNIK in Nedljeksi dnevnik. Kupila mi je tudi knjigo Bratovščina Sinjege galeba, ki sem je bil zelo vesel. Ko sem ozdravel, sem se 'ji zahvalil za vse.
Vem, da se z mami-co ne morem, primerjati, ker sem prepočasen.
Andrej Ban, 6. c
Kadar sem bil bolaa in nisem šel v bolnico, mi je stregla mama. Če je bila doma, je velik del sedela ob meni in upala, da bom kmalu ozdravel. Odšla je le, če je imela kakšno nujno delo.
Ko sem bil že večji, pa ni bilo, tako. Mama velikokrat ni dobila dopusta in sem moral biti sam doma. Zjutraj mi je na omari-
co vse pripravila., da ne bi veliko vstajal. Pozno je odšla na der-lo, da je velikokrat zamudila, popoldne pa hitela domov. Popoldne je zame toliko bolj skrbela.
Včasih mi je prinesla toliko različnih jedi, da nisem mogel vsega pojesti. Če sem ji rekel, da ne bom toliko pojedel, mi je odgovorila: „Le pojej, škodilo ti ne bo in prej boš ozdravel,"
In moral sem vse'.pojesti,	'
Ko sem ozdravel, sem šele 'spoznal, kakšno ljubezen mi je izkazovala mama o
Franci ^rcar, 6.c
Jutro se je prebudilo in sončni žarki so silili skozi goste krošnje ozelenelih dreves. Čmrlji in čebele so poplesavali med belimi cvetovi in zelenimi listi. Iz radia so odmevali prijetni zvoki melodije in po zraku je plaval vonj prijetne jedi. Že tedaj je bila moja glava težka, 'Nos sem imela zamašen in vsak premik glave je bil boleč. Z mrzlimi rokami sem se prijela za bleda lica. Bila so vroča, tudi čelo in nos sta bila vroča. Takoj sem vedela, da imam gripo.
Leno sem ležala na postelji in spet preštevala '.zelene liste na stari jablani. Z očmi sem sledila jati ptic, dokler se ni skrila za strehami sosednjih hiš. Tedaj sem zaslišala na stopnicah korake. Vedela sem, da je to babica, ki ji je mamica sporočila, da sem bolna. Zelo sem se je razveselila.
Nisem dolgo čakala, ko je.že previdno odprla vrata. Najprej se je pokazala glava, potem trup in slednjič je bila pri moji po-
stelji. Toplo me je pogledala s svojimi, živahnimi očmi in mi položila na odejo vrečo rumenih pomaranč:
„Izvoli, da boš hitro ozdravela!”
njHvala!” sem bolj zahreščala kot pa izgovorila,
,.,No in zdaj bova pregnali to tvojo gripo. Najprej se boš i lepo spotila, potem pa bova izmerili temperaturo!”
Še preden sem ji lahko odgovorila, me je nežno potisnila na blazino in me do nosu pokrila z odejo, na glavo pa mi je položila
brisačo. Iz teh cunj mi je gledal le ubogi nos, ki je komaj lo-
«
vil ozrak.
„Babica, lepo te prosim, odkrij me, ne vzdržim več!” sera kričala po polurnem mučenju,
()Vani, samo še pet minut, saj bo kmalu, pridna bodi!”
Zaskrbljeno se je sklanjala nadme in me brisala po potnem obrazu. .Ko. je minilo pet minut,, sem se začela zopet kisati. Babica pa spet:
,jVani, samo še pet minut!”
(1Že stokrat si rekla, samo še pet minut,” sem skoraj ihtela in živčno brcala z nogami.
„Zdaj pa zares še pet minut!”
Ko sem začela groziti, da se bom razkrila, je šla po svežo spalno srajco. Oddahnila sem si, saj sem se v tej vročini že skoraj skuhala, a babice.s spalno srajco ni bilo nazaj celo večnost. Ko je prišla, sem se preoblekla in zazdelo se mi je, kot da sem že popolnoma zdrava. Toda skrbna babica mi ni pustila še vstati in mi je ves dan kuhala čaje.
Kadar sem bolna, me babičine oči sočutno gledajo, ustnice se smehljajo,, mehke roke pa me božajo po glavi. Zelo sem ji
hvaležna za vse to, hvaležna sera ji, da pride k meni, hvaležna za njeno Ijubezem
Vanja Koligar,
8. a
MAMA
MAMA, MOJA ROŽA,
MENE NEŽNO BOŽA
IN UČI ME PETI
TER PRI KNJIGI SEDETI.
Maja Lapajne, 2 .a
ČE MEME NI DOMA.
Kadar mame ni doma, je zelo dolgočasno in žalostno. To sem ooeutila, ko je šla za tri tedne v Laško na zdravljenje.
Bilo mi je zelo hudo - vsak dan. Ko sem prišla iz šole, me ni nihče čakal. Zjutraj me ni nihče zbudil. Vse sem morala opraviti sama. Tudi pri gospodinjstvu sem morala narediti veliko več. Zvečer mi ni večerja nikoli tako teknila kakor takrat, kadar jo je kuhala mama.
Komaj sem čakala sobot in nedelj, ko je prihajala mama domov. Spet mi je bilo lepo. Ko pa se je spet poslovila, je bilo hudo.
Dočakala sem dan, ko sva se z očkom odpeljala v Laško. Ko
~-3o-
sva prispela v zdravilišče, sva jo zagledala. Naložili smo v avto prtljago in se odpeljali domov.
■V naš dom se je spet naselila sreča. Zame se je začelo znova brezskrbno otroštvo. Nimam rada, če je mama zdoma. Kadar pa že mora iti, se kislo držim.
Mojca Klemenčič 4.a
MAMIN D El OVITI DAN *
Rada bi vam opisala delovni dan moje mame in še mnogih drugih mamic, ki hodijo v službo in imajo na skrbi še svojo družinico in dom.
. Mo ja mamica vstane vsak dan zelo zgodaj zjutraj. Bratcu in očiju pripravi zajtrk, Zame pristavi mleko, da si ga kasneje pogrejem. Mamica in oči odpeljeta Gregca v vrtec in se nato sama odpeljeta v službo. Kot vse mamice ima tudi moja mamica zelo odgovorno delo. Domov se vrne ob pol treh.ali kasneje. Včasih gre spotoma v vrtec iskat bratca. Ko pride domov, skuha zmeraj odlično kosilo, ki me privabi, da ga že sita poskusim. Po kosilu pospravlja stanovanje, pere perilo, lika, mi pomaga pri nalogi in še in še .j,., ..To jo zelo izmuči, a nikoli ne rečeš „Ne, ne bom!s? Zvečer šiva, pere in ureja službene zadeve. Ko jaz že sladko spim, ona še pridno dela. Počivat gre zelo pozno. Spi le nekaj ur in zopet se začne njen težak delavni dan.
Vsak mamin dan je zelo naporen. To opažam že dolgp -časa. Mamica je zvečer vsak dan zelo izmučena. Bolijo jo noge, zaspana je. Včasih ji pomagam, a vse premalo. Vem, da je to grdo. Morala se bom tega odvaditi. Enkrat bom postala tudi jaz gospodinja, a
do takrat se moram naučiti še mnogo, mnogo. Želim si, da t>i bila tudi jaz tako dobra in pridna kot moja ljuba mamica.
Barbara Bulc,
4.a
MOJA BABICA
Moja babica Oe najboljša babica. Rada plete, rada šiva.
Moja babica je najboljša babica. Postala je že prababica. Za svojega pravnučka našivala goro je stvari, da jih komaj nesel bi.
In zato moja babica je najboljša babica.
Doris Zupančič,
6.	c
ODGRNILA SEM ZAVESO PRETEKLOSTI
Vsak človek ima svojo preteklost. Nekateri imajo srečna in vesela otroška leta, drugi pa se teli dni neradi spominjajo.
Odgrniti zaveso življenja komurkoli, predvsem pa našim naj-bližjim in najdražjim, ni isto, kot da bi odgrnil okensko zaveso. Ko želiš spoznati preteklost, moraš biti pripravljen na lepe in vesele, pa tudi na žalostne strani življenja.
Večkrat sem prisluhnila pripovedovanju stare mame, ko nam je pripovedovala o življenju, ki ga je po mojem mišljenju vredno opisati.
Rodila se je v številni kmečki družini. Zgodnja otroška leta so bila zelo vesela in lepa. Skupaj z brati in sestrami se je igrala in tu in tam pomagala na polju. Ko je bila stara komaj 'm šest let, ji je, močno zbolel oče in.kmalu za tern umrl.
Po očetovi smrti še je življenje spremenilo. Tudi najmlajši otroci so morali delati na polju in tako pripomogli, da so se lahko preživljali, kajti mati ni zmogla vseh bremen.
Že po končani šoli, v kateri so bili vsi zelo pridni, so odhajali od doma.
Moja stara mama, ime ji je Terezija, in njene sestre, so odšle v mesto za gospodinjske pomočnice, domov pa pošiljale denar, da so se otroci, njihovi bratje in sestre, oblekli in šolali.
Bila je gospodinjska pomočnica pri ugledni novomeški družini. Slovo od doma- ji je bilo zelo težko, vendar so jo tu lepo sprejeli in jo -imeli radi. Bila je pridna in marljiva.	"
Po več letih bivanja v mestu je spoznala prijaznega fanta, s katerim se je poročila. Z njim se je preselila na'njegov dom.
- 33' -
Po enem letu se jima je rodil' sin, kmalu za tem pa je izbrulpii-la druga svetovna vojna.
Vojna tudi njima ni prizanesla. Ker je mož šival za partizane (po poklicu je bil krojač), so ga izdali in ubili. Zažgali so hišo, mati z otrokom, mojim očkom, pa je ostala brez strehe nad glavo. Prenočevala sta pri tujih ljudeh, kjer sta dočakala tudi konec vojne.
. . Po- vojni se je drugič poročila in pričela življenje znova.
'
Rodila sta se še dva sinova, za katera je zelo lepo skrbela, mož pa je hodil na delo, da so si lahko postavili hišo.
.. Poznala je samo trdo delo in garanje, zanjo ni bilo nikoli razvedrila.
Otroci so se šolali, odraščali in kmalu odšli z doma.
Sedaj se je njeno življenje nekoliko umirilo. Sedaj, ko bi lahko uživala sadove svojega dela in nenehnih skrbi, je zelo bolehna in že nekoliko v letih. V veliko veselje so ji sinovi in mi, njeni vnuki.
Ko smo bili lani zbrani ob njej na rojstnem dnevu, je povedala, .na j bomo vsi'v življenju delavni in pošteni. Rekla jes
v*
9?Zivite življenje tako, da se ne boste kesali, ko se bo zagrinjal zastor življenja!"
Nataša Jakopin, 7. a
Spomnila sem se na sosedo Redkovo, ki,je že-marsikaj, doživela.
..... .. \ ... '
Povprašala sem jo, če bi mi povedala--nekaj o vojni. Nekaj časa je premišljevala in dejalas
„Novica o vojni se je kot blisk razširila p0 vsej Jugoslaviji. Ko so prišli v Novo mesto Italijani, je mnogo domačinov pristopilo na njihovo stran. Naša vas je bila skoraj predvsem domobranska vas, le malo je bilo družin, ki so bile na strani partizanov. Spominjam se veliko dogodkov, toda najbolj v spominu mi bosta ostala dva.
Nekoč, ko sem bila sama doma, so prišli k nam dorpobranci. ■ Vprašali so me po partizanih. Ker jim nisem ničesar povedala, so začeli•razmetavati po hiši. Ko niso ničesar našli, so me še enkrat vprašali po njih. Ker od mene tudi takrat niso ničesar izvedeli, so me začeli tolči s puškinimi kopiti^ da sem se vsa krvava .zgrudila na tla. Ko sem se zbudila, so bili pri'meni sosedje; začeli so se mi smejati in mi rekli;
v,Kako se počutiš, partizanka?”
Jaz, ki od- samega razočaranja nisem vedela, kaj storiti, sem se stegnila proti polenu, da bi ga zabrisala v obraz, toda moči so mi opešale. Zopet me je pobral spanec. Ko sem se zbudila, je stala pri meni mama in si brisala solze.
Po nekaj tednih sem ozdravela in odšla v partizane. Med njimi sem dočakala svobodo.
Takrat so se partizani zbrali pri naši hiši in peli vesele partizanske pesmi. Žene so hitele, da bi čimprej postregle našim osvoboditeljem. Jaz pa od samega veselja nisem vedela kaj storiti in sem hodila od partizana do partizana ter jim prisrčno stiskala roke. Proti večeru smo zakurili ogenj in posedli okoli njega.
Pogovarjali smo se, kaj se je vse zgodilo•med temi hudimi šti rimi leti.
Ko se je začelo daniti in so se partizani razšli, sem stopila v hišo in videla, da mama joče. Vprašala sem jo, kaj se je zgodilo, pa mi je odgovorila, da očeta ni domov. Tudi jaz sem se spomnila nanj in po licu so mi zdrknile solze. S.počasnimi koraki sem odšla ven, zunaj pa zagledam očeta. Vsa vesela stečem k njemu in zakričim:
„Oče, oče!"
Pritekla je tudi mama in vsi’ smo bili, veseli, da smo po hudih štirih letih zopet skupaj."
Ko sem hotela oditi, sem opazila, da ima soseda vse 'solzne oči. Zahvalila sem se ji za pripovedovanje in odšla domov. Med potjo sem premišljevala, kako zelo kruta in hudobna mora biti vojna, ki terja veliko žrtev in mnogo mučeništva.
Mojca Hočevar,
7.a
LAHKO MI JE VZOR
Mnogo sem premišljeval, o čem bi pripovedoval, 0 življenju moje mame, očeta?Nazadnje pa mi je mama svetovala: „Piši o življenju svoje stare mame, ona ti je o njem mnogo pripovedovala."
Moja stara mama se je rodila leta 1912 staršem, ki so imeli manjšo kmetijo. Bila je najmlajša, saj so bili pred njo rojeni že štirje bratje. Vsi so jo imeli radiv toda vseeno je živela zelo težko. Pomagala je- svoji materi, ki je bila že ob njenem rojstvu stara štirideset let. Njen-oče je dvakrat odšel za
' kruhom' v Ameriko.	. .
Posebno težko pa je bilo v času prve svetovne vojne. Ni bilo ne hrane ne obleke.
Že kot 15-letno dekle je hodila delat tudi drugam. .Že najbolj naporno delo je bilo v tovarni na Gorjancih. Tam. je sadila tudi smrekice. 0 vsem tem mi je pripovedovala, ko smo šli lansko leto peš na Gorjance,
Ko pa je bila stara 18 let, je odšla v Ljubljano. Tam je delala vse do poroke, ko se je vrnila na Dolenjsko. V zakonu sta se ji rodili dve hčerki. To sta bili moja mama in njena sestra. Toda to srečo ni dolgo uživala, saj se je moja mama rodila prav takrat, ko se je pričela.druga svetovna vojna.
Vsi v družini so že od začetka pomagali partizanom. Toda že leta 1942 so ji moža odpeljali v taborišče Gonars, 1943. leta pa so ga v Gramozni jami v Ljubljani ustrelili kot talca. Tako je dočakala svobodo sama, 5.imela ni ne poklica ne stanovanja, imela je le dva nepreskrbljena otroka. Toda vse to je preživljala s polno dobre volje.
In še danes je tako. Moji mami vedno govori: !}Bodi dobre volje! Mir je, zdravi ste,kaj pa še želite?” Meni in vsem svojim vnukom vedno rada pomaga. Uči nas, da naj bomo pošteni, pridni in ubogljivi.
Najbolj, srečna je, ko nas vidi, da smo' vsi njeni srečni, dobre volje. Ko pripovedujem o vsem tem, se mi zdi, da premalo cenim vse to, kar nam daje življenje.
Mislim pa, da je dobro, da sem končno prišel.sam do tega, da moram biti dober, da moram postati še boljši.
Do vsega tega pa sem prišel, ko sem premišljeval o težki-preteklosti stare mame.
Hugo Golnar,
MOJA STARA MAMA
IMAM STARO MAMO, KI MI ZMERAJ KAJ DA, PRI NJEJ SE IORAI/I. ČE m KAJ VPRAŠA, JI ODGOVORIM. ZMERAJ JI KAJ POMAGAM. GREM V TRGOVINO IN NAKUPIM, KAR NAROČI.
STARA MAMA JE VSAK DAN NA VRTU. VČASIH DELA TAKO TEŽKO, DA JI POMAGA STARI ATA. ZELO RADA JE V NOVEM'MESTU.
JE VEČKRAT BOLNA. TAKRAT REČE STAREMU ATU, NAJ GRE PO ZDRAVNIKA. STARA MAM IMA MUCKO, KI SE ZELO RADA IGRA. VEDNO MI PRITEČE NASPROTI NJEN PES.
Tomaž Bele,
2,d
NJENO PODOBO BOM VEDNO NOSILA V SRCU
Svojo babico imam v zelo lepem spominu. Bila je bolj temne polti in črnih las. Imela pa 'je zelo dobro srce.
Da, vsi otroci so jo imeli radi. Doma je bila iz Šentjerneja. Bila je hči tamkajšnjega trgovca. Večkrat mi je pripovedovala, da so se v tistem času, ko' je bila ona mlada, vozili s kočijami.
Med vojno so jo z družino preselili v ljubijano. Tani je tudi dočakala svbodo. Nato pa se je zorno jim dedkom preselila v Rimske Toplice. To je prijazen kraj na Štajerskem blizu Celja.
Kot sem že omenila, so jo vsi otrobi iz sosednjih hiš imeli radi. Hodili so namesto, nje v trgovino in ji tudi prinesli mleko z bližnje kmetije. Ona pa jim je v zahvalo dajala bonbone. Posebno majhni otroci so jo imeli radi.
Imela je tudi mnogo lepih rož, ki jih je skrbno negovala. Zmeraj mi je govorila;
t)Tudi rastline so živa bitja in tudi one potrebujejo vsak dan hrano, vodo in toploto."
Pozabila sem vam napisati, da je nisem klicala babica, temveč mama Marica. Nikoli ni hotela biti stara. Če sanjo vprašala, koliko je stara, mi je odgovorila; )(Toliko, kolikor se počutim!"
Rada je hodila v gore in na potovanja. Včasih,'ko sem bila pri njej na počitnicah, mi je pripovedovala čudovite zgodbe iz svojih popotovanj.
Prehitro jo je težka bolezen iztrgala iz našega kroga. Toda jaz bom njeno podobo in dobroto vedno nosila v srcu.
Nataša Pavlin,
S.c
BABICA - PARTIZANSKA UČITELJICA
Imam dve babici, ki živita v Ljubljani. Babica Tončka je bila med vojno partizanska učiteljica.
Bilo je med vojno. V partizanskih šolah so imeli redni pouk. V neki vasi je učila moja babica. Otroci so bili zelo marljivi.
Ko sc imeli slovenščino, je nekdo potrkal. Vstopil je mali kurir Janko.
„Kaj je novega," ga je vprašala babica. t,Nemci!” je rekel Janko.
Babica je hitro zaprla slovenske knjige in redovalnico.
„Marko, vzemi to! Skrij vse v listje!" je dejala.
Vsi so hitro odšli. Šola pa se je po tem obisku fašistov precej spremenila. Ni bilo tabel. Otroci so v šolo nosili črn papir.
Večlcrat poslušam njene zgodbe iz KOV. Ponosna sem, da je moja babica opravljala med vojno tako težko nalogo.
