-----   308    -----
Deželni zbor kranjski.
V  drugi seji dne 26. julija t. 1. so stavili poslanci Grasselli in tovariši dva samostalna predloga. Prvi predlog gre na to, naj se odobri zakonski načrt, s katerim se da mestni občini eksproprijacijska pravica. Posl. Grasselli je ute-meljevaje nujnost tega predloga poudarjal, da je od pravice razlastitve odvisna mestna regulacija. Ker se ni predložil zbor- . niči v posvetovanje nov stavbinski red, ki je po potresu pre-potreben za Ljubljano, priporoča govornik, da se vsaj odstavek
o razlastitveni pravici izloči iz bodočega novega stavbinskega leda in istega deželni zbor že zdaj potrdi, da bo Ljubljana vsaj precej zamogla z regulacijo pričeti. Drugi predlog meri na to, da se dovoli mestni občini ljubljanski, da sme iz posojila 500.000 gld. svoj čas dovoljenega v namen osuševanja baija in za nakup vojaškega oskrbovaiišča in bolnice v Ljubljani, porabiti začasno za regulacijo mesta delni znesek 300.000 gld. Posl. Grasselli poudarja, da ljubljansko mesto nujno potrebuje denar za regulacijo in priporoča, da se oba predloga odkažeta posebnemu odseku v pretres in poročanje. Predlogoma zbornica potrdi.
V  III. seji dne 29. julija so stavili poslanci Hribar in tovarši nastopni samostalni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: a) Zgradba lokalne železnice, ki bi se na pripravnem kraji odcepila od južne železnične proge ter bi peljala na Vrhniko, smatra se z ozirom na posebne po letošnjej potresnej katastrofi provzročene razmere v Ljubljani za nujno. — ^Visoko c. kr. trgovsko ministerstvo se naprosi, da smatra to lokalno p:ogo kot zgradbo v sili, naj torej v tem zmisiu uravna udeležbo države pri zgradbenih troških in naj jo sprejme v zakonski načrt med one lokalno-železnične proge, ki se imajo dograditi v letu 1896. — c) Konsorciju, ki se je za zgradbo te proge osnoval na Vrhniki, dovoli se za napravo generalnega
-----   309-----
načrta in troškovnika iz deželnega železniškega zaklada, osno-vanega vsled sklepa deželnega zbora z dne 25. novembra 1890. proti svoječasnemu povračilu iz stavbenega zaklada znesek 1000 gold. — c) Za slučaj da bi to lokalno zeleznično progo zgradila država, dovoli se iz deželnega železničnega zaklada znesek 20.000 gld. a fond perdu Posl. Hribar utemeljuje ta predlog in posebno povdarja, kako dobro bi služila ta železnica Ljubljani ravno sedaj ko se bo več zidalo, kajti na Vrhniki in v okolici je vsakovrstni stavbeni materijal doma, kakor opeka, kamenje i. t. d, — Predlog se izroči posebnemu -odseku v pretres in poročanje. Posl dr. Tavčar poroča o poročilu dež odbora o naredbah, katere je treba ukreniti vsled potresa. Po debati, katere so se udeležili poslanci Kiun, Ogo-celec, Hribar, baron Schwegel. dr. vitez Bleiweis in poročevalec so obveljali nastopni predlogi: 1. Ukrepi in naredbe, katere je storil deželni odbor po predloženem poročilu, kakor: zavarovanja in poprave dež. poslopij, preložitev kuhinje v prisilni delalnici in priprava stanovanj za tamošnjega stražnega nadzornika in za učitelja, podelitev doklad deželnim uradnikom, slugam, paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je potres prizadel, slednjič dovolitev prispevka 10 000 .gld. za napravo barak v Ljubljani, se posledobno odobrujejo. 3. Doklada, ki se je dež. uradnikm, slugam in paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je prizadel potres, podelila do konca meseca, julija t. 1., dovoli se omenjenim -opravičencem tudi še za čas do konca meseca decembra 1895. 3. Deželnemu glavarju se prisodi za neporabno uradno stanovanj« v letni vrednosti 1000 gld. primerna odškodnina pro jrata temporis. 4. Deželni odbor se pooblašča, da sme v pokritje stroškov za ukrepe in naredbe, navedene pod št. 1 ter v pokritje nastalih odpadkov pri vsakovrstnih deželnih dohodkih, kakor tudi v pokritje vsled potresa nastalih izvanrednih potrebščin najeti posojilo, katero bi znašalo največ 200.000 gld. in od katerega bi bilo plačevati največ po 41/2°/0, eventuelno |>roda za 20.000 gld. avstrijske rente, ako bodo pogoji za -deželo ugodnejši. 