Barbara Vilhar,
2.c

9JT\
MOJA TETA JE MEDICINSKA SESTRA
Moja teta je medicinska sestra. Za ta poklic se je odločila ze prav mlada. Vedno ga je opravljala z veseljem, čeprav je delo pri bolnikih naporno. Včasih nam pripoveduje o kakšnem posebnem doživljaju. Rad jo poslušam.
Nekoč so imeli Cigančka v bolnišnici. Bil je star približno šest let. Cigani so zelo neradi v bolnišnici. Zelo so tudi navezani na svoje starše. Tako je tudi ta Ciganček težko prenašal življenje v bolnišnici, čeprav je bil bolan, je sklenil pobegniti.
Ko ni bilo sestre v sobi, je splezal na okno in dalje na žleb.
Tam se je spustil navzdol. Ker je šlo po žlebu hitro in se je že težko držal, je padel na zemljo in si pri tem zlomil roko. Kljup temu je še hotel bežati.
Ubogega in prestrašenega otroka so še bolj prestrašene sestre hitro pobrale, ga' tolažile in ga odnesle nazaj v posteljo. Kmalu je ozdravel in presrečen odšel s svojimi starši domov.
- 4o -
Teta je v službi v bolnišnici že-• osemindvajset let. Stanuje v majhni podstrešni sobici in nad njenim oknom gnezdijo golobi. Kadar pride-utrujena z dela5 jo njihovo gruljenje razvteseli.
Rad pridem v njeno sobico.	1	• v v '■ ■ ’ - 'r"'
Večkrat nas obišče in v njeni torbici je vedno kaj za nas -otroke.
Svojo teto imam rad in ji želim lep 8. marec.
■ '■ i- ’	\y~	•
-	' MOJA TETA JB UČITELJICA
MOJA TETA JE UČITELJICA. UČI 2. RAZRED. IMA DVA OTROKA. EDEN HODI V 6. RAZRED, DRUGI JE V GIMNAZIJI. VČERAJ JE PRIŠLA K NAM. PRINESLA MI JE ČOKOLADO. JUTRI BO SPET PRIŠLA. IME JI JE ANI, PIŠE SE KAFOL.
Vanja Dalmacija, 2.d ■ ■	-
NAŠA TOVARIŠICA
V ŠOLI SO TOVARIŠICE. UČIJO NAS MATEMATIKO, SLOVENSKI JEZIK IN TAKO DALJE. KADAR JE NE POSLUŠAMO, POTEM TUDI NE ZNAMO. ČE' KLEPETAMO, NAS POŠLJE V KOT. KOTI SO ŠTIRJE, ZATO JIH NIKOLI NE ZMANJKA. KADAR PREPISUJEMO, NAS RAZSEDE. VEČKRAT DOBI'KDO PODPIS. TOVARIŠICA JE DOBRA. VČASIH SE TUDI RAZJEZI.
Tomaž Borsan,
2.d
.‘.-•v,	T'	'' •
Gregor Humar, 3.d
'	h- -
>	i
										
										
					-U					
STARKA IN ROŽE
V neki majhni vasi je živela starka. Bila je vdova. Moža so ji ustrelili in ostala je sama.
Imela je majhno hišico, ki so je lahko takoj spoznal po lepem vrtu. Po cele dneve je prebila na vrtu, ga okopavala in zalivala. Njene rože so v vasi najbolj bujno cvetele. Imela je veliko vrst rož, le sadike neke njej najljubše rože ni nikjer dobila.
Najbolj radi pa so jo v vasi imeli otroci. Večkrat so ji kaj postorili, na primer: prinesli so ji vodo, pomagali negovati vrt in. v zahvalo dobili velik šopek rož.
Tako so ji minevali dnevi in bližal se je 8, marec, dan žena. Ta dan je še posebno lepo uredila vrt. Ko se je ravno odpravljala v mlin, ki je bil v sosednji vasi, po moko, so pritekli otroci, ji voščili za 8. marec ter ji dali neko posebno darilo. Uganite, katero! Da, prav ste uganili - sadike njej najljubše rože, Od sreče kar ni mogla verjeti, pa tudi vedela hi, s čim naj poplača otrokom.
Tako je preživela 8. marec v majhni vasi neka starka. Želim, da bi ta praznik lepo praznovale tudi vse druge mame, žene, babice in starke.
Doris Zupančič, 6, c
- 42 -
NJENE ROŽE
V vasici pod Gorjanci stoji stara kmečka hiša z lesenim balkonom in polknicami.. Na levi strani se razprostira majhen skalnjak, na desni strani pa je cvetlični vrt.
Spomladi se v skalnjaku prvi prebudijo zvončki, telohi in
•••. •• •
krokosi, kmalu za njimi pa tulpe in narcise, V vrtu pa prvi zacvetijo nageljni, potonike, za njimi pa dehteče vrtnice in ovijal-
i	....	■'	.	■	’
ke. Na. oknih in na balkonu pa so prve pelagonije in fuksije, gomoljaste belargonije in vodenke. Skoraj se ne moreš odločiti, ali je vrt najlepši v zgodnji pomladi ali v juniju, ko se v mraku med vonj vrtnic meša dehteči jasmin, ali-v poznem poletju, ko zacveto dalije in gladiole, ali morda jeseni, ko tik pred mrazom zacveto krizanteme v vsej svoji- lepoti.
Za vse te vetice skrbi skozi vse leto z veliko ljubeznijo moja stara mama. Ljubezen do cvetic je že tradicija v mojem sorodstvu. Stara mama pozna vsako posebej. Ve, kdaj je treba katedro posejati, presaditi, zaliti, obrezati, razmnoževati.in spravi-ti v prezimovališče. To delo pa zahteva veliko znanja, truda in zbirateljske žilice. Stara mama je veliko cvetic prinesla iz svoje rojstne hiše, nekaj jih je dobila od sorodnikov in znancev, druge pa je kupila, ali sama vzgojila.
Staro mamo loči od njenih rož le najhujša bolezen. Tudi sedaj, ko je zima, njen dom krasijo božični kaktusi in velikocvet-ni amarilisi.
Moja stara mama z delom in z ljubeznijo do narave skrbi za lepo in zdravo okolje, čeprav ne uporablja zvenečih besed, je moj vzor.
Leon Meglič,
4.d
BILA JE PRAVI .POSEBNEŽ
V Semiču nad postajo je živela starka, ki so ji pravili Bajerska Micka. Nihče ni vedel, koliko je stara, pa tudi za pravi priimek ne.
; 4
Znala je zdraviti ljudi z raznimi zelišči pa tudi na sestankih, kjer se je veliko govorilo, je 'bila vedno poleg. Njena naj-Bujša lastnost pa je bila ta, da je strašno rada govorila, Ker je Bila sama, se je pogovarjala s svojo staro mačko in kokošmi. Če D© koga videla na postaji, ga je takoj zvabila v hišo. Pripovedovala mu je doživljaje iz svojega otroštva, resnične in neresnične tako da se je njen poslušalec čisto vživel v zgodbo. Ko pa je- Mic ka zagledala vlak, mu je velela, naj teče, če ga hoče dobiti, a sama se je natiho smejala, kajti vedela je, da ga ne bo ujel.
Tako je šla tudi moja mamica nekoč na vlak. Seveda jo je Mic ka prestregla in tudi njej govorila v neskončnost. Ust ni niti za hip zaprla. Ko se je vlak prikazal izza ovinka, je zavpila:
„Teci, teci!" Mamica je hitro pograbila svoje stvari in stekla proti vlaku.-Ni ga ujela, kakor ga ni še nihče pred njo. Morala se je vrniti k Micki.
„3ama sreča, da ti je ušel," se je razveselila.„čel dan se bom lahko pogovarjala s teboj."
Micka si je na peči pripravila vino in se zleknila nanjo, mamica pa se je ob peči na klopi učila, ker je bila takrat še študentka,
Micka je počasi pila vino in govorila, dokler ni zaspala.
Ker je kozarec še vedno držala v roki, se je vino zlivalo na mamico. Čez čas se je Mica prebudila in začela govoriti čisto nekaj drugega kot prej, dokler ni spet zaspala. Premetavala se je, da je mamica mislila, da se bo peč vsak čas podrla. Ko se je navadi-
la na ropot, se je mirno zatopila v branje. Nenadoma pa je peklensko počilo in nekaj je treščilo nanjo. Sprva ' je mislila; da se je podrla cela hiša, toda ko je zagledala Micko, kako &e kobaca1 po tleh, je komaj zadržala smeh. Padla je bila namreč na tla, a še ' vedno je držala v-roki vrat razbite steklenice v-
.	'	. Marjeta Dajčman,
7.a
SPOMINI'NA- STARO ŽENICO SO ŠE' ŽIVI
Živela je v hiši, ki še danes trdno stoji. Ko sem bila majhna. je nisem dobro poznala. Toda spomin nanjo ml. je ostal.
Bila je dobrega in mehkega srca. Teta., ki me je pazila, jo je zelo dobro poznal.a in večkrat je odšla k njej. Tudi ona je prihajala k nam, ca‘j je v hiši živela sama. Vedno mi je prinašala bonbone in zato se mr je najbrž kot otroku vtisnila v spomin. Ni imela slušne in ko ■ sem razmišljala o njenem življenju, sem. dogna.-la,. da je bila dninarica. Hodila je ljudem okopavat- zeml.jo in gojit cvetje. To se je naučila pri vrtnarju, pri --katerem je .nekoč^ delala. Hiše ni kupila. Dobila jo je po gospe, pri kateri je bila za strežnico. Spominjam se, aa je imela polna okna rož. Bile so rdeče, modre, rumene, skratka v vseh barvah. Posebno rada je imela tulipane. Pomešala jih ;ja med seboj, da je bilo eno okno kot cel rožni grm. Toda kmalu ja umrla,'	'	-
Zapustila je hišico, v kateri sedaj stanujejo drugi ljudje. Toda kot spomin nanjo je vrtiček pred hišo še vedno poln prelepih tulipanov.	•	... ■
Helenca Janžekovič, 5»c -
... j
ČISTILKA JE PRIPOVEDOVALA
Tovarišica čistilka Francka Mihelčič čisti na naši šoli že
tretje leto. Dnevno očisti 9 učilnic, 2 'stranišča in kabinet.
h	h
Njen delavni čas je od 14 do 22 . S tem je zadovoljna.
V šoli dobi svojo delavno obleko. Pri delu uporablja sesalec, metlo in smetišnico, čisti pa tudi z raznimi čistilnimi sredstvi. Njeno delo je naporno, zato ker učenci puščajo razne odpadke, po tleh je veliko siljenja, na mizah pa so prilepljeni žvečilni gumi ji.
Med šolskimi počitnicami očisti stekla, luči, mize, tla in umivalnike. Pohvalila je.učence 4.C razreda, grajala pa učence 2.a in 3.b razreda. Učencem naše šole želi sporočiti to:
„Pridno se učite in ubogajte tovarišice!” .
Iz pogovora s čistilko sva .izvedeli, da opravlja naporno delo. Učenci ji lahko pomagamo tako,' da vsaj skrbno pospravimo' učilnice.
Saška Sepec in Sonja Nemanič,
TAKO SE MI SMILI
Vsi vemo, da je 8. marec ^dan žena. Ta dan mamicam, tetam in znankam stiskamo roko in podarjamo cvetje in druga darila. Pozabljamo pa na tiste žene, ki jim je vojna vzela najbližje in jih,na. ta da.n nihče ne poboža po sivih laseh. Tako ženico sem prvič videla na pokopališču, o njej pa sta mi pripovedovala mamica in - očka.
V majhni vasici na robu gozda je živela v nizki hiši neka ženica. Bila je mati štirim otrokom; Ančki, Janezu, Francetu in Jo...
žetu. Tudi oni so bili nekoč majhni in kot vse matere je tudi ona skrbela zanje in. za moža. Pomagala jim je pri učenju, ko so bili bolni, je bedela nad njimi, kuhala in prala jim je in vsi so zadovoljno živeli.
Ko pa je izbruhnila vojna, se je življenje za vse spremenilo. Vsi so se kmalu vključili v ilegalno delo in pomagali partizanom; otroci, ki so bili takrat že odrasli, so trosili letake in pisali parole, oče pa je partizanom vozil hrano ...zdravila, orožje in obleko, ki jo je mati nabirala po vasi.
Nekoč je bil oče izdan in sovražniki so ga pričakali v gozdu. Trmasto je molčal in ni hotel izdati partizanskega tabora, zato so ga na mestu ubili. Tako je padla' prva žrtev te družine.
Mati je morala sedaj še bolj delati in očeta je pogrešala cela družina, Z njegovo smrtjo pa se je v hišo naselila žalost in nič več ni bilo tako živahno kot prej.
Otroci so sovražnike začeli še bolj sovražiti, saj so oni ubili očeta. Vedno so mislili na maščevanje,.tako fantje.kot dekle.
Prva sta odšla v partizane Jože in France, za njima pa še Janez in Ančka. Materi je bilo zelo hudo. Vedela je, da bodo sedaj
njeni otroci v nenehni nevarnosti. Nekaj časa jim je hranila, po tem pa je popustila. Kadar so jo zvečer skrivaj obiskovali, jih je vedno gledala in zdeli so se ji pravi možje.
V.neki. veliki hajki na nemško postojanko pa sta ji padla oba. Tako je smrt še drugič pogledala v hišo in mati je odslej živela v obupu. Ni in ni mogla pozabiti najprej moževe potem pa še sinove smrti.
Potem sta jo nekaj časa obiskovala le Janez in Ančka, Sedaj je videla, da ima le še dva otroka in tema dvema je branila nazaj v partizane. A onadva je nista poslušala.
Tako se je njeno telo od obupa še bolj upognilo in njeno življenje je bilo žalostno. Tolažilo jo je le to, da se njena otročka borita za svobodo cele domovine.
Tiho je živela, dokler ji vojna ni pobrala še zadnja dva o-troka. Potem ni mogla več vzdržati. Ni verjela, da je bila taka usoda namenjena ravno njej. Ni ji. preostalo nič drugega, kot da mirno čaka še svojo smrt.
Tako žalostno živi še danes. Bila pa je ponosna, saj so štirje otroci in mož padli kot borci za svobodo.
Vsako leto jo vidim na pokopališču na dan mrtvih, ko prižiga, svečko za vsakega izmed svojih, čeprav ve samo za dva, kje sta pokopana.
Svečke gorijo, ona pa stoji ob grobu, sključena je in po licih ji polzijo solze. Vem, da misli na svoje otroke in moža. Za 8. marec si želi le to, da bi bili lahko vsi še enkrat skupaj: mož, otroci in ona,
Darja Bradač,
6. c
- 48' -
UTRINKI IZ ŽIVLJENJA MOJE STARE MAME
Nedeljsko popoldne sem preživela pri stari mami. Poprosila sem jo, naj mi pove, kako je lilo v NOB.
Tako mi je pripovedovala:
jjBilo je leta 1941. Moj mož in drugi zavedni Slovenci so odšli v gozdove. V vasi so ostale ženske z otroki in starci, ki niso bili sposobni za boj. Imela sem štiri otroke, Mirko je bil star osem let, Tine deset, Marija enajst in najmlajši Tonček komaj štiri leta. Hrane je bilo zelo malo. Jedli smo le krompir in fižol, pa še tega je primanjkovalo. Zato je vladala lakota,
Ta vas je bila majhna, livna'in domoljubna, razen nekaterih izjem. Hiše so bile nizke, s slamo krite. Is dimnikov pa se je kadil dim.
Nekega večera je rahlo potrkalo na okensko šipo. Pogledala sem, če otroci spijo in tiho kot senca zapustila sobo in šla odpret. Pred vrati je stal komandant Janez. Bil je temnolas in suh partizan. Pod nosom je imel brčiče, na rami obešeno puško, za pasom pa dve bombi.
Rahlo sem zbudila Tineta .in mu po”edala, kakšna naloga ga čaka, - Nesti bo moral pošto. On pa je samo skomignil z rameni in rekel, da naj me nič ne skrbi, da bo varno odnesel pismo mlinarju Pepetu, ki je dela,! za partizane. Všila sem mu listek v zakrpane hlače. Na:glavo si je dal majhen selen pastirski klobuček, ki ga je staknil v skrinji, iz katerega so mu gledali peščeno rumeni lasje. In kmalu ju je vzela nočt Zelo pozno ponoči je srečno prišel domov.
Komaj pa se je zdanilo, smo zaslišali glasno govorjenje in trdo hojo pred hišo, malo' pozneje pa močno tolčenje na vrata. Vsi smo osupnili. Nekdo nas je izdal, smo hkrati pomislili. Šla sem
odpret. Čakali smo najhujšega. •: .Surov o so nas pogledali. Bili so trije domobranci. Najdebelejši je pretrgal molk in vprašal, še smo imeli kakega partizana v hiši. Molče sem odkimala. Otrokom so-, se začeli dobrikati. Vprašali s.o jih, če je bil kakšen stric zvečer v hiši. Molče so me pogledali in odgovorili, da ne. Oddahnila sem si. Pahnili so me od vrat in hrupno odšli,"
In po vseh mukah je zasijala težko pričakovana svoboda, za katero je žrtvovala svojega najmlajšega otroka, ki ji je nekega dne umrl na rokah.
• .č
V njenih očeh so bile solze'žalosti in sovraštva, ki so me zelo ganile.
:	; Mateja Ovar,
6.	e ?
BILO JE HUDO
Ležala sem v postelji zaradi pljučnice. Zelo sem se dolgočasila. Začela sem brati knjigo, a me ni zanimala. Tedaj vstopi mama.
Vpraša me: tIAli te zelo boli?"
„Ni tako hudo," ji pravim, „le dolgočasim se. Pripoveduj mi
kaj !"
(»Bom, še prej pa ti skuham čaj."
Nestrpno sem jo pričakovala. Radovedna sem bila, kaj mi bo pripovedovala. Med boleznijo me večkrat kratkočasi s pripovedovanjem. Največ mi pripoveduje o svojem otroštvu.
Mama se je vrnila. Postavila je čaj na omarico in sedla na stol poleg postelje. Za nekaj časa se zamisli, nato pa začne:
5o ~
jjBilor je med vojno,- Takrat, je bilo zelo hudo-. - Bili smo lačni, pozimi pa smo prezebali, ker ni bilo dovolj- oblek, .Poleg, vse! tegob pa .smo bili tudi brez staršev, ki ..bi nas tolažili in varovali. Očeta in mamo so odpeljali- v taborišče -na Rab, ker sta pomagala partizanom.^-----, -
Starše 'je izdal sosed, ki je izvedel, da so pri nas prenočili t partizani, Povedala ti bom nekaj več-.o tem obisku,58 mi reče ■mama	....
„Partizani so prišli sredi noči. Trkali so na okna in mama jim-je odprla. Bila je lačna in.prezebla partizanska patrulja. Mama jih je posadila na peč in jim skuhala žgancev. Ko so se najedli, so se poslovili in zginili v noč.
Sosed, po rodu Kočevar, ki je že nekaj časa sumil, da sprejemamo partizane, je videl patruljo, ko je odhajala, To je povedal Nemcem, ki so starše odpeljali v taborišče. Zelo smo jokali za njimi. Za nas sta odslej skrbela ded in babica, ki pa sta bila zadirčna in sta nas tudi pretepala,” mama žalostno konča svojo zgodbo.
Nenadoma se predrami iz zamišljenosti in pravi; „Sedaj pa hitro popij čaj in poskušaj zaspati!"
Res sem jo ubogala in kmalu zaspala.
Mateja Strasbergen 6. e
ŠOPEK ZA MAffiCO
Mamica, glej!
Pred tabo stojim
in v roki droben šopek držim.
Šopek vijolic, trobentic in zvončkov za osmi marec ti podarim.
Janja Vrečič,
6.d
Tu je marec, 8, marec, praznik, vseh žena. Mala Maja še ne ve, kaj naj svoji mami da. Pridna Maja spomni se vesela: lami bom tako'želela:
„Rada ti bom pomagala, v prostem času. z. bratcem se. igrala!"
Barbara Bulc,
4.a
Težki tvoji so koraki, trudno tvoje čelo, mati. Roke tvoje so zgarane, toda koga tožba tvoja gane?
Srce tvoje je predobro, tvoja roka preljubeča, pregrenka je tvoja solza, saj ne veš več, kaj je sreča.
Toda vedno si ljubeča,
vem, da včasih
črna mora stiska te in tare
in takrat se vprašam:
le kako, kako vse, mati zmoreš?
Marjeta Dajčman, 7 .a
NI TE, MATI
Videla sem svetlo zvezdo na nebu; sanjala sem, da si to ti,
mama.	■	.	’
Videla sem drobno cvetko v vetru; vedela sem,
da si to ti,	■	•
mama.
Slišala sem petje drobne ptice v travi; slišalaV.sem tvoj glas, mama.
Čakala sem te sredi blatnih njiv v pomladi;
,• -   	'
*
odganjale so trave in peli strnadi, ki jih ni bilo ...
Čakala sem te sredi blatnih travnikov spomladi, odgovarjale so cvetke in slišala sem tvoje besede, ki jih ni bilo ..,
Marjanca Božič,
7.d
<e p©3
o
n, io a m l
a
ŽER^ JE ORGANI Z IRMA TUDI DMES (Razgovor s tovarišico IVANKO MOROSINI, predsednico sveta za družbeni in politični položaj žensk.)
Tovarišica Morosinijeva je ena redkih predsednic. Vemo, da so na vodilnih mestih ponavadi moški. Ko že govorimo o enakopravnosti, še vedno spoznavamo, da so ženske manj zastopane. Napovedano mednarodno leto žena se spreminja v mednarodno desetletje žena! Zakaj? Ker se z razvojem družbe pojavljajo tudi nove naloge.. Mnogo problemov ima sodobna šena. Kakšni šo In,kako jih rešujejo, pa smo hoteli zvedeti od tovarišice 3\wrosinijeve.
„Pri SZDL obstaja svet za družbeno ekonomski in politični položaj žensk. V tem obdobju razvoja socialistične družbe smo ugotovili, da ne obstoja problem žena ločen, temveč da je to problem celotne družbe. Naloga sveta pri občinski konferenci SZDL je nakazovanje in aktiviranje problemov, ki se drugače ne bi tako hitro reševali. Naš občinski svat, kot ostali v Sloveniji, obravnava probleme naše žene, za katere smatramo, da so pomembni za našo družbo. Problemi, za katerih reševanje smo se sedaj dogovorili, so; otroško varstvo, socialno varstvo, izobraževanje, analiza družbenega položaja žene.
Prvi problem je varstvo in vzgoja otroka, ko so starši na delovnem mestu. Tako varstvo bi moralo biti organizirano tudi na podeželju, da otroci že pred šolo dobijo neko določeno znanje.
~ 54 -
Akcije za to že tečejo, delo in uspeh pa sta odvisna predvsem od finančnih možnosti ter v neki meri tudi od pripravljenosti sodelovanja vseh delavnih ljudi„	.
Eno od vprašanj je tudi celodnevna šola, katera gotovo prinaša mnogo olajšav materam. Ta oblika izobraževanja v svetu ni nova, nova je le pri nas,.
Tretja naloga, ki smo si jo zadali, je ugotoviti stanje zaposlene žene na področju novomeške občine in delo te žene. Spremljati in kontrolirati moramo delovne pogoje in varstvo zaposlenih žena pri delu. To ji pripada p', ustavi in po medsebojnih razmer-
i
jih v združenem delu. Tako sc npr. moramo zavedati, da je nočno delo še večja obremenite' vsaka žene.
Organizacija konference -za družbeno aktivnost žena se je razvila iz nekdanje bonbone AE 3, ki je bila osnovana ...v najtežjih časih naše zgodovinske, preteklosti, in sicer 6. dneembra 1942 do 1953, ko. je bil na IV. .kongresu ATŽ sprejet sklep., da se ukine posebna politična organizacija žena Jugoslavije. Vendar,je določena oblika organiziranosti ostala v zvezi društev žena Jugoslavijo~ in v okviru SZ1L - v konferenci za družbeno aktivnost žena.
Slovenska žena je danes organizirana v konferenci- ra družbeno aktivnost žena v .okviru SZDL in sedaj v obliki sveta pri SEDL,
Funkcionarke nekdanje-- borbene AFŽ So še vedno aktivne in se obračamo' k njim za pomoč in nasvete,
Nalog® -AFŽ so bilo v tistih težkih časih povsem drugačne.
Zato moramo mi - mlajši rodovi, gojiti spoštovanje do teh težkih časov, nam morajo biti vzpodbuda in podlaga za vse boljše delo in napredek, tako kot so bile nekdanjim članicam ANŽ. Vsaka žena na svojem delovnem mestu moro.' prispevati k razvoju in napredku družbe. Idejo žena v težkih časi h med NOB nas vodijo še naprej, ‘
Vsaka žena ina tri naloge; naloge žene iri matere, ki mora sodelovati pri vzgoji .otrok, 'naloge proizvajalka in naloge družbene delavke. Žene matere vemo, da želimo ustvariti Sim lepše vzdušje v družini, kjer sodelujete vi, naši otroci. In če boste pomagali svojim materam pri delu v družini, da boste dobri in vestni učenci, nam boste zelo olajšali delo. Pri tem pa boste tudi pripomogli k hitrejšemu razvoju družbe, ki potrebuje vedno več ljudi z dobrim znanjem. Vsak delavec naj bi imel vsaj osemletko. Zaradi, potreb celotne družbe pomagajte svojim sošolcem, ki ne bi uspeli uspešno zaključiti osemletke.
Vsem ženam ob 8. marcu čestitam za dosežene uspehe na delovnih mestih kot v osebnem življenju.
Vam mladim pa želim,,' da bi svoja mladost še naprej preživljali v sreči in veselju ob izpolnjevanju vseh vaših nalog, ki jih imate,n je zaključila tovarišica Morosinijeva.
Andreja Žveglič,
8.d
LIST IZ PARTIZANSKEGA. DNEVNIKA ■
november, 1944
Po ozki gazi tiho kolona gre v noč.
Sneg briše nje sledove in kliče mraz strupen, ki borcem trudnim, zbitim, počasi jemlje moč. Ta kriv je smrti mnogih, premnogih že imen.
Tu ranjenec zavzdihne, tam krik zasliši se. Spet eden prosi kruha in drugi pade v sneg. Kolona pa gre dalje, dalje ...
Zasliši zvok se pesmi, ki jih bodri v teh dneh
• c •
Vse ena. misel vodi po poti. iz krvi, , -vsi eno si. želijo, .v teh....sivih, težkih dneh-.
Želeli bi oteti nasilja vse ljudi.
Svoboda naj zavlada na teh slovenskih tleh!	.	.
Mojca Nared,
7.	d
'	KRUTA Sl, VOJNA!
Na zemljo padel je večer.
Skoz okno-''strmim v noč in čakam? čakam ...
Kdaj se vrneš, sinek zlati, kdaj te spet objame tvoja-mati?
Sprašujem sonce,	~
sprašujem luno, zvzde,
.	vendar nihče odgovora ne da.
Pustil si zdaj me, pustil samo.
:,Vrni se., vrni!" kliče srce,
solne objokujejo tvoje ime.
o
Vojna prekleta!
Vojna krvava,
sina mi,vzela, moža in očeta.
.	•	-	_ i;	■	: •
Irena. Kirm,
8.	c
Mnogo žena je na našem področju, ki bi zaslužile, da Vam jih predstavimo v našem glasilu. Ker se nismo mogli odločiti sami, smo zaprosili občinski odbor 2B Novo mesto, naj nam preskrbijo seznam nekaterih žena, ki so v vojni mnogo prestale, občinski odbor RK Novo mesto naj nam pove, katera žena z našega področja je dala največkrat kri, tovariša Komel ja, upravnika Študijske knjižnice pa, naj nam pripoveduje o Hovomeščankah, ki so vtkane v zgodovino našega mesta. Pogovori so stekli, pridni pionirji so po svojih sposobnostih to zapisali, kakor so najbolje mogli.
Vsem se za sodelovanje toplo zahvaljujemo, posebno še tovarišu Komel ju za dragoceno pripovedovanje.
OD AKTIVISTKE DO BORKE ZAPADNO DOL. ODREDA
Obiskala sem POGLAJEN ZALKO iz Novega mesta, aktivistko in borko v času narodnoosvobodilne vojske, ki mi je o svojih spominih na tiste čase povedala naslednje:
,.,Ko se je začela vojna, sem bila zelo mlada. Že v letu 1941 sem delala na domačem terenu v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah kot aktivistka. V partizane sem odšla maja 1942. Bila sem v Zahodno Dolenjskem odredu. Moje partizansko ime je bilo Marta. V istem odredu so bile še tri. ženske.. Lahko povem, da smo bile borke z borci popolnoma enakopravne. Ravno tako smo nosile orožje in hodile na stražo. Z odredom smo se zadrževali večinoma na področju kočevskih'gozdov. Tudi roška ofenziva me je zatekla v kočevskih gozdovih. . Spominjam se, da smo bili v času te ofenzive ob neki priliki od Italijanov obkoljeni. V koloni po eden smo se prebijali skozi sovražnikov obroč. Pri umikanju smo se vsi razkropili vsak na svojo stran. Nekako sem prišla do Starih žag, tam pa sem bila od Italijanov aretirana.
Odpeljali so me v zapor v Črnomelj, kjer sem ostala še z ostalimi zaporniki en mesec, Zapnia sem bila v kleti in po enem mesecu so me .odpeljali v Ljubljano in me zaprli v-Belgijski kasarni. V eni sobi nas je bilo 36 žensk, med.njimi precej domačink. Življenjski pogoji so bili v obeh. zaporih nevzdržni. Po tednu- dni sem bila sojena v Ljubljani. Sodba je .glasila? Internacija-na . Rabu..
Skupaj še z nekaterimi domačinkami so nas odpeljali v oktobru- 1942 na Rab. Tam smo bile pod šotori. Jedle smo enkrat na dan čorbo. Morale smo težko delati. Ker smo bile'izčrpane in onemogle, smo hotele s štrajkanjem doseči, da bi dobile več hrane.
Po kapitulaciji Italije sem se vrnila v Ljubljano, S ponarejeno osebno izkaznico sem prišla po skrivnih poteh v Podturn ravno tistega dne, ko je bilo bombardirano Novo mesto. Takoj sem začela aktivno in organizira.no delati na terenu kot politična delavka in aktivistka. Udeležila'sem se prvega kongresa slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bil 17, in 18, oktobra 1943 v Dobrniču. Na kongresu so bile jasno postavljene naloge žensk v času vojne in po vojni. Znanje, ki sem ga pridobila na kongresu, sem morala kot aktivistka prenašati na druge tovarišice in tovariše na terenu. Delavka na terenu sem ostala vse do konca vojne, to je do 15. maja 1945.
O praznovanju 8, marca - dneva žena - v času vojne veliko ne morem povedati. Ne spominjam se, da"bi ta dan praznovale. Vem le to, da so bile naše naloge odgovorne in naporne ter da smo morale vložiti veliko- truda, da smo zaupano delo opravičile.”
•. . .	•	•	’ ' V. r-*
Nataša Papež,
3.	d -
BILA JE BORKA. KOZJANSKEGA BATALJONA
V odred Kozjanskega bataljona je bila tovarišica MILICA ŠALlJEVA sprejeta S« julija 1943. Ta bataljon se je boril na zelo težkem in nevarnem področju, to je od Kozje planine do Pisec in Brežic, Komandant je bil Janez Jerin, ki še danes živi v Celju. Imel je zelo težko delo, saj je moral pridobivati nove ljudi, ki jih je bilo zelo malo, Nemci so v obmejnem pasu skoraj vse naše ljudi izselili, naselili pa so Kočevarje in druge nemške družine.
Tovarišica Milica je takrat delovala kot terenska delavka. Njena glavna naloga je bila sprejemati mladince; najboljši so postali SKOJevci in člani KP.
Njena druga, tudi zelo važna naloga, pa je bila zbiranje sanitetnega in drugega materiala, ki ga je bilo takrat zelo težko dobiti, saj so se paruizani največ skrivali po zakotnih vasicah in niso smeli veliko hoditi naokrog, ker je bilo veliko naših, slovenskih vohunov, ki so poznali tudi skrivne poti. Kolikor pa so mogli, so pomagali naši ljudje tako, da so iz rjuh delali razni sanitetni material in prinašali hrano. Včasih so dobili tudi kakšno injekcijo in sterilni povoj ter kakšna zdravila. Prinesli so jih naši ljudje, ki so hodili v mesto. Tako je delovala tovarišica Šali jeva prav do 8: februarja 1945.
Kulturniki in drugi nastopajoči,.ki naj bi počastili slovenski kulturni praznik, so imeli takrat zadnjo vajo na predvečer kulturnega praznika. Nastopati bi morala tudi tovarišica Milica. Vse priprave so lepo potekale in nikjer ni bilo sledu o sovražniku, pa ga tudi nihče ni pričakoval.
Prav na kulturni praznik je bil okoli gradu Pišece, kjer so se zadrževali partizani, sklenjen sovražnikov obroč, S pomočjo izdajalcev, ki se jih v Brežicah ni manjkalo, so se Nemci v svojih dobro opremljenih oblekah, skritih pod belimi plašči, pri-
6o -
plazili v bližino, ki je patizanom onemogočila kakršenkoli beg.
Po dolgotrajnih bojih so se partizani -umaknili.
Tovarišica Milica je bila ranjena, obležala je v snegu. Čeprav so Nemci preiskovali teren, je niso našli, ker je bila toliko pri močeh, da se je pokrila s snegom in zabrisala sledi.
Drugi dan so jo našli. Ker pa je bila hudo ranjena v nogo in ker niso imeli pravih zdravil, da bi jo pozdravili, je še danes vojni invalid. 8. februarja 1945 je ostala v zasilni partizanski bolnišnici .
Danes živi in dela kakor vsi nekdanji borci, ki so preživeli vo jno.
Liljana Kapš, Vladi. Šribar,
7.a
61
BILA JE CELO V GLAVNEM ŠTABU XIV. DIVIZIJE
S sošolcem sva dolila nalogo, da interjuvava tovarišico VALERIJO USENIK, nekdanjo aktivistko in borko med NOB.
Odpravila sva se k njej neko nedeljo popoldne. Prijazno naju je sprejela in odpeljala v kuhinjo. Na mizi je bil pisalni stroj, na katerem je, kot nama je pozneje povedala, tipkala spomine ,
Najprej sva jo vprašala, kako je prišla v stik z OP.
f,Bila sem stara 20 let, ko me je bratranec povezal z aktivisti, Že s šestimi leti sem bila članica društva Sokol, vendar sem se šele sedaj seznanila s politiko, predvsem s KPJ.Postala sem članica SKOJa. Naš mladinski aktiv je raznašal letake, pisal napise po hišah ter zbiral zdravila. Moj brat, ki je bil star 12 let, je nekemu Nemcu na vlaku sunil nahrbtnik. Vendar je bila organizacija izdana, zato sem odš3.a v partizane.
Tu so rabili strojepiske, da so prepisovale poročila, ukaze in razne brošure. Tako sem prišle, v tiskamo, kjer sva s sodelavko Sonjo sestavljale, razmnoževale in razpošiljale časopis Slovenski poročevalec.	' •
Čez nekaj mesecev sem prišla v 4. operativno cnno, ki so jo sestavljale tri brigade: Šercerjeva, Slandrova in Zidanškova. Ponoči, ko so drugi spali, sem prepisovala poročila in ukaze. To so bili zelo težki časi. Bilo je mnogo bolnih, utrujenih, lačnih in prezeblih.”
Njeni starši so bili internirani v Nemčijo, Ker so bili njeni štirje bratje v partizanih, so se domači izdajalci najbolj znašali nad njo in odšla je v partizane. Nek belogardist je z nožem razrezal njeno sliko in rekel: nKo jo dobim, bom z njo napravil isto N'
62
4» operativna cona se je preimenovala v XIV» divizijo* Le~ta je potem odšla na Štajerskoc Bolr?_ loorci so bili na terenu in pri. kmetih, ker se niso mogli bojevati:
(INajhuje je bilo takrat,n je nadaljevala, „ko smo bili teren-ci na nekem obronlcu gozda. Ko smo zvedeli, da se nam bližajo Nemci, smo namesto v gozd pobegnili v dolino* Tu smo 'padli v zasedo. Skrila sem se za nek oreh, ki je stal ob cesti. Lubje oreha je bilo od rafalov čisto oguljeno. Nekega tovariša je v teku zaustavila krogla. Ostali so pobegnili nazaj v gozd. Ker nisem vedela, kaj naj naredim, sem iz obupa odšla kar po cesti. Naenkrat je-pritekel k meni desetleten otrok z bližnje kmetije, katerega starši so se pridružili partizanom. Z njim sem bolna tavala naokoli tri dni. Med tem se je končala hajka in z njim sem se vrnila v partizansko taborišče, kjer so me začudeno gledali, saj so mislili , da,s em mrtva»”
Moč belogardistov je bila v tem, da so se sklicevali na boga. Tako kmetje niso vedeli, za koga bi se borili.
„Vojna je pustila na meni posledice, kot so bolečine in živčnost, zato vsem mladim želim, da ne bi nikoli doživeli kaj tako hudega, kot sem doživela jaz,"
Lepo sva se ji zahvalila in odšla domov.
Maraš T cmaž,
Mitja Jalovec,
8,d-
BORKA. IN PARTIZANSKA BOLNIČARKA
Tovarišica SLAVICA ROKIH nam je pripovedovala,, kaj 'vso je doživela med NOB:
„8. septembra 1943. leta se je pc kapitulaciji Italije zasne-
- 63 -•
vala Goriška-fronta, V .olčvim Goriške fronte" so bile postavljene tudi komande mest, Te so imele nalogo? da so skrbele za civilno prebivalstvo in za vojsko. Zbirali so;hrano', obleko, obutev, o--rožje ter skrbeli za prevoz lanjencev. Zenske pa so tudi razoro'' zevale Italijane,.
Dan predno so vdrli okupatorji v mesto, so Ajdovščino tudi bombardirali in tako se je komanda umaknila iz nje. Osem tovarišev je odšlo na Dolenjsko in med njimi tudi jaz in tovarišica Zora, Potovali smo 12 dni, največ ponoči, ker je bilo na naši poti veliko sovražnih zased. Ponoči smo se velikokrat približali kaki hiši in prosili za hrano.
Nekoč, ko nam jo jo ravno primanjkovalo, smo srečali Italijane, ki so peljali jagnje in o^co. Vzeli so ju seveda našim ljudem, Mi pa jim tega nismo mogli dopustiti ter smo jim ju vzeli in -se potem nekaj časa s njima hranili
f-	■
Pot nas je pripeljala v Ribnico, kjer smo se javili na komandi mesta. Mene in tovarišico so poslali v partizansko' bolnico, ki . je bila v gradu, da bi negovali ranjence, tovariši pa so odšli v brigado. V Ribnici smo ostali približno tri tedne.