5. Deželnemu odboru se naroča, temeljito pretehtati vprašanje, kje je v bodoče nastaniti deželne urade, ki so dosedaj poslovali v deželnem dvorci, kakor tudi vprašanje, kje naj se napravi deželna zbornica in stanovanje deželnega glavarja. V to svrho mu je izdelati vse potrebne načrte in proračune z dostavkom, da se mu je pri tem posebno ozirati tudi na to, bi se li v označeni namen ne dala prezidati de-Jelna hiša v zvezi s takoimenovano Pogačnikovo hišo, in z daljšim dostavkom, da ima glede načrtov in proračunov za-slišati tudi mnenje zasebnih zveiencev. Glede slučajne prodaje deželnih poslopij, oziroma glede slučajnih novih stavb naj -deželni odbor svoje konkretne predloge v definitivno rešitev predloži prihodnjemu deželnemu zboru. 6. Deželnemu odboru se nalaga, storiti V3e potrebne korake, da se deželi kot taki, ii je po potresu močno prizadeta, pridobi zdatna državna podpora, če bi se le-ta v zadostni meri doseči ne dala, naroča •se deželnemu odboru, da v bodočem zasedanju deželnega zbora stavi primerne nasvete zaradi najetja fundiranega posojila v poplačilo nezaloženih deželnih dolgov ter stroškov za nove stavbe in poprave deželnih poslopij 7. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje sklepu pod št. 4 Najvišje odobrenje. Posl. ^dr. Schaffer poroča o samostalnem predlogu posl Grassellija in predlaga: 1. Mestni občini ljubljanski se dovoli, da sme iz posojila 500.000 gld. dovoljenja ji z Najvišjim ukrepom z -dne 12. junija 1893. leta začasno porabiti za regulacijo mesta, delni znesek 300.000 gld , ki je po visocega deželnega zbora sklepu iz XV. seje dne 9. aprila 1892. leta opredeljen za mestne občine prispevek za osuševanje barja in za nakup vojaškega preskrbovalisča in vojaške bolnice v Ljubljani? 2. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu sklepu Najvišje potrjenje. Predlog se sprejme. — P03I. Povše poroča imenom odseka o načrtu zakona glede razlastitve zemljišč v svrho uravnave, razširjave in izboljšanja v zdravstvenem  oziru   dež.
stolnega mesta Ljubljane in predlaga, da se načrt vrne dež. odboru, da ga prouči in ga v prihodnjem zasedanji predloži dež zboru v poročilo in sklepanje. Posl. baron Schwegel se izreka proti odsekovemu predlogu in predlaga da se o načrtu z ozirom na nujno važnost za Ljubljano takoj sklepa Posl. Grasselli podpira Sclrvveglov predlog. Pri glasovanji pade odsekov predlog in se sprejme Schweglov. Posl. Murnik poroča o brezobrestnem posojilu mestni občini ljubljanski in predlaga: 1. Mestni občini ljubljanski se dovoljuje, da sme z zakonom z dne 6. julija 1895, drž. zak. štev. 94, iz državnih sredstev ji dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 150 000 gld. najeti in sicer: 50 000 gld. za delno pokritje troškov, ki jih je prizadel potres, 100.000 gld. pa svrho ustanovitve zaklada za regulovanje mesta. 2. Temu sklepu pridobiti je Najvišje po-trjenje. Predlog se sprejme. V popoludanski seji poroča posl. Grasselli o predlogu glede najetja loterijskega posojila v znesku 1,000.000 gld. od strani dež. stolnega mesta Ljubljane ter predlaga: Deželnemu stolnemu mestu Ljubljana se dovoljuje najetje v 401etih povratnega in s 4 °/0 obrestnega loterijskega posojila v znesku 1,000 000 gld. za regulacijske in investicijske namene proti temu, da se deželnemu zboru vsako leto predloži račun o porabi in stanji tega posojila. Na pojasnili posl. Hribarja in dež. predsednika barona Heina, se je cela stvar zopet izročila odseku.
V seji dne 31. julija se je sprejel zakon o razlastitvi zemljišč za Ljubljano, se dovolilo najeti mestni občini loterijsko posojilo 1,000.000 gld v regulacijske in investijske namene in sprejel posl. Hribarja predlog glede podpore konsor-ciju za gradnjo lokalne železnice na Vrhniko, na kar je deželni glavar zaključil izvanredno zasedanje. (Obširneje poročilo prihodnjič )