Bližala se je ofenziva in morali smo evakuirati ranjence v vas Gotenico. To bolnico smo morali preseliti, v goteniški gozd, kjer nas je dočakala nemška 'ofenziva. Ko smo se umikali, nam je dezertiral upravnik. Nemci so nas obkolili in bi gotovo vse 'pobili, če ne bi prišla na pomoč Šercerjeva brigada. Ranjence so odpeljali v bolnico pri Kočevju, osebje pa je ostalo v brigadi,
V tej brigadi sem bila dc 26, novembra, nato sem zbolela in komisarka Olga me je poslala v bolnico na Babno polje. Ko pa sem ozdravela, so me zadržali tam kot bolničarko, potem pa sem bila premeščena v bolnico na Rogu, od tu pa na planino pod Mirno goro -v pokretno bolnico. Novembra pa sem bila na upravi bolnic v Komar-ni vasi. Zaradi nosečnosti sem v začetku a.prila odšla v bolnico
Bari v Italiji. Bolnico so vodili naši in Angleži; ustanovili in opremili pa so jo Angleži in Amerikanci. Opravljala je enako funkcijo, kot jo bolnice opravljajo danes. 29. maja 1945 sem se z ladjo Partizanka vrnila v domovino.”
Prav je, da smo jo obiskali. Zvedeli sva marsikaj in se ponovno prepričali, da so' bile žene med POB prav tako aktivne kot moški.
Suzana Rugelj,
7.	c
Metka Gal,
8.	c
ŠLA BI
šla bi,
šla bi proč,
proč od ljudi!
Zaprta v sobi bi čakala dneve in noči, dokler mi
srce ne bi prekipelo od spominov, žalosti.
Tanja Kovačič,
8.d

|> -*A/
x"
*
3^ +	*
** '%M',
**,< ir-rff
4

t .^f	^
%1 $
v^K ^¥
4-
:*i *it?5w**:
4^
^4
>,4, v

^4-ž
^i-
■3^<rl
^S^W'
'»k VI^Sk
-ife
h
^2N











VELIKO JE PRETRPELA!
DRAGAR MIRKA se je rodila v Stopičah pri Novem mestu. Vsa njihova družina je bila napredno usmerjena. Vsi njeni bratje so bili v partizanih, ona pa je delovala kot obveščevalka.
Ko ji je bilo 19 let, je bila izdana in aretirana. Čeprav Nemci niso vedeli, koga so ujeli, ker se je skrivala pod imenom Črnuga Mali, so jo zaprli v temnico, jo pretepali in obsodili celo na smrt. Kljub temu je niso strli.
Po nekaj tednih so jo s transportom odpeljali v Ljubljano, kjer so jo zopet mučili, Ker še vedno ni ničesar izdala, so jo odpeljali v Ravensbruck, Peljali so se v živinskih vagonih. V vsak vagon so stlačili po 80 ljudi, tako da so morali celo pot stati.
Tovarišica Minka se takole spominja te mučne poti:
„Hudo je bilo, ko so nas pretepali, še huje pa je bilo, ko smo se peljali v Ravensbruck. Mislili smo, da ne more biti nič hujšega od tega transporta, vendar je bilo v taborišču še mnogo hu je. ”
Taborišče je bilo ograjeno z žico, ki je bila pod visoko napetostjo. Vsak, ki je prišel sem, je moral oddati vso zlatnino, nato so jih okopali in ostrigli. Na prša so jim vžgali zaporniško številko. Vsak taboriščnik - je bil oblečen le v lahno platneno haljo, čeprav je bilo v baraki zelo mrzlo. Okoli vratu so nosili kovinske ploščice s številko, prav tako so bili oštevilčeni na rami. Politični zaporniki, kot je bila tovarišica Draganova, pa so imeli na ramah še našit trikotnik. Zaporniki drugih narodov so imeli na rokavu poleg številke še oznako državij(mstva, le Jugoslovani ne, ker so Nemci smatrali, da smo premajhen narod. Zaradi tega so si Jugoslovanke same izvezle kratico naše države, saj so bile ponosne na svojo pripadnost.
V taborišču so bile;zapornikom odvzete vse pravice.
Tovarišica Minka se je takole izrazila: „Huda je lakota, še hujša je žeja, najhujše pa je narodno ponižanje,"
Tovarišica Draganova je bila dodeljena v jugoslovansko barako št. 11, ki je bila poleg ruske najbolj ponižana. Jugoslovanke so bile organizirane v partijsko organizacijo, ki je prestregla vsak transport. Izvolile so ttidi svojo predstojnico, ki jih je povsod zastopala in ščitila.
Ravno ta njihova enotnost je jezila Nemce, saj je bilo v taborišču mnogo Poljakinj, ki so druga drugo izdajale za košček kruha.
Jugoslovanke so; prirejale tudi: proslave, npr. za 8. marec in 1, maj„
..V Ravensbrucku so morali vstajati že ob 4^ zjutraj. Nato so Stali celo uro v svojih lahkih haljah kljub mrazu na dvorišču in nihče se ni smel niti ganiti, čeprav so vsi okrog tebe popadali na tla.
Za zajtrk so dobili 4-5 dkg kruha iz žaganja in otrobov ter pregreto, vodo. Nato so odšli na delo; izsuševali so močvirje in izboljševali taborišče.
Taborišče Ravensbruck je-imelo 59 - 6o podtaborišč^. ki so jih zaporniki zgradili s svojimi rokami.
Za kosilo so dobili nekaj repe ali kolerabe z zemljo in živalmi vred.
Verjetno ste se vpraša.li, če so taboriščniki lahko pisali domov in če so prejemali pakete. Pisali so sicer lahko, vendar samo to, da se imajo zelo dobro in podpis; pakete pa so dobili skoraj popolnoma izpraznjene.
Čez nekaj časa so tovarišico Draganovo premestili v podtabo-riščey v katerem so bile zaprte večinoma Židinje* ki so jih uporabljali kot poskusne zajčke. Tudi na tovarišici Minki so delali razne poskuse.
Tu, v Vandsbercku, so taboriščniki delali v tovarni plinskih mask in to po 12 ur na dan. Higienske razmere so bile nekoliko boljše, saj so bile barake na novo zgrajene.
Načelo jetnic je bilo - narediti čimveč škode sovražniku, čeprav so Nemci pazili na vsak njihov korak.
Ves prosti čas so šene in dekleta pospravljale ruševine in umikale mrliče.
Proti koncu vojne je jetnike RK transportiral po raznih taboriščih. Tako so tovarišico Draganovo 5- maja 1945 Angleži odpeljali v Churchil camp. Tam so jo zdravili, da je sploh lahko stala na nogah, sej je ob osvoboditvi tehtala le 30,5 kg.
Oktobra 1945 se je tovarišica Minka vrnila v svobodno domovino.
Ko je končala svojo zanimivo in pretresljivo pripoved, sva se z Alenko poslovili. SpoznaJ-i sva, da sva si življenje v taboriščih predstavljali povsem napačno.
Odšli sva. Na okenski polici sta se stiskala dva golobčka in iskala zavet ja^ v strupenem mrazu.
Alenka Suhadolnik,
7.o
Irena Kirm,
8. c
NJENA POT BORKE ŠE NI KONČANA
S sošolko Marjetko sva se skupaj odpravili k tovarišici DRAGICI ROME, nosilki partizanske spomenice iz 1941« leta, rezervnemu kapetanu ter nosilki številnih vojaških-in delovnih odlikovanj. Sprejela naju je zelo prijazno-v svoji lepi hiši. Bili sva veseli, da sva bili deležni tako prisrčnega sprejema in zato smo lahko sproščeno začele naš razgovor.
Tovarišica Rometova je začela z besedami tovariša. Tita, ki je dejal; nŽenskam enakopravnost ni podarjena, ker sp si jo med NOB same priborile <,,,
. „Že pred.vojno je bilo na V, državni partijski konferenci poudarjeno, enako tudi na posvetovanju v Tolnu, da je potrebno večje zaupanje.do žensk in jih je treba vključevati-v komunistično partijo,	. •
OP je 27. aprila 1941.. dala v svoj program geslo; SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU., To geslo nas je spremljalo med vso NOB hkrati s Prešernovimi verzi ,,, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem'sušni dnovii
Jaz sem bila v letu 1941 mlada, vendar vzgojena v naprednem vseslovanskem duhu. Bila sem članica SKOJa in sem tudi urejala knjižnico v domačem kraju.
;
Ko so aprila 1941 prišli Italijani v moj rojstni kraj Cerknico, je bilo njihovo prve „junaško" dejanje požig knjig. Nemočni smo gledali, kako šo jih s vilami metali na dvorišče ir. jih tam sežigali.'To njihovo dejanje je bilo za nas - mlade - že prva potrditev, da hoče fašizem izkoreniniti slovensko besedo.
V letu 1941 sem postala SKOJevka. Bila sem v prvem ženskem krožku, ki je imel nalogo zbirati v okviru OP materrial, hrano, obleko, zdravila, denar itd. Skrbeli smo za družine, katerih očetje
so bili v zaporu, raznašali propagandni material in podobno.
Ko sem bila izdana, in ker sta odšla že dva moja brata v partizane,.sem julija 1942 z dovoljenjem OP odšla mednje tudi sama,.
X-
Poleti 1942 je bila ustanovljena DEKLIŠKA PARTIZANSKA ČETA, ki je Štela vsega skupaj 20 bork. Imele smo svoj mitraljez, koman-dirko Paniko in politkomisarko Miro, Opravljale smo vse vojaške dolžnosti, poleg tega pa smo morale šivati in prati za Loški I. bataljon. Za maloštevilno četo je bila to velika obremenitev, zato je ta četa obstajala le mesec in pol. V Jugoslaviji je obstajala samo še ena podobna četa - Liška četa, v kateri je bila tudi tovarišica Jovanka Broz.
Jeseni 1942 sem bila med prostovoljci Loškega odreda za Primorsko. Vseh 12-deklet, ki smo skupaj s fanti odšle na Primorsko, smo bile ranjene,tri; Vida, Francka in Vera, pa so tam dale svoja življenja.
Sama sem bila ranjena 1943. leta v Gradnikovi brigadi, ko sem med borbo z Italijani ravno obvezovala ranjenega partizana Izidorja. Ranjeni smo padli še dvakrat v italijansko zasedo, predno smo prišli do bolnice na Krnu, Od 'žeje smo lizali rosno travo, vendar so nas rešili aktivisti, ki so nas nezavestne pobirali in iskali po grapah pri Nadiži,
Za partizane je bilo najpomembnejše iskreno tovarištvo, požrtvovalnost in skrb za ranjence, kajti vsak partizan je bil prav zato prepričan, da ga tovariši ne bodo pustili v nesreči.
Kot bolničarka sem obvezovala številne ranjene partizane, čistila grozne rane, v katerih so bili beli črvi, toda streli v trebuh 'so bili vedno smrtni.
Spominjam se, kako me je mitraljezec Janko, zadet v trebuh, z zadnjimi močni prosil, naj ga ustrelim in ga odrešim strašnih muk. Za to dejanje nisem bila dovolj močna; sovražnikova krogla mu je
- 7o -
že čez nekaj minut ustavila življenje in strašne muke.
Nepozabno mi bo ostalo v spominu dejanje aktivistov v Postojni, ki so nam po borbi v Ilirski Bistrici pripeljali z zvijačo nazaj 12 zajetih ranjencev.
Posrečila se jim je prevara s ponarejenim ukazom, da morajo ranjence iz nemške bolnišnice prepeljati v Ljubljano, Peljali pa so jih k nam. Mislim, da je bil to najsrečnejši dogodek, ko sem kot bolničarka zagledale ranjence zopet med nami.
Ko sem bila, odpuščena iz bolnišnice pod Krnom, čeprav rane še niso bile zaceljene, sem bila dodeljena kot politdelegat zaščitnega voda namestniku komandanta glavnega štaba Slovenije.
Potovali smo preko Krna, Bogatina, na Triglavska jezera, Jelovico in od tam v Dolomite, Imeli smo srečo, da smo vedno en dan prej odšli z mesta, ki so ga Nemci drugi 'dan bombardirali,
V Dolomitih sem srečala svojega brata Janka, ki je bil v Šercerjev! brigadi. Tam sem tudi nekaj časa ostala, kjer smo imeli
...	• ~ r	■
zlasti velike borbe ob kapitulaciji Italije s plavogardisti in belogardisti.
Proti koncu 1943 pa sem bila poslana v zaščitno četo kot po-litkomisarka čete. Kasneje sem bila tudi -pomočnik politkomisarja za zveze pri glavnem štabu Slovenije, Bila sem tudi na I, kongresu Protifašistične ženske zveze 1943 v Dobrniču.
Na Primorskem sem bila trikrat s 1942 - s prostovoljci Loškega odreda, 1943 ~ s Šercerjovo brigado in maja 1945,- ko smo odšli iz Bele krajine čez Gorski kotar v Ajdovščino, kjer je bilo zasedanje SNOSa, in od tam preko Gorice v Trst.
Veselja ob osvoboditvi nisem bila deležna v taki meri kot partizani, ki so vkorakali v Ljubljano.
Kp smo se.v Trstu -zjutraj; po zaključnih borbah srečali z
Angleži in Amerikanci, smo sprevideli, da bo borba za Trst še trajala,'čeprav odslej po diplomatski poti.
Partizani smo bili skoraj vsi idealisti in vsak je v sebi nosil del romantike. Partizanska in narodna pesem nas je spremi j®' la povsod, nas plemenitila in nam dajala moč, da smo vztrajali v nečloveških pogojih. Ko smo ob večerih sedeli ob tabornem ognju? smo peli in mislili na domače in na dan, ko bo prišla svoboda. Spoštovali smo naše svobodoljubne velike može iz preteklosti. To dokazujejo imena naših udarnih brigad? Gubčeva, Cankarjeva, Gregorčičeva, Prešernova, Levstikova, Gradnikova brigada. Veliko so nam pomenili Zupančič, Kajuh, Bor, pa tudi Jakac in drugi slika.-, ji. Srečanje z IPZ je ostalo nekim partizanom nepozabno. Imeli ^ godbo na pihala, pa tudi frontno gledališče s priznanimi umet-'niki.	.
Vi mladi si težko predstavljate besedo SVOBODA. Za nas je ^ pomenilo borbo za življenje ali smrt. Vi sami sedaj lahko spremil te strahote afriških in azijskih narodov. Seznanjate se s pretek vojno v šoli, po televiziji ... To je tudi prav. Kajti le tako b ste lahko vedeli, kaj je to SVOBODA, da ni to le beseda, ampak mnogo več,
Meni sta dva padla, Nemci so nam požgali hišo, mamo odgnali na Rab in kasneje v Nemčijo. Ko so ji v zapor prišli povedat, da ji je padel sin, ni zajokala.ampak jim je junaško odgovorila; },Brez žrtev ni svobode!”
Vsak je borbo doživljal po svoje. V tej borbi se ženske niS' mu razlikovale od moških, V NOB je sodelovalo preko 100 000 bork Okoli 30 000 jih je padlo in okrog 40 000 je bilo ranjenih. Ta velik delež' žensk v NOB tudi potrjuje maršalove besede o pribori ni ženski enakopravnosti, vendar nam naši 8. marci v svobodi po" menijo toliko kot včasih-prizadevanja za širši delež žensk na roč ju družbenopolitičnega življenja in na svojih delavnih mestib
kajti "brez deleža ženske v upravljanju si je nemogoče zamisliti dejansko enapokravnost," je končala tovarišica Rometova.
Za ta razgovor se ji iskreno zalival ju jemo in ji želimo ' še mnogo uspeha na področju družbenopolitičnega življenja in v osebnem življenju, hkrati pa ji tudi estitamo za 8. marec - dan žena.
Metka Gal,
■	Marjetka Derlink,
8,c
STE JO DOVOLJ POZNALI, PIONIRJI?
?.
,	-	.	.' . .	■ ’ V, ! '
Med mnogimi ženami, ki zasluži jo, da bi jih predstavili' v našem glasilu, je prav gotovo tovarišica JEREBOVA, ki je na naši lepi novi šoli ,tpostavila na noge”, kot pravimo, pionirsko- in mladinsko organizacijo in svoje- delo tako vestno opravljala, da ji bomo vedno hvaležni. Za vrsto uspehov, ki smo jih dosegli, moramo biti hvaležni prav njej. Ali pa ste jo, dragi mladi bralci, dobro poznali? Prosila sem jo, naj nam kaj pove o' sebi za vas, o svoji življenjski poti. Takole je.. pripovedovala;
^Izhajam iz napredne učiteljske družine, ki je ž-e pred vojno doživljala težke trenutke « strani vladajočih strank. Po končani gimnaziji v Kranju sem končala učiteljišče v Ljubljani, pa potem dve leti zaman čakala na službo, Ker se nisem hotela vdinjati- Koroščevim somišljenikom, so me poslali na prvo službeno mesto v hribovsko vasico Štanga nad Litijo.
Ze drugo leto službovanja pa se je začela vo.jna. Samo srečno naključje me je 'rešilo, da nisem padla v roke gestapovcem, ki so me prišli aretirat. Šola na Štangi je bila na srečo'' na robu gozda, v Jernici pa so bili zavedni železničarji, ki so me spravili :v
Čez en mesec sem se zaposlila kot gospodinjska pomočnica pri trgovski družini Lorman na Starem trgu. Tu sem se e jeseni 1941. leta vključila v OP. Triletna Meka, moja varovanka, me je večkrat jjrešila"', ko sem prenašala važna pisma v Poštno hranilnico ali v Šiško, kjer je živela družina Stadler, v hranilnici pa je bil tedaj še zaposlen njihov sin Franci, sedanji narodni heroj.
V letu 1943 sem morala z delom prekiniti, ker so tedaj fašisti ustrelili kot talca študenta Staneta Kerina, ki je bil bratov sošolec in je stanoval pri nas. Bil je zaveden komunist in mu je naša družina pomagala pri raznašanju Slovenskega poročevalca.
Šibko zdravje (leta 1941 sem bila prvič operirana) mi ni dovoljevalo oditi v partizane, sva pa z možem pomagala preko mojega strica Antona Obreze spravljati slovenske knjige na osvobojeno o-zemlje nadPostojno, Kosova hiša v Leodnerjevi ulici, kjer sem stanovala od 1942. leta naprej, pa je bila prava smodnišnica. Tam so se skrivali ilegalci, dva njihova sinova pa sta padla v NOB.
Tako smo dočakali osvoboditev in čakale so nas nove naloge najprej na terenu Vrtača in še 16. junija 1945 povratek v prosvetno službo na Mirju. Jeseni 1945 sem odšla v Brežice, kjer sem bila štiri leta tajnica sindikata, vodja Pionirske organizacije, delala sem povsod, kjer je bilo treba v na pol porušenih Brežicah, saj se domačini še niso vrnili iz pregnanstva.
1949. leta so me za eno leto, pa jih je potem minilo deset, poslali v Tolmin, kjer je bil še kako potreben vsak zaveden prosvetni delavec. Tu sem takoj sprejela vadniško delo, nato upravi-teljstvo šole, nazadnje pa sem bila učiteljica metodike na tolminskem učiteljišču.
Tu sem bila tudi sprejeta v KPJ, za svoje dela pa sem prejela zlato značko Zveze prijateljev mladine, red dela III. stopnje
74
in več pohval. Ves čas sem delala tudi kot sekretarka Antifašistične fronte žena„ bila predsednica Drušrva prijateljev mladine, občinski in okrajni odbornik, 'predsednica okrajnega- sveta' za zdravstveno ..varstvo, vodila sem ..večerne tečaje za odrasle, skratka,
ll	ll .v
moj delavnik je takrat trajal od. 7 do 22 ali se dlje.
' To so bila najbolj naporna, a tudi najlepša leta, ko je bilo primorsko ljudstvo hvaležno za vse, kar smo jim dali. Zame osebno pa je bilo največje priznanje, ko so me družbenopolitične organizacije in občinska skupščina izbrali, da sem leta 1952 pozdravila tovariša Tita•in njegovo sporogo, ko sta se s spremstvom za krajši čas ustavila v Tolminu, .	. .	'
V Novem mestu sem od -leta 1959. Sprva som bila ha 1. osnovni, šoli, nato na osnovni šoli Katja Rupena in nazadnje na osnovni šoli Grm. Tudi tu sem nadaljevala z delom v SZDL, bila-sem občinska odbornica, članica raznih svetov pri. občinski skupščini in predsednica medobčinske skupščine za. socialno zavarovanje.-,';
Mo je ..na ji jubše delo na je bilo ves čas delo s pionirji. To pa sem'delala vseh trideset povojnih let/’ je s ponosom in zadovoljstvom dejala.
„Skušala sem jih pripraviti na to, da bi enkrat oni nadaljevali z našim delom.”
Prosila som jo, naj kaj preko glasila sporoči svojim mladim prijateljem. Kot bi jih imela pred seboj, je govorilas
„Mladi, ki živite sedaj, ko je prva povojna generacija, že marsikaj storila v težkih povojnih dneh, ne pozabite, da so bile za ta lepi čas potrebne velike žrtve, ki jih je treba ceniti!
Zdaj ste poklicani vi, da nadaljujete z delom! Pošiljam prav lepe pozdrave vsem pionirjem in mladincem na šoli, čestitam vam k uspehom, ki jih dosegate na tej šoli, še posebej pa čestitam literarnemu krožim in uredniškemu odboru šolskega glasila, ki je že v tem letu pokazal svoje sposobnosti z res skrbno in lepo

- 75
urejeno številko šolskega glasila.- Zahvaljujem se jim, da so mi jo poslali s pozdravi in novoletnimi željami!"
' Za trenutek se je odpočila in pristavila;
l?Da, najbolj hvaležno je delo z mladino. Če bi se še enkrat odločala za poklic,’ bi se prav gotovo za učiteljico. Mladi, dobri mladinci naj se odločajo za ta poklic! Čeprav je naporen, je delo z mladino plemenito in naša družba če kako rabi dobre vzgojitelje in učitelje!"
Ivanka Mestnik
S SVOJO KRVJO REŠUJE ŽIVLJENJA
Misel pretoka krvi iz človeka v človeka je prastara. Prve sledove te zamisli najdemo še v antičnih zapiskih, prvi opis transfuzije pa najdemo v Libaviuso-vih pismih leta 1615. Potem je znanost odkrila krvne skupine, krvni obtok in šele potem si je transfuzija utirala pot v -prakso.
Transfuzija se je začela razvijati v večjem obsegu šele po prvi svetovni vojni. Do tedaj so se ukvarjali predvsem z izdelavo tehnike za določanje krvnih skupin.
Pri nas je služba za transfuzijo krvi v naši državi dosegla velik razmah. Prva transfuzijska postaja je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi v okviru tedanje centralne bolnice. Ljudje so dajali kri za ranjence, kri so dajali brezplačno, uprava bolnice pa jim je podeljevala olje in sladkor, ki ste bila takrat dragoceni živili.
Zdravstvene ustanove so potrebovale vedno več krvi, plazme in serumov. Operacije, veliko prometnih nesreč ter delovnih nezgod je bilo ih poškodovanci so potrebovali kri. Centralni zavod za• transfuzijo v Ljubljani ni mogel kriti hitrega naraščanja potreb po krvi za vse bolnišnice v Sloveniji, zato so bili organizirani transfuzijski oddelki po Sloveniji,
. V Novem mestu je bil ustanovljen 1957. leta. Leta 1953 je prevzel krvodajalstvo Rdeči križ. Tedaj je bila dokončno odpravljena denarna odškodnina za kri in začeli smo zbirati prostovoljne krvodajalce. Rdeči križ je dosegel preko svojih .aktivistov .uspeh nad pričakovanji. Število krvodajalcev je nenehno naraščalo.
Za potrebe transfuzijske postaje Novo mesto je predvideno letno 1000 1 krvi, za kar potrebujemo 3500 krvodajalcev.
V	letu 1975 je bilo iz novomeške občine 3885 krvodajalcev, ki so zbrali 932 litrov krvi. V novomeški transfuzijski postaji, katere predstojnik je dr. Ludvika Baraga, darujejo kri tudi krvodajalci iz metliške, črnomaljske in trebanjske občine. Skupaj je bilo v letu 1975'zbrane za potrebe novomeške bolnice 994 1 krvi,
61 litrov krvi pa so zbrali v Žužemberku, Lkjer darujejo kri Zavodu za transfuzijo v Ljubljani. V letu 1975 je dalo kri 866 krvodajalcev, od tega 84 brigadirjev mladinske delovne brigade Suha, krajina.
V	novomeški občini je zadovoljiv procent krvodajalcev. Največ krvodajalcev je med delavci in kmeti. Nekaj krvodajalcev * je dalo' kri že 60 krat in tako so pomagali sočloveku, veliko krvodajalcev je prejelo za 25 kratno dajanje krvi tudi že zlato plaketo.
Na Rdečem križu smo povprašali, katera žena z našega območja je dala največkrat kri.
Poiskali smo tovarišico PIMAT IVAKKO, ki je na 3iašem območju dala kri kar 24 Icrat po 3 dol, 3 krat pa 2 — del krvi, torej 27 krat. Tovarišica je bila tako prijazna, da se je sama oglasila na šoli.
Že začetek življenja, je bil za tovarišico Iranko Pirnat žalosten. Komaj pet dni staro jo je našla neka gospodinja in jo posvojila. S smrtjo krušnega očeta je zaradi pomanjkanja kruha odšla z dvanajstimi leti služit. S štirinajstimi	leti je odšla v
službo v rudnik. Danes jo kot bolniška strežnica zaposlena v novomeški bolnišnici, V upanju, da ji bo zakon prinesel srečo in zadovoljstvo, se je poročila in kmalu dobila deklico in dečka. Žal je bila spet razočarana, mož ni prizanašal ne njej ne otrokoma in se je ločila« Pravi, da je sedaj vsaj v miru.
Potem je pogovor stekel o. krvodajalstvu. Poudarila je.,, da krvi ni nikdar preveč,- premalo pa kaj hitro, zato je potrebno, da ljudje drug drugemu rešujemo življenje, saj pregovor pravi: Danes jaz tebi, jutri ti meni. In to je tudi res, saj nikdar ne veš, kaj
V,
te čaka, lahko še na pragu ali pa nekje daleč od doma.
Tovarišica Pirnat Ivanka daje kri že dvanajst let. Do sedaj jo je oddala že 78 litrov. Njeno kri zelo rabijo, saj ima grupo B, katere je na jmanj'in., jo največ iščejo, Največ ljudi ima grupo 0.	v	-
'• ••	•	• .v . ■	••	^
Za krvodajalstvo je dobila tovarišica Pirnatova že srebrno in zlato značko ter .plaket‘o. Sin in hč ji sta res 3.ahko ponosna na tako mamo.
Te krvodajalske akcije vodi Rdeči križ, toda tovarišica je tam v službi in jo. imajo pri roki, če je nujno. Gotovo se tak človek dobro počuti, ko ve, da je.s.krvjo, ki jo je oddal, nekomu rešil življenje. Nekoč se ji je že pripetilo, da je rešila s svojo krvjo življenje porodnici£'Čeprav so jo poklicali sredi noči, je šla in dala kri.
Ko je bil pred kratkim potres v Guatemali, je potovala tja kri iz celega sveta, tudi iz Novege mesta.
Mnogokrat se zgodi, da tovarišici Pirnatovi kdo reče:
„Ali si trapasta, ko daješ kri. Saj sama sebi škoduješ,"
Ona pa in tudi vsi drugi krvodajalci vedo, da jim oddajanje krvi prav nič ne škodi.
Vsako leto se zbere nekaj;krvodajalcev in skupaj počastijo krvodajalstvo s proslavo, ki se konča z zakusko.
Tovarišica Pirnat Ivanka si najbolj želi, da bi bili vsi tri" je, oba otroka in sama, zdravi. Zelo rada bi dobila boljše stanovanje, ki ga sedaj nima. Kakor vsak lavodajalec si tudi ona želi, da bi še dolgo oddajala svojo kri in da bi se tudi drugi še v večjem številu odzivali klicu Rdečega križa, naj pridejo iia odvzem krvi.
nje, visoke šole ter mnogi poklici za žene zaprti, tako se niso mogle nikjer vidno uveljaviti.
Danes vidimo, da ni poklica, v katerem ne bi bile zastopane tudi žene, S svojim pridnim in vestnim delom so dokazale, sa niso nič manj vredne kakor moški. Niso pa žene samo delavke v tovar-
Liljana Kapš, Karmen Robek,
7.a
Še pred šestdesetimi leti so bile za redno šolanje vse sred-
nah in v kuhinji, temveč so tudi na drugih področjih dosegle vidne uspehe, Žena danes ni več odvisna od staršev, moža, kakor je hila včasih.
Tudi mnogo žena z Dolenjske se je uveljavilo na različnih področjih, kot so umetnost, književnost, glasba, znanstveno delo in še in še ...
Zelo pomembna žena, ki pravzaprav ni nič ustvarila, si nič izmislila, skratka sploh ni nič naredila, kar bi jo lahko zapisalo v zgodovino Slovencev, pa je vendar zelo pomembna - je PR1MI--
• Seva julija.
Lahko bi rekli, da je bila'Julija isto za Prešerna kot je bila Laura za Petrarco.'Vrsto svojih najlepših pesmi je Prešeren posvetil njej. Veliko lepih, kratkih pesmi je napisal zanjo, med njimi daljšo pesnitev z naslovom Sonetni- venec.
Julija Primic je bila mlado, lepo, živahno dekle. Bila. je. edinka kar premožnih ■ staršev, ki so hoteli, da bz se tudi Julija bogato poročila. Imela je veliko snubcev. Zbirala je Prešernove pesmi, ki -jih je hranila in skrivala pred materjo, ki Prešerna ni marala.
■Dve leti po Prešernovi smrti se je Primičeva Julija.preselila z Jožefom Scheucheustuelom v Novo mesto. Živela je v gradu, h kateremu je prizidana bolnišnica,-
Čeprav je živela Julija s svojim možem udobno, ni bila srečna.
Umrla je leta 1864 v Novem mestu in je pokopana na Šmihel-skem pokopališču.
Podobno kot Julija je najlepše pesmi iz Dragotina Ketteja izvabila Novomeščanka ANGELA SMOLETOVA. Njegova podoknica Na trgu je dobila melodijo kot Prešernova Pod oknom.
~ 8o -
To sta dve najlepši slovenski podoknici.
Po pripovedovanju tovariša Komelja napisali Liljana Kapš, 7.a Alenka Suhadolnik, 7.c
V zgodovino našega mesta je za vedno vtkana pisateljica ■ ILIČA VAŠTE, rojena 18S1 v Novem mestu in sicer v hiši, kjer je sedaj G stišče na trgu. Bila je predmetna učiteljica, poučevala pa je matematiko. Ukvarjala se je tudi s književnostjo. Napisala je vrsto pravljic in romanov, nekateri pa segajo tudi v zgodovino našega mesta in okolice (Gričarji, Roman o Prešernu, Izobčenec).
AHAČIČ MARIJA - KONCIrojena 19o4 v No/em mestu , je bila mladinska pesnica. Svoja dela pa je tudi ilustrirala.
MARIJA JEZERNIK - VIRGLAR, ki se je rodila 1879 v Novem mestu, je bila pomembna mladinska književnica. Umrla je pred nekaj ■ leti.
DRNOVŠEK MARIJA - ŠPRAJCER se je rodila 19o5. leta tudi v Novem mestu. Umrla je po osvoboditvi'v .gradu, kjer je sedaj pljuč-' ni oddelek. Pisala je zlasti v partizanih in to pesmi. .
VERA ALBREHT, rojena 1895 v Kršekm, je umrla,- leta 1971 v Ljubljani. Je pomembna slovenska pesnica in pisateljica. Napisala je vrsto del, med drugim; Mi gradimo, Orehi, lupinica, Nekoč
pod Gorjanci, Babica in trije vnučki, Pustov god. Šolsko mladost
♦
je preživela v Novem mestu. Bila je tudi priznaua prevajalka.
MARICA STERNAL - CIZERLJ je znana slovenska pesnica. Nekaj njenih pesmi je tudi uglasbenih. Umrla je v Novem mestu.
Po pripovedovanju tovariša Komel ja zapis9
Suzana Rugelj in Mojca Janžekovič, 7.c
Vsi pravijo, da so ženske v naši družbi enakopravne, toda zmeraj, kadar je treba pospravljati, se moj brat izmaže z izgovorom: uTo ni za fante, kar ti pospravljaj, saj si dekle.11
Alenka Suhadolnik,
7.c
■Zenske bi morali vsaj deloma razbremeniti tolikih deli .
Jezi me, da te fant ne pozdravi, če gre po cesti z drugim fantom.
Mojca Janžekovič,
l.o'
V
Moški nočejo priznati, da še vednol ženska ni čisto enakopravna z njimi. Toda kdo opravlja gospodinjsko delo, kdo vozi.avto, kdo je več z otpoki, kdo pozneje prihaja domov in še in še? Še veliko je do prave-, enakopravnosti in najbrž prave tudi nikoli ne bo.
Marjetka, Derlink, 8,c
Če že pravimo, da smo enakopravne, mislim, da bi morali tudi moški pomivati posobo, kuhati in brisati, ne pa da se tega dela sramujejo in pravijo: „To je samo za ženske!” V enkopravnosti ni razlike in se nič ne reče: „To je za ženske, to pa za moške!”

-82-	'v- ,
Vsi imamo enake pravice. Tudi ženske morajo zabijati žeblje in sekati drva. No, Se srno enakopravne, mislim, dp, bi morale tudi k vo-
v	s .j.	•. .	•*	/ '	••	» ,s v
jakom. Sprva bi bilo mogoče težko, pozneje pa bi se že privadile. Tako bi bile zares enakopravne* Ta privilegij, da gredo samo fantje k vojakomj bi morali odpraviti. Kaj pa smo ženske?-Smo mar manj sposobne? Nismo:!.	■■ v- , j; -	-
Metka Gal,
8. c
Boj za enakopravnost žensk bo trajal večno, ker se moški vedno počuti močnejšega.
• Helena Janžekoviči
5.	c -
Da, pri marsičem nismo ženske enakopravne z moškimi, na primer pri igri.
Fantje se igrajo nogomet in potrebujejo golmana, ko pa potem dobrodušno pristopim jaz, sem predmet. splošnega zasmehovanja.
No, pa taka enakopravnost! -	.
Bratranec in jaz sva bila na počitnicah pri stari mami. Jaz sem opravljala vsa hišna dela, medtem ko je moj preljubi bratranec navdušeno brcal žogo na dvorišču. Ko sem predlagala, da bi zamenjala položaje, me je važno zavrnili.
le naj■mi•še.kdo reče, da so ženske enakopravne!
Suzi Rugelj,
7.	c ...
o
o
I
%
I
0



Bliža se cas, ko bodo vse ženske na svetu enakopravne z moškimi. M>ški so imeli ženske za roboter ki se nikoli ne utrudijo in ki jim lahko delajo noč in dan brez počitka* Bile so brez vsakršnih pravic. Moški so ravnali z njimi, kakor da so njihova last, kakor da so se jim ob poroki prodale in sedaj lahko ravnajo z njimi, kakor hočejo.
Marjeta 'Dajčman,
7.a
Vsako-leto se več žena uveljavlja v družbi. Tudi jaz sem slišala za primer, ali bolje rečeno šalo o manjši ženski enakopravnosti. Veste, zakaj ženska ne more biti v naši vojski? Na to mi je prijateljica odgovorila, da zato, ker ima predlog jezik. Če misli, da so vse ženske take kot ona, se zelo moti.
Vladi Šribar,
7. a
Že stoletja se ženske borijo za enakopravnost. Vedno so bile zapostavljene, pa tudi ponižane. Kljub temu pa so se med NOB postavile ob stran možem in se prav tako borbeno in požrtvovalno borile kot moški. Po vojni so si ženske pridobile večjo enakopravnost, dobile so tudi več pravic In boljše službe. Moti me le to, da se nekaterim moškim zdi gospodinjsko delo sramotno, čeprav ženske opravljajo tudi moška dela.
Irena Kirm,
8.	c
Enako pravno str je-stvar f ki "bi morala vladati med senami in možmi; fanti in dekleti in med nami; otroci. Vsi si želimo biti enaki, imeti hočemo in zahtevamo enakopravnost, ki -je temelj prijateljstva med ljudmi,
Žene celega sveta so se dolgo borile za to in so jo končno priborile.
Darja Bradač,
6.c
Lani'in tudi letos je bilo veliko govora o-.enakopravnosti žensk. Mislim, da so bile'do nedavnega zapostavljene, kakor so še danes v nekaterih državah po svetu. Prej so morale ženske vedno SIčepeti” doma in pospravljati, kuhati in prati ter skrbeti za vso družino.
Danes opravljajo različne službe, vendar se med ^višjimi” le pojavljajo moški, češ s 5,To ni za ženske, te se na to ne razumejo!”
-'	- Natala Jakopin,
--7. a
Enakopravnosti ni povsod. Na primer doma, ko moram pospravljati, pravi- očka, da naj ker sama pospravljam', čeprav ga lepo prosim, da mi pomaga. On pa pravi,"' da sem ženska in moram skrbeti za red in čistočo.
Ženska,.-bi rekli, je stroj, ki mora služiti moškim. Zakaj ni te enakopravnosti? Zakaj moški ne bi prevzeli vsaj polovico ženskega dela?
Jerončič Bojana,
7.a
in
NAŠ KULTURNI PRAZNIK
Kultura
skromna beseda, ki nam ogromno pomeni. Brez
kulture bi bilo težko živeti, kajti le-ta je del našega vsakdanjega življenja; spremlja nas od rojstva do smrti. Kakšen ogromen pomen ima za nas, tega se ne da opisati. Pa saj jo srečamo na vsakem koraku. Živimo v lepih, udobnih hišah, gledamo televizijo, poslušamo radio, beremo, se zabavamo ... Vse to je sad kulture.
•	. Žal se ne- zavedamo, kaj nam pomeni, vendar; če je ne bi bilo,
bi bilo vse tako pusto in prazno.
Kultura se je pri različnih narodih.razvijala drugače. Tako smo Slovenci, kulturni zamudniki, dobili prvo knjigo šele leta 155o, medtem ko so bili mnogi drugi narodi še na visoki kulturni stopnji. Razvoj kulture je pri nas počasi napredoval. Bili smo zatirani, svoboda tiska in govora je bila nič kolikokrat prepovedana. Najhujšo kulturno prizadetost pa smo doživeli v protireformaciji, saj so takrat sežgali vse knjige in prizanesli le naka+e-rim izvodom Dalmatinove Biblije.
Druge evropske narode smo dosegli šele s Prešernom. Le-ta je visoko dvignil našo revno kulturo s svojimi pesmimi.
Prešeren je umrl mlad, pa vendar nam je zapustil mnogo zelo lepih pesmi, ki so jih prebirali ljudje skozi desetletja, izredno dobrodošle pa so bile med NOB. V partizanih in drugih zavednih Slovencih so budile narodno zavest, jim bodrile borbenega duha in jih hrabrile. Prešernove pesmi so veliko pripomogle k zmagi. Tako so partizani že leta 1941 ustanovili Prešernovo brigado, kajti
- S, v :	:	' .
Prešerna so si postavili za vzor,
Zdravljica je bila tudi- kan d j dat za. našo himno, ker: je ena najlepših slovenskih pesmi.
Pesnika Prešerna so proglasili za najboljšega slovenskega pesnika in tako slavimo vsako leto 8. februarja - dan njegove smrti - slovenski kulturni praznik. Praznovali_smo ga tudi letos.
'V šoli smo višji razredi, po razglasni postaji poslušali eno najlepših proslav, ki sem jih kdaj slišala, in res sem vesela, da smo na tako lep način počastili smrt velikega pesnika in slavili slovenski kulturni praznik,	•
Vsako leto podelijo tudi Prešernove nagrade najzaslužnejšim kulturnim delavcem v preteklem letu. Letos so bili Prešernovi nagrajenci;
Avgust Černigoj s področja likovne umetnosti,
Karel'Grabeljšek za'izbrano delo,	•
Miško Kranjeu za literaturo,
Milan Mihelič's 'področja arhitekture in Rado Simoniti z glasbenega področja.
Mislim, da so nagrajenci skrbno in zelo dobro izbrani.
Prešeren nam je dal zelo veliko In upam, da se bodo tudi naslednji rodovi spominjali njega in rjegovih čudovitih pesmi.
Irena Kirm,
8.	c
PRVIČ V PREŠERN071 ROJSTNI HIŠI
Že 'dolgoj- pre-a. kakšnimi -šestimi 'leti, -smo živeli v Žirovnici, prijazni in napredni vasi na GorenjskemKakške dobre pol ure-■od tod je vasica Vrba, rojstna vas znamenitega pesnika Prešerna,
Ker smo imeli tako blizu do Vrbe, smo jo čestokrat obiskovali, saj je ta vas še posebno lepa. Najraje sem jo imela v poletnih dneh, ko so košate vrbo, lipev hrasti in slive delali senco na tleh.	,	■
Še dobro se spomnim dneva., ko sem prvikrat stopila v Prešernovo .domačijo, Stara sem.bila približno pet let,
■ Ko smo se sprehajali po kuhinji, .me je prevzela neka čudna tesnoba. Vse je bilo črno,.okajeno od dima, vse tako mračno. Nisem si upala niti spregovoriti, kajti bala sem se nočem, pa še sama ne vem 'česa. Ko sen ugledala k'tcl., sem prestrašeno 'pomislilas Tukaj je gotovo čarovnica kuhala poredno otroke. Kar oddahnila sem si, ko smo stopili v sosednjo prostrano izbo. Toda ko sem ob peči zagledala obešen kosmat plašč, menda iz ovčje kože, in ob njem še puško, me je spreletel srh po celem telesu; To je torej obleka strahu, ki ponoči hodi okoli strašit. Da pa strelja .s puško, tega pa res še nisem vedela. Stisnila sem se k mamici, kajti bala sem se, da .bi iz plašča .skočil strah in me ustrelil.
V zadnji sobi se nisem mogla nagledati'zibelke. Prosila sem mamico, naj mi^Supi in strašno sem. bila razočarana, ko mi je pojasnila, da se sploh ne da,- Povedala mil je so, da je tu spal.'' Prešeren, ko je bil še mar j ši kofc jaz, Seveda sem hotela takoj izvedeti, kdo je ta hudobni mož, zaradi, katerega ne morem dobiti zibelke. Zvedela sem., da je pisal pesmice in da je imel želo rad pridne otroke, da takšnih porednic, kot sem jaz, pa no. Tedaj mi je zastal, dih cd strahu; torej ta je trsti, ki lovi porodne otrc-.ke. In jaz sem poredna.
\
„Oči, a ne da sem pridna?" sem se zatekla še k zadnjemu upanju.
t!Seveda, samo včasih malo .
Ni dokončal, ker sem ga hitro prekinila:
„A če sem pridna, me ne bo vzel ta stric?"
^Kateri stric?" se je začudil,
„Ta, ki kuha otroke!"
Vsi so se zasmejali, jaz pa sem jim jezno odgovorila:
„Saj vas bo tako ali tako vse vzel Prešeren, pa boste vide-lij.kaj je in se mi ne boste več smejali!"
Še bolj so se mi zasmejali, jaz pa sem se tolažila, da se bodo še pošteno kesali.
Marjeta Dajčman,
7.a
PREŠEREN IN JAZ
Naj že na začetku povem, da zelo malo prebiram pesmi. Raje uživam ob pustolovskih romanih, ki pravzaprav izpolnjujejo večji del moje knjižnice. Pa vendar, če vzamem v roke Prešernove pesmi, jih rada preberem. V njih je nekaj,'česar še ne morem doumeti, pa čeprav pesmi vsebinsko razumem.
Prvič sem slišala za Prešernove pesmi v drugem razredu in sicer pri pevskih vajah. Bližal se je slovenski kulturni praznik, 8. februar, in pionirski pevski zbor je pripravljal vrsto pesmi o Prešernu. Začudena sem pogledala, ko nam je vodja zbora povedal, da bo v programu tudi Zdravljica, ki je dotlej še nisem slišala in tudi vedela nisem, kdo je bil Prešeren, čeprav smo v
_ 89 -
prvem razredu o njem že slišali. Ponavade se je pri meni glasil pregovor tako s Kar se Karmen nauči, to Karmen kmalu pozabi! In tako je bilo tudi s Prešernom.
Pozneje, v tretjem razredu, pa smo že obravnavali slovenskega pesnika podrobneje. Spominjam se, da ko nam je tovarišica pokazala sliko, sem rekla, ne da bi premislila? „Malo krajše lase bi pa lahko imel, ne?" Tovarišica je bila tako jezna, da me je kratko malo postavila pred vrata. Kaj takega si verjetno ne bi več upala narediti, razlago c Irešsrru pa sem. si zapomnila za vse večne čase.
Najbolj mi je všeč' sonet Magistrale, Prve, navpično brane črke, tvorijo ime in priimek Prešernove ljubezni, v kateri sol bili skriti upi in želje njegovega srca. Za nobeno pesem ne bi mogla reči, katera je najlepša. Is vseh sije resnica o svetu, ki jo je jara .gospoda zavračala, svobodomiselstva in poudarjanje slovenskega naroda in jezika, ki ga je ravno on dvignil na raven evropskih jezikov. Največji in večni pečat-, je dal naši kulturi s svojimi deli, ki jih cenimo in radi prebiramo.
Bodimo srečni in ponosni, da smo Slovenci! In dokler bomo branili slovensko deželo, narod in jezik, toliko časa bo živela slovenska kultura in beseda, v kateri je Prešeren ustvaril čudovite pesmi.
Karmen Rebek,
7.	a
5S=V.
- 9o -
Prešeren je Ml velik človek. 1'Te mislim po postavi, temveč po svojih čudovitih delih, po svojem revolucionarnem mišljenju. Bil je adinstven:človek, katerega do sedaj na Slovenskem še ni nihče prehit el.
Ne spomnim se točno, koliko sem Mia stara, ko sem prvič slišala zanj, toda spominjam se dogodka, ki me je seznanil vsaj malo z njim.
Bližal se je slovenski kulturni praznik. Kakor po navadi je stara mama vzela časopis in ga začela brati. Pristopila sem k njej in si ogledovalca sliko nekega meni neznanega moža. Pod sliko je bilo veliko napisano, Ker do takrat še o nobenem možu, pomembnem za slovensko kulturo, nisem slišala, me je branje stare mame (brala je namreč glasno) začelo zanimati. Nisem veliko razumela, zato sem' jo vprašala, kdo je pravzaprav ta mož. Povedala mi je, da je to človek, ki je pisal lepe pesmice.
Tako mi je razložila stara mama, ko sem bila še majhna, nebogljeno dekletce.
Rasla sem in počasi širila obzorje slovenske kulture. V 1. razredu osnovne šole sem že več vedela o pesniku. Poznala sem že tudi nekaj pesmi, ki so mi bile sicer še zelo tuje, a vseeno lepe „
Vsako leto sem več zvedela o tem pomembnem možu. Spoznavala sem in še spoznavam njegovo življenje, njegove pesmi, v katerih se skriva toliko lepote in ljubezni, da bi jih človek prebiral od jutra pa tja do pozne noči.
Dr. France Prešeren je tako pomembna osebnost 7,3. Slovence, da bi ga moral vsakdo poznati in na vsaki knjižni polici bi morale biti njegove Poezije na najbolj častnem mestu.
Liljana Kapšj, 7.a
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
V ponedeljek, q„ 2. 1976, smo si člani mladinskega abonmaja lahko ogledali Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v izvedbi MGL. V njej se je dramatik ponorčeval s slovensko moralo. Igra je bila precej modernizirana in zato mo ni preveč navdušila. Veliko raje bi si jo ogledala v originalu,.' Nastopali so razni znani igralci, meii njimi tudi Polde Bibič, Milena Zupančičeva, Janez Škof in Vera Perova.
Tudi ta predstava je bila posvečena našemu kulturnemu prazniku.
Metka Gal,
8.	c
NA RAZSTAVI DEL IVANA PRIJATELJA
Decembra 1975 smo učenci 7.c obiskali razsravo v počastitev 100 letnice rojstva profesorja doktorja Ivana Prijatelja, ki nam je zapustil bogate razprave o književnosti slovanskih narodov.
V novomeški študijski knjižnici nam je o njem obširno razlagal profesor BačerZ zanimanjem smo poslušali njegovo pripoved. Profesor Bačer nam je povedal tudi veliko zanimivosti iz Prijateljevega življenja.
- S2 -
V vitrinah so razstavljene mnoge njegove razprave in druga literarna' dela. Pisatelj je začel s proučevanjem slovenske književnosti, To delo sedaj nadaljujejo njegovi učenci.
Ni prav, da poznaš samo znane pisatelje, ampak moraš vedeti tudi za ljudi,ki književnost proučujejo, saj s tem zanjo tudi veliko storijo. Želim si obiskati še več takih razstav,
Mojca Janžekovič,
7,c
RAZSTAVA REŠENIH IZKOPANIN
V dneh 7. in 8, februarja 1976 je bila razstava ilirskih izkopanin, katere so lani julija izropali v Novem mestu tatovi ter jih odpeljali po skrivnih icteh v Ravenno, v Italijo,
Ogledala, sem si s starši to razstavo in občudovala lepoto situl, ogrlic, zapestnic in fibul. Razstava je bila v dvorani Dolenjske galerije, ki so jo istočasno krasile razstavljene . Ij;~ mladega akademskega slikarja, Nuvomeščana Branka Suhyja, V vit .uah so bile situle, čelada, v panojih ogrlice, fibule in zapestnice -vse pa močno poškodovano od prevažanja med tatvino. Manjkajoče predmete smo spoznali žal le po fotografijah. Razstavljeni so bili tudi časopisni članki, ki so spremljali te dogodke, in pisma svetovnih muzejev, ki so izražali presenečenje in prezir nad barbarskim početjem tatov in zagotavljali pomoč pri iskanju.
Krajši nagovor o pomenu izkopanin in njihovi odisejadi je imel kustus muzeja, tovariš Knez. Dal je priznanje preiskovalcem, budnosti Novomeščanov in opozoril na potreb^ varnejšega čuvanja narodnega bogastva. ,
■tnr ■
Ilirske izkoj. me so izkopali predvsem v novem mestu, nekaj pa tudi v njegovokolici.
Iliri so se na? el jev c.i v osrčju Balkana. 8. stoletja pred našim štetjem. Takrat se je začela železna doba, Iliri so bili razumni in imeli so pravi okus za 'lepoto. Iz bakra in drugega materiala so izdelovali vedra, Na vedra •• situl.o so upodabljali svoje običaje in .navade, Iz posebne zemeljske smole -• jantarja - pa so izdelovali nakit. Nove mesto je bil kraj ob jantarjevi poti,
Tu so trgovali pozneje tudi Rimljani. Ljudje v Novem mostu pa so videli več navad raznih ljudi. Tako so se izobraževali. Takrat je dolenjski prostor lahko tekmova"i tudi s na j pomembno j Šimi kulturami takratne Evrope,.
Toda 2, .stoletja prod našim štetjem so začeli se.;.9Či se Kelti napadati Ilire ter jim r,le6rj.:0 zagospodarili, Iliri so pokopavali mrtve v rodovne gG,.r.ie? ni. s o jih sežigali. Novomeško najdbe so prav iz teh gomil.
Za nas? Novomeščanoj pomenijo izkopanino vol: ro dragocenost, kajti predvsem izkopanine .o nam odprlo vrata do poznavanja našega mesta,- Vsi Novcmeščani smo nestrpno.čakali, kdaj bodo izkopanine najdene in vrnjene muzeju- In res? po ličinko vi tem delu kriminalistične službe in ob sodelovanju novomeškega muzeja z muzeji v Evropi in cele v Ameriki so sodilo sad. Zanka se je zataknila tatovom v Eavenni. Večina izkopanin je vrnjenih novomeškemu muzeju? nekaj pa jih niso naši-5 „
Take vredne izkopanino, kot so predvsem situle ter bronasta čelada negovskega tipa ter oklep vojskovodje, moramo prod'kriminalci. ki se ne ustavljajo pred največjimi, narodnimi svetinjami? varno spraviti. In šele tedaj? ko bo imelo Novo mesto varen prostor za razstavo, bodo■'ukzv.dv.ne in vrnjene ilirske izkopanino zopet krasile vitrine novomeškega muzeja. In zopet bodo imeli občudovalci prost vstop za oglede in ob njih se bomo mladi učili skladnosti
- 94
likov in s ponosom gledali na kulturo naših pr e c? nam cev - Ilirov,
Janja Vrečič,
6.d
NEKAJ VEČ 0 NASI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ste že slišali,
-	da je bila Študijska knjižnica v Novem mestu ustanovljena 1. februarja 1946 na pobudo znanstvenega, delavca Janeza Logarja? Takrat je Ministrstvo za prosveto v Ljubljani ustanovilo še Študijski knjižnici v Mariboru in Celju;
-	da so sedaj študijske knjižnice še v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ravnah, Ptuju in v Murski Soboti ter so sestavni del pokrajinskih osrednjih knjižnic?
Mariborska Studijskaknjižnica pa je postala univerzitetna knjižnica;
-	da je v naši knjižnici približno 200 000 knjig, od tega je okoli 10 000 rokopisov (Ketteja, Albrehtove, V. Vodnika, Trdine, like Vaštetove in drugih);
-	da je v knjižni zbirki tudi pet najstarejših tiskanih knjig, ki so bile tiskane leta 1500;
-	da v knjižnici dela le 14 ljudi, kar je za njene zahteve in naloge premalo;
2 '
-	da oi si z dozidavo dvorišča pridobili kar 600 m prostora za skladišče knjig, Kozinovo spominsko sobo in za potrebe Pionirske knjižnice;
-	da bi morali na vsakega Novomeščana priti po vsaj dve knjigi,
toliko pa jih ljudska knjižnica še zdaleč ne premore.
Vladi Šribar in Nataša Jakopin,
7 .a
I
- 95 ~
PREGLED DEIjA PIONIRSKE ORGANIZACIJE NA NAŠI ŠOLI
Delo pionirske organizacije se tudi v drugem polletju odvija po načrtu, ki ste ga sprejeli na pionirski odredni konferenci 29. septembra. Do polletja, ste opravili že veliko nalog, zaradi česar zaslužite pohvalo vi in vaši mentorji. Želim, da bi do konca 'šolskega leta .opravili še tiste naloge, ki jih bo treba rešiti če hočemo dobiti ZNAK JPI - NAŠA DOMOVINA POD SVOBODNIM SONCEM za dveletno delo v Jugoslovanskih pionirskih igrah.
5 kajo vas te obvezne naloge;
1.	Zaključiti je treba tekmovanje za bronasti znak slovenskih partizanskih brigad;
2.	izvedli bomo akcijo OHRANIMO NAŠE KMETIJE;
3.	do 15. aprila bomo z literarnimi in likovnimi prispevki sodel6
vali v nagradnem natečaju Pionirskega lista SVOBODNI GRADIMO NAŠ SVET;	'
4.	sodelovali bomo pri Kurirčkovi pošti in pripravili miting;
5.	organizirali bomo dve delovni akciji. Očistili bomo ' naš šolski okoliš in tako pomagali, pri varstvu narave in okolja;
6.	čakata vas tudi dve odredni tekmovanji;
7.	sodelovali bomo na vseh občinskih tekmovanjih, ki jih bo razpisala občinska zveza PM ali odbor JPI;
8.	pregledali boste tekmovalne programe JPI in opravili naloge, ki jih še niste;
9.	ob zaključku JPI bomo pripravili prireditev ali razstavo.
- 96 -
Poleg teh obveznih nalog bo pa še cela vrsta prireditev, v
katerih boste sodelovali v okviru svoje interesne dejavnosti, npr:
-	šahovska tekmovanja,
-	športna srečanja,
-	modelarska tekmovanja,
-	filatelistična razstava v Slov. Konjicah,
-	srečanje poklicnih lutkovnih skupin v Mariboru, kamor so povabljeni tudi naši lutkarji,
-	VIII. srečanje pionirjev prometnikov in VIII. zaključno republiško šolsko tekmovanje KAJ VEŠ 0 PROMETU na 'Jesenicah,
-	VII. srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov v Brestanici na temo IZGNANCI (sodelovali bodo člani likovnega, filatelističnega in foto krožka),
-	člani biološkega krožka sodelujejo v raziskovalni nalogi za radovedne botanike,
-	tekmovanja matematikov,
-	bralna značka,
-	vesela šola,
-	likovna srečanja,	•	.	'	.
-	člani literarno-novinarskega krožka, uredniški odbor šolskega glasila Mladi ob Krki; zgodovinski krožek ter likovni krožek nam bodo poleg drugih, nalog pripravili posebno številko šolskega glasila, ki bo obravnavala povojni čas v našem kraju.
Menim, da je nalog kar precej. Lotite se jih z veselem in
dobro voljo, pa uspeh ne bo izostal!
Marija Rebernik, mentorica PO
- 97 -
VESELI SOLARJI, POZOR!
Sreča, da imamo na naši šoli tudi Veselo šolo, ki nikoli ni tako kisla kot „ta prava" včasih, V nje;' ni ocen, če znaš znaš, če ne, pa je tudi prav.
V Vreme, kakor hi' nam ga nakazal Veseli vremenar: Vse je mirno in pred tekmovanjem v zatišju. Sonce laika izza oblakov (kot v Veseli šoli zmeraj). V bližnji prihodnosti (marca) bo nad vse Vesele šolarje privihral ciklon (tekmovanje'), ki pa bo hitro in srečno minil. Vsi bomo veseli;, prvi - pa tudi zadnji* - .
Še nekaj o stenčasu, ki ga.redno beremo vsi Veseli šolarji. Vanj lahko pišemovgi od prvega do zadnjega, saj je ogledalo našega znanja in pridnosti. Ce 'vas lenoba grabi za ovratnik, jo pahnite od sebe, čeprav se' pretepati ni lepo.
Saj vemo, da brez znanja nikakor ne bo šlo, niti v Veseli šoli ne! Včasih je dobro pogledati v šolske knjige. Potem, ko bo vsakdo zatrdno prepričan, da vse sna, naj pa le seže po Pionirskem listu. V njem bo našel mnogo koristnih in zabavnih stvari.
Vsi prideno delamo, se pripravljamo na' tekmovanje, kjer bomo pokazali, kaj smo se naučili.
Na sestankih najbolj zavzetih raz rednih skupnosti se pogovarjajo o Veseli šoli, kramljajo s Pepetom Napako ..,
Mojca Janžekovič 7. c
Letos je vpisano v Veselo šolo 339 učencev iz vseli oddelkov od tretjega do osmega-razreda. Razredno •'.o tekmovanje v znanju bo 26. marca, šolsko pa 9» aprila. Pionirski list ima za prvake v znanju pripravljene : diplome, značke in. posebne nagrade. Vsak tekmovalec
bo prejel nalepko Vesele šole.
b 14- HAvAKA
LITERARNI KROŽEK - NIŽJA SKUPINA
Pri literarnem krožku, smo šele v mesecu novembru začeli z delom. Že v prvi številki glasila smo objavili svoje prve prispevke. Poslušali smo ploščo. Na njej so bile Prežihove Solzice. Vsi smp umetnino z. zanimanjem poslušali in se o njej pogovarjali. Sami smo sestavljali uganke in jih reševali. Z veseljem smo dopolnjevali veselo pesem., v kateri so manjkale besede. Ustaviti smo jih merili tako, da se je pesem rimala, S čistilko smo imeli kratek intervju. Mislim, da smo postavljali umestna vprašanja. Vse prispevke učencev literarnega krožka preberemo in nekatere po potrebi skupno popravimo ali povemo mnenje. V načrtu imamo -še mhogo zanimivega, med drugim ogled razstave književnika Dragotina Ketteja v Študijski knjižnici.
Vsi, ki .smo vključenikv ta krožek, ga redno obiskujemo in tudi vsi sodelujemo. Želimo si srečanja z uredniškim odborom našega glasila. Tovarišica nas večkrat pohvali za našo prizadevnost in vestno delo.
Sanda Progar,
_ 99 -
V	drugem polletju še nismo imeli vajey vendar smo vseeno nastopile na proslavi 8. februarja,- Recitirale smo kar štiri pesmice, Ena učenka je tudi nastopila z baletno točko,
^	^	h	KS
Rade obiskujemo krožek, čeprav je ob 7 zjutraj. Naučimo se veliko pesmic in se včasih tudi malo pozabavamo. Veselimo se proslav. Kadar tovarišica prinese kaj novic, rade poslušamo,
V	krožku nas je devetnajstNa novo sta se v krožek vključili še dve učenki.
Mbjca Klemenčič,
4 »a
BIOLOŠKI KROŽEK - 8, RAZRED
h
Vsako sredo ob 16 imamo nekateri učenci 8. razredov biološki krožek. Vodi nas tovarišica Zlatka Kraševec.
Pri krožku je zanimivo, saj je naše delo zelo raznoliko. V eni izmed prejšnjih ur smo secirali list in si ogledovali njegovo zgradbo pod mikroskopom, prirejali smo šaljiva tekmovanja itd. Nekaj ur smo rabili za zbiranje kraške ilovice in kremenčevega peska, ki smo ju razposlali 34 šolam po Sloveniji, Pri delu nam je pomagal geolog, tovariš Pirškur.
Zdaj pa pripravljamo novo akcijo. Revija Pionir je namreč objavila razpis o zbiranju pomladanskih cvetic in urejanju herbarija. Prijavila se je tudi naša šola. Sklenili smo, da bomo čimprej zbrali rastline in uspešno opravili akcijo, ki smo se je lotili,
Suzana Stipanovič, 8. a
- loo
Pri likovnem pouku smo risali risbo? ki mi je zelo uspela,. Tokrat mi je tovariš rekelj da naj hodim k likovnemu krožku. Krožek imamo ob četrtkih od šestnajste do osemnajste ure.
Prvič nisem prišla h krožku zato, ker sem imela sestanek vesele šole-- Z risbo v roki sem začela drugi četrtek. Risali smo smreke, ki stojijo okoli igrišča za, šolo, Ker te risbe nisem pravočasno končala, sem jo dokončala še doma.
Začeli smo z novim delom. Potrebovali smo žakljevino, volno in kvačko. Vse potrebno nam je dal tovariš, ker smo te izdelke pustili v šoli. Ker je to zahtevno in dolgotrajno delo, lahko delamo doma.
Sedaj pri krožku delajo fantje reliefe iz mehkega lesa, deklo ta pa rišemo in slikamo s tempera in voščenimi ba:.vicami izdelke z naslovom TIHOŽITJE, MATI Z OTROKOM ali NARODNI OBIČAJI. Jas slikam sliko s temperami z naslovom MATI Z OTROKOM, Tudi v šoli sem slikala sliko z istim naslovom, a je vseeno drugačna.
Kolikor učencev pri krožku riše ali slika risbo ali sliko z naslovom NARODNI OBIČAJI, kj največ riše postne šeme, ker so za to najbolj primerne in jih najbolj poznamo. Vsi, ki rišejo z vošče nimi barvicami, rišejo tihožitje.
Nekatere najboljše risbe in slike bo tovariš Golob izbral in poslal v Zagreb ali v Trbovlje in to mogoče katera nagrajena.
K likovnemu krožku zelo rada hodim, To smo zbrani vsi dobri slikarji in risarji, ki nas likovna -umetnost zanima in veseli,,
Bojana Rajk,
6.e
lol
Mnogi se boste vprašali, ka;j je to filatelija. Filatelija pomeni zbiranje znamk. Tak krožek pa deluje tudi na naši šoli.
Začel je delovati lansko leto in zelo r m napredovalo Imeli smo že razstavo, na s'-/	kateri so razstavljali učenci osnovne
šole Katja Rupena in osnovne šole Grm, Pri krožku znamke menjavamo ter kupujemo. Zbiramo jih predvsem tematsko, večina rastline ali živali^ter po državah.V krožku se tudi učimo, kako je treba znamke zbirati in razvrščati ter o zgodovini znamke.
Zbiranje znamk ni le dober hobi, temveč je tudi zelo poučen, ker spoznaš države, mesta in običaje raznih narodov.
Igor Puc,
6. e
DRAMSKI KROŽEK
Nikar ne mislite, da smo letos pozabili na igre. Saj že vadimo igro o Štirih godcih - fantih muzikantih. H krožku se je prijavilo veliko deklic, dečkov pa nam manjka. Za 8. marec že pripravljamo prizorček za mame. V krožku deluje 15 učencev. Veliko deklic, ki redno obiskuje krožek, je ostalo brez vlog. Tolažijo se z mislijo, da bo kateri izmed igralcev zbolel, potem pa jih bodo nadomestile. Ko se učimo vloge, posnemamo živalske glasove; kikirikamo, mijavkamo, rigamo, lajamo, drugi pa se smejemo in jih pridno poslušamo.
H krožku vabim še druge igralce, predvsem pa pridne dečke.
Bogdana Bartelj,
4.b
lo2
KROŽEK ZA ROČNA DELA
Krožek za ročno delo obiskujemo učenke petih in sestih razredov. Imamo.ga'ob torkih popoldne. Z veliko vztrajnostjo in .požrtvovalnostjo nas vodi tovarišica Doli. jakova.
H krožku redno prihaja 19 deklic, tu pa kvačkamo in pletemo. Nekatere izdelke bomo dale na razstavo. Trudimo se, da bi se čimvoč naučile, kar nam bo v prihodujosti koristilo.
Tovarišici smo hvaležne za njen trud in prizadevnost.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Obiskujem šahovski krožek. Zelo mi je všeč. Uči nas tovariš Slavko Kostič. Tam se učimo, kako se premikajo figure in kako se dajejo mati. Krožek imamo vsako sredo ob 16. uri. Hodi naš veliko. Nekateri so se izpisali,, V. ekipi bodo tekmovali samo štirje, drugi pa bodo za rezervo.
Dušan Ličina, 3.b
PLANINSKI KROŽEK
Čeprav je zima, mladi planinci na naši šoli ne počivajo. Že dva meseca pridnccobiskuje jo fLaninsko šolo, ki jo je organiziral Mladinski odsek PD Novo mesto. Izvedeli so še veliko novega in zanimivega o planinstvu, to svoje znanje pa bodo dopolnjevali še v mesecu februarju in marcu. Doslej so spoznali žes zgodovino planinstva v Evropi in Sloveniji; gorski svet Evrope in Jugoslavije; planinsko floro in zaščito naravnih lepot; vremenoslovje in planinsko opremo. V mesecu marcu pa bodo svoje znanje tudi praktično
- lo3
dopolnili in preizkusili na izletih: spoznali bodo, kakšne nevarnosti jim lahko prete na izletih in kako se jih izogibamo; kako nudimo ponesrečencem prvo pomoč in kako se v naravi orientiramo.
. Do konca šolskega leta pa bodo morali dokcnoati še neprehojeni del Trdinove poti. Kar pridni bodo morali biti, da bodo uresničili program dela, ki smo ga prejeli ob začetku šolskega leta.
Mentorica krožka Slavka Petrič
PEVSKE VAJE
To polletje smo zopet pričeli z delom. Ker nimamo veliko časa, se moramo pridno in hitro učiti* Nastopali bomo za 8» marec, kjer bomo zapeli novo pesmico Franca S • Spavaj, spavaj in odlomek iz Verdijeve opere Na bregovih Eufrata. Ker sta obe pesmici malo bolj zahtevni kakor druge do sedaj, se bomo morali zbrati večkrat na teden, da se bomo res temeljito naučili,saj dan žena ni čisto navaden dan.
Lili Kapš, 7*a
FOTO KROŽEK
h
Redne sestanke imamo vsak torek ob 16 , Na teh sestankih, ki trajajo eno do dve uri, se teoretično in praktično izpolnjujemo. Pri foto krožku razvijamo filme in delamo slike. Fotografirali smo že v naravi in sicer stare mline ob Težki vodi. Smo tudi redni fotografi na šolskih proslavah in tekmovanjih.
Žal moramo povedati, da nas je v začetku h krožku hodilo precej, zdaj pa smo ostali samo trije izmed tistih, ki so hodili že prej, in trije, ki so prišli na novo.
- lo4 -■
V modelarskem krožku delu^ okoli dvajset' pionirjev in nia-dincev0 Vodi 'ga Matej Jevšček g
pomočjo drugih starejsili mladJr
Krožek se sooča z raznimi te-žavamic Glavna med njimi je pomanjkanje prostora: Na voljo ima samo majhno sobo * Težave so tudi z materialom. Tega dobimo le občasno, pa še takrat zelo malo:. Tam izdelujemo razne letalske modele, Ti so; model za pionirje A-., model za'mladince A’ in gumenjak,Izdelujemo tudi druge vrste mo-delov, ki imajo v seb^ vgrajen motorček, Z modeli gr^mo tudi na razna tekmovanja. Pred kratkim je bilo Dolenjsko zimsko tekmovanje. Tam smo dosegli dokaj dobre rezultate,
Pred nami. je še veliko tekmovanj in vsi upamo, da bomo uspešnic
PIONIRSKA HRANILNICA NA NAŠI SOLI
Na naši šoli deluje pionirska hranilnica, V njo vlagajo svoje prihranke učenci nižjih in višjih razredov. Do sedaj je 408 vlagateljev. Učenci pridno, varčujejo, Benko vodite, s tovarišico dva učenca iz 5. razreda,. Pomagata tovarišicam pri vpisovanju denarnih vlog, Ta učenca sta Borut Šuštaršič in Da"or Gazvoda, Denar, ki ga učenci vložijo, spreti oddajamo v banko. Vlagatelji, ki denar vložijo. ga lahko tudi po potrebi dvignejo. Ta denar porabijo za nakup šolskih, potrebščin ali kaj drugega,, Vsako, vlogo ali dvig mora učenec potrditi s podpisom.
Gregor Golobič, 6 o c
- lo5
Učenci, ki bi radi vlagali privarčevani denar, lahko to sto-
h	!i
rijo ob ponedeljkih od 12' do 13,3o ali ob sredah zjutraj od 7
h
do 8 . Vsak dobi svojo hranilno knjižico. Ob novem letu so vlagatelji prejeli koledarje, ko pa bo stekla igra Pikapolonica pa bodo prejeli nalepke, svinčnike in majice.
Zatorej varčujmo!
Kdor varčuje, si srečo kuje!
Borut Šuštaršič, Davorin Gazvoda,
5.b
UREDNIŠKI ODBOR GLASILA :
Na naši šoli izhaja glasilo, ki ga izdaja uredniški odbor. Delo tega odbora pa poteka takole:
Najprej' glavni urednik pobere ves material iz skrinjice in ga razdeli urednikom odgovornim za posamezne rubrike, Ti pregledajo prispevke in izberejo najboljše, katere potem popravi.tovarišica Mestnikova.
Zadnjo nalogo pa opravita tehnična urednika, ki opremita glasilo z raznimi risbami in domislicami, da je čim lepše.
Tajnica naše šole pretipka prispevke, razmnoži jih tovariš Novak, razvrstimo pa jih učenci sami,-Šele vezavo opravi Knjigo-tisk.
Vsi se zavedamo, da brez vas, ki pošiljate■prispevke, ne bi bilo glasila, zato še naprej pridno csodelujte z nami in potrudili se bomo, da bo glasilo vedno lepo.
Marjetka Derlink, glavna urednica
- lo6 -
LITERARNO NOVINARSKI KROŽEK - VIŠJA STOPNJA
Člani literarno .'novinarskega krožka se sestajamo enkrat tedensko, in to ob ponedeljkih. Dalj časa je v tem krožku bilo le malo članov* vendar je v zadnjem času število precej naraslo, tako da nas ta krožek trenutno obiskuje 20 do 25.
Naše delo vsekakor ni enolično. Sodelujemo na raznih razpisih, udeležujemo se natečajev ter pišemo v časopise, revije in tednike. Žal naši prispevki niso vedno objavljeni, kar pa jttv neki meri tudi razumljivo. Imamo svojega kronista - Alenko Suhadolnik, ki zasleduje časopise, iz katerih pridno in dosledno reže prispevke učencev naše šole :n jih lepi v poseben zvezek. Pri tem delu ji pomagamo tudi ostali.
Zelo nas zanima razvoj novinarstva do danes in oblike pisanja. Zato smo v preteklem šolskem polletju povabili na naše sestanke novinarja tovariša Jakopca, ki nam je povedal nekaj več o vsem tem. Našemu vabilu se je tovariš Jakopec rad odzval, tako da smo, imeli na teh sestankih tudi zanimiva predavanja, katerih so se lahko udeležili tudi učenci drugih razredov, ki se zanimajo za to področje.
Vedno-' imamo mnogo dela, še posebno pa pred izdajo našega glasila. Takrat ima mnogo dela predvsem uredniški odbor, katerega člani so hkrati tudi 1člani literarnega krožka.
Delo v našem krožku je zanimivo in raznoliko, V njem ne manjka niti šal niti smeha, pa tudi resni in delavni znamo biti!
Predsednica krožka Andreja Žveglič,
8.d
- lo7 -
ŠPORT
Sonce prijetno sije in sneg se blešči s tisočerimi kristalčki. Narava je prekrita z bleščečo se odejo, po kateri prijetno tečejo sani in smuči. Pokrita je s snegom, iz katerega delamo snežene može, s katerimi se kepamo.
Zares lep dan je, Dan, ki je ravno primeren za zimsko veselje. Vesela sem odšla na stadion, kjer sem se kar naenkrat znašla med gručo' razigranih otrok. Proga za veleslalom je bila postavljena, vse je bilo že nared za tekmovanje, ki se je pričelo čez nekaj minut. Tekmovalci, so odšli na start, ostali pa smo se razkropili po beli planjavi.
S prijateljskim 8.c smo si šli iskat progo, po kateri naj bi se sankali. Za to nismo potrošili mnogo časa, saj so.-si nam lepi tereni kar ponujali.Še nekaj korakov in s Babino sva se zapodili po progi.
l(Pazi, skočili bova!” me je opozorila Sabina tik pred snežnim pragom. Zares sva poskočili in zdelo se mi je, da sem najmanj v Planici. Pa da ne boste mislili, da je bilo s tem težav konec!
Tik pred koncem proge nas je čakala še hujša preizkušnja, ki sva jo s Sabino srečno prestali. „Čisto mi je prerešetalo kosti," je dejala Sabina, jaz pa sem se popolnoma strinjala z njo.
- Ic8 -
Zelo imenitno je delati sneženega moža, posebno pa, če nekdo tekmuje s teboj. Tekmovali smo jz 8,c in kaj mislite, kakšen je bil rezultat? Seveda smo zmagali mi« se razume. Imeli smo namreč dva velika, imenitna snežaka, medtem ko so učenci 8,c s tovarišem razrednikom na čelu vsi prepoteni spraviliiskupaj le enega, pa še tisti je bil ves škilast in je imel v rokah namesto metle koruzo, tako da je po Gregorjevem sklepanju ravnokar obral njivo koruze.
Pa še ni.konca! Ravno nasprotno, tu se je.veselje.šole začelo!
Kepanju ni bilo ne konca ne kraja. Bele gmcte snega so letele vse vprek, brez določenega cilja, vendar so:skoraj'vedno zadele v polno, saj nas je bilo cel bataljon! Tudi vzklikov, kot so; ne več, vdam se, usmiljenje, prenehaj ,,..ni manjkalo.
Goto je pridno uporabljal svoj foto aparat in-ni bilo malokrat da te je slikal v stanju, ko si se celo sam sebe'ustrašil.
Mokri po laseh,brez krpe suhe obleke in premočeni od potu smo kot „politi cucki" odšli domov. Toda prepričana sem, da se je to veselje nadaljevalo popoldne, čeprav nismo bili zbrani vsi skupaj. Kdo bi pa zdržal notri, ko te vabijo bele planjave in nagajivo 'zimsko sonce?
S
Andreja Žveglič, 8. d
V SREDO, 4. FEBRUARJA, SMO IMELI ŠPORTNI DAN.'ŠLI SlO NA BOLNIŠKO. TAM SMO SE SANKALI. S TOVARIŠICO SVA SE PELJALA PO STRMEM BREGU. ŠLO JE KOT VETER. BILO JE LEPO.
Aleš Bartelj«
l.d
- lo9 -
PRVA NA CILJU
Polletne počitnice sera preživela na smučeh. Vključena sem bila v smučarski teča;j ŠD Rog. Trajal je šest dni. Šesti dan je bilo tekmovanje. Po kosilu smo nataknili!, smuči in se smučali po svoje. Nenadoma pokliče tovariš Rudi;
„Prva skupina senij tekmovanje se bo začelo!"
Nato je razdelil številke. Jaz sem dobila številko dvanajst. Do starta smo morali „štanfati" sneg. Kmalu je bila na vrsti številka dvanajst.Takrat pa sem se pognala v dir kot raketa. Ko sem prispela na cilj, sem bila zelo vesela. Po končanem tekmovanju prve skupine sem zvedela; da je številka dA^anajst osvojila prvo mesto. Zelo sem se razveselila. Po tekmovanju smo se naprej smučali, šli smo tudi na vlečnico, kar je bil največji užitek.
Preden smo se z avtobusom odpeljali v Novo mesto,, so razdelili nagrade. Dobila sem čokolado in liziko. Od takrat mi je smučanje največji užitek.
Kat ja Kuljar,
4.a
- llo
SMUČARSKO TEKMOVANJE
V SREDO JE'BILO V ČRMOŠEJICAH OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO V SMUČANJU. ZJUTRAJ SMO SE ODPLEJALI Z AVTOBUSOM V ČRMOŠNJICE. KO SMO PRIŠLI NA SMUČIŠČE, NAM JE TOVARIŠ RAZDELIL'ŠTARTNE ŠTEVILKE. OGLEDAL SEM SI PROGO IN ODŠEL NA ŠTART. BIL SEM TRETJI. DOBIL SEM EDALJO. TEGA USPEHA SEM BIL ZELO VESEL.
Sebastijan Turk,
l.b
S SMUČARSKIH TEKMOVANJ
Letos so nam bile snežne razmere zelo naklonjene. Zapadlo je toliko snega, da smo lahko organizirali šolsko prverstvo^ v veleslalomu in sicer na pobočju za stadionom Bratstva in enotnosti. To je bilo izbirno tekmovanje za občinsko prvesntvo.
Prijave so kar deževale> saj se je prijavilo čez sto smučarjev. Mnogi med njimi so imeli to zimo prvič smuči na nogah in proga zanje ni bila lahka.
Skoraj največ pa je bilo cicibanov, med katerimi je zmagal Marko Jasnič, med cicibankami pa Matejka Globokar. Ostali rezultati so naslednji:
mlajše pionirke: 1. Sonja Golob
2.	Tatjana Kompan
3.	Barbara Bulc
mlajši pionirji: 1. Marjan Zupanc
2.	Igor Šonc
3.	Tomaž Bračko
111
starejši pionirji s 1. Robert Peric
2.	Matjaž Serini
3.	Damir Karpljuk
starejše pionirke s 1, Mojca Bele
2, Ada Štor
mlajši mladinci ; 1. Miran Jelovšek
2. Tone Špringer 3» Miro Kastelic
Prvi trije iz vsake skupine so prejeli priznanja in se, kot sem že omenila, uvrstili v šolsko ekipo, ki je šla 11, februarja na občinsko tekmovanje v Črmošnjice.
Tu smo zlahka premagovali postavljena vratiča, seveda je treba omeniti tudi nekaj padcev. No, kljub temu smo odnesli skoraj vsa najboljša mesta.
Naj omenim le prvake s
cicibani cicibanke mlajše pionirke mlajši pionirji starejše pionirke starejši pionirji mlajši mladinci mlajše mladinci
t Marko Jasniš ; Matejka Globokar ; Sonja Golob : Igor Šonc s Mojca Bele ; Robi Peric i Dušan Špilar ?• Tanja Lukane
Tudi ekipno smo osvojili prvo mesto in se tako v celoti plasirali na nadaljnje tekmovanje in sicer na medobčinsko prvenstvo.
Mojca Bele,
8.d
18. februarja 1976 smo bili na področnem tekmovanju v veleslalomu v Črmošnjicali. Udeležila se ga je cela ekipa naše šole, saj smo bili na občinskem tekmovanju prvi«
Imeli smo dokaj hudo konkurenco (12'smučarjev iz trebanjske občine), vendar so rezultati pokazali, da smo postali tudi področni. prvaki v smučanju.
Naše uvrstitve;
; 1„ Marko Jasnič 3c Sebastijan Turk 4* Matej Rebernik
s I, Marejka Globokar 2 o Barbara :.Tilliar
2, Marjan Zupanc
; 2, Sonja Golob
s 1, Robi Peric
; 3. Tanja Lukane'
;:1.' Dušan Špilar 2. Miran Jelovš k
Kljub nekaterim spodrsljajem smo bili odlični. Tako! nas čaka celotne ekipo, še republiško prvenstvo, ki bo 3« marca 1976 v Kranj ski gori. Potrudili se bomo, da se bciio tudi tu dobro uvrstili«
Mojca Bele,
8. d
■ cicibani
cicibanke
mlajši pionirji mlajše pionirke starejši pionirji mlajše mladinke mlajši mladinci
- 113
ZIMSKO PRVENSTVO NOVOMEŠKIH OSNOVNIH ŠOL V ATLETIKI
Za nami jo I, in II, kolo zimskega prvenstva novomeških osnovnih šo3 v atletiki, ki je til o od 13, 12., 1975 do 23. 1, 1976. Tekmovanje je bilo za mlajše in starejše pionirje in pionirke«
Naši atleti so se dobro odrezali.
Rezultati pri pionirkah so naslednji s
V	višini je'bila Vanja Hribar v I. kolu druga, v II. kolu pa prva in je svoj rezultat (13o cm) poboljšala za 15 cm.
Natalija Srebrnjak pa je tekmovala pri mlajših pionirkah in dosegla rezultat 12c in 125 cm.
Katka Avguštin je'bila na 4oo m obakrat piva, njen najboljši rezultat je bil 1 j D.3,l| prav tako je. bila obakrat prva Alenka Kastelic, mlajša pionirka, s časom Z ; 14,7 in 1 s 12,3^
V	metu medicinke je na obeh tekmovanjih zasedla prvo mesto Marjetka Derlink, V II, kolu je postavila tudi svoj osebni rekord
z rezultatom 9.. 18 m. Jo? and a Kaste?.:.?., mlajša pionirka, ■ ki . je metala medicinko, pa je bila v I. kolu druga in je vrgla 8,03 m.
Na 2o in 4o m nas je obakrat uspešno zastopala Mojca Bele in bila prva v I. in IT, kolu. Prvič je tekla 3,4, drugič na 4o m pa
5,9.
Obakrat je bila prva tudi Irena ŠtanpeVj 'v skoku v daljino. Skočila je 4,54 m in 4,65 m, Katarina Tršar je imela rezultat v I'A kolu 4o5 cm in je bila tretja, , v II. kolu pa je rezultat izboljšala za 2 cm.in zasedla 2, mesto .pri mlajših pionirkah.
Pri pionirjih pa so uspešno nastopili;
V	višino Miloš Gačešu s skokoma 175 cm -in l8o 'cm^ Sašo Apo-stolovski, mlajši pionir, obakrat s skokoma 155 cm. Bila sta prv" tako v I, in v II. kolu.
V	disciplini tek na 600 m je med najboljšimi pionirji dvakrat zmagal Zoran Simovič. Njegov najboljši rezultat je bil 1 ; 51,5.
Med starejšimi pionirji pa je dobro tekel tudi Franci Primc s časom 1 s 47,6 in 1; 43,8. Uvrstil se je na četrto oziroma drugo mesto.
Na obeh tekmovanjih pa so bili zelo dobri in hkrat tudi prvaki vi. in II. kolu;
-	pri metu medicinke Neno Martinovič, z metom 11,18 m in 11,95 m; Božo Zupan, mlajši pionir; je vrgel 8,59 m in 9,13 m;
-	v skoku v daljino se je odrezal Dušan Blatnik s skokoma 544 cm
in 53o cm; pri pionirjih je bil najboljši Marko Petrinčič s skokoma 462 cm in 43o cm;
-	v teku na 2o in 40 m je tekel Robert Rodič 3,3 sek in 5,6 sek ter Igor Šega, mlajši pionir, 3,5 sek in 9,3 sek.
Po prvem kolu so imele pionirke skupno 557 točk in so bile le za 4 točke pred Katjo Rupena, po drugem kolu pa so prav tako zmagale s skupno 1249 točkami.
Pionirji so imeli po Ic kolu skupno 587 točk, po II, kolu 1276 točk ter prav tako osvojili naslov prvakov!
Irena Štangelj,
8. c
NA TRENINGU V BRATISLAVI
V	sredo, tri dni pred počitnicami, sem prosila tovarišico, če grem lahko na trening v Bratislavo, Dovolila mi je. Zvečer sva z mamico pripravili vse, kar je bilo potrebno.
Naslednji\ dan, v četrtek, sem se zbudila že zgodaj, se umila, najedla in oblekla. Ob sedmih je prišel pome očka z avtom. Odpeljala sva se do stavbe, kjer je zaposlena mamica, Z očkom sta me po~
- 115
spremila-do avtobusne postaje.
Ko smo bili vsi zbrani, smo se odpeljali. Peljaji smo se ,s kombijem. Vozil nas je tovariš Štrbenc. Peljali smo se skozi Avstrijo, Potovanje je bilo dolgo. Me deklice smo pele in se igrale.
V	Bratislavo smo prišli ob pol štirih popoldne. Tovarišica je odšla k neki prijateljici. Potem smo se odpeljali proti telovadnici, kjer smo spali in trenirali. V sobi smo se preoblekle in zdirjale v telovadnico. Gledale smo telovadke in telovadce. Komaj smo čakale, da bomo lahko trenirale tudi me.
Naslednji dan smo trenirali dvakrat po dve uri. Trenirale smo v parterju na gredi, na dvovišinski bradlji in vadile preskok, torej gimnastiko. Ob prostem času smo se igrale, počivale ali pa smo šle v mesto. V mesto smo šle trikrat. Dvakrat smo šle v veliko trgovino Prior, enkrat pa v trgovino igrač, kjer smo1si vse kupile zajčka; jaz ga nisem kupila, ker mi ga je podarila prijateljica Jana iz Bratislave.
V	potek, zadnji dan treninga, sta prišla tovariš Progar in Luzar, vsak s svojim avtom, ker je tovariš Štrbenc odšel takoj drugi dan.
Pot domov je bila slaba, ker je ves čas naletaval sneg in vozili smo se deset ur.
Med potjo smo pele,še bolj pa smo se veselile, ker smo komaj čakale, da zagledamo domače.
Jasna Dotl'^,
5.c
e se Le sirom
LOJZE PRAZNUJE
Lojze pride v manjši lokal, kjer sreča vinjenega prijatelja.
flNo, Marjan, kaj pa praznuješ, da si tako dobre volje?”
„Veš, moja žena je preveč zaposlena pa namesto nje praznujem 8. marec.”
Dušan Plut, 8.d
0 ŽENSKI ENAKOPRAVNOSTI
„Halo, je tam Socialistična zveza? Ne vem sicer, če sem se obrnila na pravega, toda, ali morda veste, kje bi lahko dobila predsednico ,
^Za družbeno aktivnost žena?" je povzel glas iz telefona.
„Kako pa ste vedeli, da hočem prav njo?” je začudeno vprašala tovarišica Mesthikova.
„Zato, ker je ona edina predsednica, vsi drugi so pa predsedniki !"
Ha, ha - pa enakopravnost!
Alenka Suhadolnik, 7.c
KOT UGANKA
Ali veste,
-	da živi v Novem mestu 7313 žensk,
-	da je tu zaposlenih kar 9510 žensk?
Kaj to pomeni?
Da je veliko žensk zaposlenih v Novem mestu iz drugih krajev. Torej - uvoz ženske, delovne sile.
Marjetka Dajemanj 7 .a
N slednje hesede vstavi tako, da ho v razpredelnici prišlo ime našega velikega pesnika; EKVATOR, RIBA, EVGLENA, PLANKTON, ŠTORKLJA, EMBALAŽA, ROBOT, NEKTON !
Jože Robek,
6.	e
VESELE IZ ŠOLSKIH KLOPI
O FIŽOLU	'	'	'
Pri spoznavanju narave smo se učili,, da potrebuje fižol in vsako drugo seme za kalitev vodo; da se zmahčajo trde snovi v njem. Pri spraševanju pa se je učencu zataknilo. Tovarišica mu je hotela ■pomagati in ga vprašala:
„Zakaj pa namočimo fižol,• preden ga damo kuhati?'*
Učenec pa ji je hitro odgvoril:	'	'
„To pa zato, da ga je več!"
PRI SLOVENŠČINI
Tovarišica: Katero povest je Josip Jurčič napisal v sedmi gimnaziji?
Učenec : Napisal je knjigo Josip Jurčič, slovenski janičar,
PRI ZEMLJEPISU
Tovariš: Katera morja obdajajo Sovjetsko zvezo na jugu?
Učenec : Mongolija, Kitajska, Poljska in t :iko naprej.
'■	■■ •	•,	,	Karmen'Ter z in,
•	-	6 . e
PRI BIOLOGIJI
Tovarišica je vprašala Bojana, ki je bil med oceno:
„Kaj nam omogoča orientacijo v zunanjem delu telesa?"
Bojan, ki ni znal, se je odrezal:
„Kompas
Mojca Nared,
7.d
POREDNI MARKO
- 12 o -
Starši porednega Marka so dobili zopet učitfelevo pismo. Z nagrbančenim čelom prebere oče pismo in reče sinu;
„M^rko, 'tako ne gre več naprej! Učitelj se vedno pritožuje čez tebe!"
„0h, ta učitelj!” odvrne Marko. „Ta sam ne ve, kaj hoče. Enkrat reče, da nisem za nobeno rabo, drugič pa pravi, da sem sposoben narediti neverjetne stvari.”
Marjan Lisac,
8. c
POSETNICA
Kateri predmet'ima ANGELA ŠINIČ najraje?
3						
						
						
			2			
						
			fi> i			
		5	“1	*		
					0	
						
Vstavi primerne številke tako, da v vsaki vrsti vodoravno in navpično pride vsota 20!
Barbara Jaki,
6.d
- 121
POPRAVI, ČE ZNAŠ
O ŽENSKI ENAKOPRAVNOSTI?
Ženska! Kolkokrat srečam to besedo pa se ne uprašam kaj tu je. Če bi vprašan mene. bi reku. da jih se bojim, z njim vred pa njili-ouga praznika, 8 Marca. Zakaj! Lepu, prosim da me ne sprašujete, če pa želiste vedet, vam bom povedan (ampak sam taku na pou ušes-a?)
Bil je torej 8 Marc, dan žensk. Sklenil sem, da svoji Micki kupin en počen Parfum. To je malu vode v še majnš flaški, ki pa kušta tulku da se ti lahku zmejša. No pa sem se prej mal ustavu u tisti hiš na kteri piše; Ošetrija pr trejh pjancih, sej vejete kalen je tu. Pa da je ne boste mislil da srn mislu kej slpga. Če že prideš kje not, ga moraš tut kakšen štamprle al pa dva zvrntn Jst se pa držim tega paragrafa.
Ja pol sem ga pa mal preveč šlukni pa srn mogu damu ker srn poz-abu po Kaj sem sploh šu„
Micka pa z valarjem po buč. Upila je nekaj o praznku babin o enakopravnosti. Pol pa smo imel Tih tejden za fruštek pa kar naprej Jezikovo župo= Za dougo imam zadost tega praznka zatu pa kar, Adi jo
Vaš Neredek
- 122
SVARILO BOLEČI NEŽI
Najprej me zanimaj zakaj se vsi znašajo nad nami« nedolžnim 7»a« Kjerkoli in kdajkoli se kaj zgodi; jasno* da smo krivi MI.
Da smo doli-i slikarji, to je že res, saj je sam tovariš Golob dejal, da še prvošolčki bolje rišejo kot mi. Kar pa se tiče naše discipline, nam ne najdete para na celi šoli. Pa se potem norčujte iz nas, če se morate!
Ampak gorje ti, če slišimo kaj o naših petih točkah prvi
redoA^alni konferenci! Najdemo
se in obračunamo s teboj, kot se to spodobi zate in za nas.
Torej pripravi se!
JAZ iz 7 o c
(Če se ti ne podpišeš s pra/vim imenom, se tudi jaz ne bom.,)
BODEČA NEŽA
Ha, spet je izšlo novo glasilo in spet vas bora lahko razburilo.No, za vsakega.je lahko čast j če mislite zanj, da je kritik; in koliko je ljudi> ki jim pripisujete to čast? Pa še nekaj: pravite, da si premalo upam* če pa kritiziram, da ni res. Na dveh oslih hkrati se ne da jahati.
Ko se takole sprdhajam po razredih sem pa tja, zagledam kakšen krasen stol v stilu garderobe 7.d, ki bi sodila prej na smetišče, kot pa v takšno moderno šolo kot je naša.
letos smo imeli nekateri vedenje vzorno, tisti pa, ki te s(časti'1 nimajo, so nosove vihali. Dajte, poglejte v slovar, kaj pomeni vzorno in se vprašajte: „Ali sem res tak-a?"
Nekateri pa naj se čimprej sprijaznijo z dejstvom, da bi jih radi nalepili v bonton na tisto stran, ki prikazuje ljudi, ki ne ločijo dobro pojmov: moje in tvoje.
Jedilnica, prej kraj splošnega suvanja, prerivanja in dugih načinov izražanja „1jubezni", je doživela presenečenje. Zdaj nam malico prinesejo na mizo, mi pa samo planemo po njej. Sicer pa je ta.način za spoznanje res boljši od prejšnjega. Kuharice so tako prijazne!
Spet je najboljši 8. d. So pa res (,kampel jci"! Čestitamo! Najslabšega razreda tokrat niso razglašali. No, pa saj vemo, 7.a in 8.a še vedno v disciplini ni para. (Obrni kakor veš in znaš.)
Zdaj pa je dovolj teh čenč, od katerih me že glava boli.
Ker je glasilo posvečeno predvsem dnevu žena in sploh vsem 10- letom žena, naj še jaz, pa čeprav malo v šali, povem, kaj si mislim o ženski (ne)enakopravnosti. No, dekleta, kar jezite se, fantje pa bodo na ves glas razglašali enakopravnost. Toliko dobrih
žena ge, ki bi zaslužila največ ja priznanja na svetu, pa ni nikogar, ki bi jim ga podelil. Najbolje bi bilo, da bi ga uvedli kar mi, to priznan je,,'" obr ih mamic”. Fantje pa se bodo še vedno delali f(ta glavne”. Včasih jim sicer ne uspe, pa vseeno ... Saj vemo, kako je to! Poglejmo! V literarno novinarskem krožku je 2o deklet in 2 fanta. Gez lo let se bosta s književnost jo ukvarjali morda'le še 2 dekleti in 2o fantov. Pravica nad vse! Če pa kakšna ženska uspe, jo „pozabimo” tako kot Ilko Vaštetovo, ki še spominske pl-ošče nima.
Čeprav je bil sneg med letošnjimi 'počitnicami kar soliden, se srca ogrevajo že zelo, zelo zgodaj. Dd pomladi je še slab mesec -Branka, Mišo, Miran, Irena in drugi jo pa kar prehitevajo. Sicer je pa res, da ljubezen ..pozimi človeka bolj greje. I/[i si želimo-take zime vsako leto, ne pa vsakih pet. let, da jo samo povohamo.
s/
■Ge se zgodi, nepričakovano kaj novega, nemudoma pišite na IBBN (Informativni biro Bodeče- Neže) .
Lep pozdrav!
Uredniški odbor:
-	literarna stran: Marjanca Božič, Mirjam Grašič
-	kultura in umetnost: Irena Kirm, Metka Gal
-	izvenšolsko delo: Liljana Kapš
-	šport: Mojca Bele
-	vesele strani: Alenka Suhadolnik, Suzana Rugelj glavni urednik: Marjetka Derlink
tehnična urednika: Igor Šuštar, Dušan Plut tajnik: Mojca Janžekovič blagajnik: Nataša Papež
Likovne priloge:
-	naslovna stran: Natalija Mikec, 3.a
ostale risbe: Mirjana Brdar 3.a, Katarina Čelič 5.r.,
Bojana Rajk 6.r., Mitja Cerovšek 2.d,
Branko Zupančič 2.b, Marjan Kastelic 2.b,
Barbara Zrimšek 4.c
V mentorski skupini za glasilo so:
Darinka Golobič, Anica Šuštaršič - skrb za prispevke nižjih razred
tehnična izvedba: Miroslav Vute
likovna oprema: Niko Golob
blagajna: Lidjja Novak
odgovorni urednik; Ivanka Mestnik
Naklada: 65o izvodov	Cena: 7 din
Novo mesto, 8. marca 1976