Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. Štev. 22.
Celje, dne 26. maja 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Naj živi
II. kongres Zveze sindikatov
Slovenije!
Vse bridade v naših goidovih že bijeio uporno borbo
za izpolnitev plana v gozdarstvu
SAMO IZ OKOLICE CELJA SE JE D0SEDAJ VKLJUČILO V BRIGADE CEZ 1300 FRONTOVCEV
V frontni brigadi na Rakovcu pri Vitanju
presega 2. skupina II. čete norme za 32
Frontna brigada »Matije Gubca« v
okraju Celje-okolica je bila formirana
14. maja 1949. Še isti dan je prispela v
gozdove zelenega Pohorja na sektor
Rakovec pri Vitanju ter začela z de-
lom.
Danes šteje brigada že 175 članov.
Razdeljena je na štiri čete, vsaka četa
pa na 4 delovne skupine. Takoj so krep-
ko prijeli za sekire, žage in cepine. »Na
poziv Osvobodilne fronte smo prišli v
gozdove«, govore frontovci, ki s svojini
neumornim delom pomagajo graditi
nov družbeni red — socializem, ki s
svojim neumornim delom in visoko za-
vestjo ponovno potrjujejo pravilno po-
litiko naše Partije, njenega CK s tova-
rišem Titom na čelu, navkljub klevetni-
kom Informbiroja.
Delovna zavest brigade Matije Gub-
ca, da bi se plan v gozdarstvu čim prej
dosegel, iz dneva v dan bolj in bolj na-
rašča kljub začetnim težavam pri orga-
nizaciji dela, pomanjkanju orodja in
težkočam v nabavi hrane. Začetne re-
zultate pri doseganju delovnih norm,
delovne skupine že puščajo za seboj.
Vsaka skupina se trudi za čim večji de-
lovni uspeh in nekatere že prekoraču-
jejo norme. Najboljša je II. skupina
II. čete, ki prekoračuje normo za 32%.
Življenje v brigadi poteka po dnev-
nem redu, ki ga je predložil štab bri-
gade in frontovci sprejeli. Brigadno
vodstvo je vložilo vso skrb za odpravo
nepravilnosti, ki so se prve dni pojav-
ljale v brigadi. Prehrano, vino in ciga-
rete sedaj pravočasno dobivajo. Hrana
je odlična. Vsak dan imajo udobnejša
stanovanja, nekateri stanujejo v gra-
ščini bivšega grofa Turna. Vedno so
dobre volje, posebno kadar jim harmo-
nikaš zaigra kakšno veselo. Imajo tudi
svoj stenčas, ki je zelo pester.
Tako je na kratko od jutra do večera.
Ce ni oblačno nebo jih izvabi iz ležišč
krasno pohorsko jutro in pesmi ptičev,
ki se jim pridruži budnica. Po zajtrku
pa zai>oje v gozdu pesem žag in sekir.
Stalni gozdni delavci jim pri delu nu-
dijo mnogo nasvetov. Tako je do 2. po-
poldne. Ob 2. jih na zbornem mestu ča-
ka okusno pripravljeno kosilo. Po opol-
danskem počitku imajo politične ure
ali pa študirajo aktualna vprašanja iz
dnevnega časopisja, po katerih se na-
vadno razvije zelo živahna diskusija.
Ostali prosti čas mnogokateri prežive
med pohorskimi delovnimi ljudmi. Pred
večerjo je zbor brigade, kjer čitajo za-
poved štaba brigade in objavijo delov-
ne rezultate. Disciplina v brigadi je
kar zadovoljiva. Po večerji se briga-
dirji razgovarjajo o uspehih minulega
dne, si izmenjavajo izkušnje itd. Slo-
venske narodne in partizanske pesmi
odmevajo v gostem lesu in jih spomi-
njajo na dneve partizanstva. Ob 9. uri
utihne vesela družba, sliši se le hoja
dežurnega, ki vrši svojo dolžnost. Bri-
gada počiva v zavesti, da je na borbe-
nem mestu, da se bori za plan za bolj-
še življenje delovnega ljudstva, ki za-
upa svoji Partiji in njenemu modremu
voditelju maršalu Titu.
V Kajuhovi brigadi smo že
prve dni dela v gozdu
dosegli v medseboinem
tekmovanju lepe uspehe
Ni še minulo štiri dni, ko je savinj-
čan naložil 100 frontovcev, ki so se
odzvali pozivu KP in OF za gozdna
dela, ter jih odpeljal v Šoštanj.
V Šoštanju nismo dolgo čakali, gozdna
uprava nam je takoj preskrbela kami-
one, ki so zabrneli po cesti polni serpen-
tin v osrčje našega zelenega zlata, mi-
mo zgodovinsko znanih krajev Ravne,
Zavodnje v Št. Vid nad Zavodnjo, kjer
si je XIV. divizija priborila nesmrtno
slavo, osvobajajoč našo lepo domovino.
No, danes korakamo mi po sledovih
XIV. divizije v novi borbi, v borbi za
izvedbo petletnega plana. Ni nas sram
žuljavih rok, niso nam pretežki ka'kršni
koli napori, kajti s tem bomo zopet do-
kazali vsem »Informbirojevcem« in obre-
kovalcem naše domovine, da smo na
pravi poti, to bo dokaz, da trdno in ne-
omajno verujemo v pravilnost politike
naše KP in v njeno vodstvo.
Ne daleč od nas je padel naš nesmrt-
ni partizanski pesnik Kajuh, prvoborec
komunist, po katerem si je nadala naša
brigada ime, katerega ne bo omadeže-
yala. Ponosno bomo šli po začrtani poti
in taiko ne samo dosegli, temveč tudi
presegli naš mesečni plan.
brigada se deli na tri čete, v
vsaki ceti pa imamo po tri grupe. Prvi
dan ko smo šli na delovišče, je mla-
dinska desetina napovedala tekmovanje
vsem ostalim — ne zaman, saj si je vče-
raj, vkljub neizkušenosti v delu pribo-
rila lep uspeh. V dobrih osmih urah je
pripravila 12 m' celuloznega lesa. Bila
je samo za en kubik slabša od V. sku-
pine, ki ima več izkušenj. Ravnokar pa
je dejal vodja mladinske desetine: »Da-
nes bomo pa mi prvi, ker se ne damo
kar lako pod kos!«
Tudi naša Micka iz Petrovč pravi: Še
en »ploh« bi bili pridali pa bi bila naša
desetina prva.«
Vse se denja pred oknom novic in
vsi primerjajo delo prejšnega dne. Na
prvem mestu je seveda I. četa, katero
sestavljajo tri grupe z vodniki Cančem,
Tratnikom in Kšela Stankom, ki vodi
mladinsko desetino. Pošteno so si pri-
služili prvo mesto saj so posekali 36
kubikov lesa.
Na naših sestankih po delu pa obrav-
navamo problematiko dela, čitamo časo-
pise, pogovarjamo se o petletnem planu,
kako smo bili izkoriščani vstari Jugo-
slaviji itd. S tem v nas vedno bolj pri-
haja zavest, da vemo zakaj delamo, da
delamo za sebe, za svojo in naših po-
tomcev boljše življenje.
Sprejeli smo poziv na tekmovanje od
brigade Slavka Šlandra in Vojkove bri-
gade.
Za dokaz vam naj bo, da smo prvi
dan dosegli 100 kubikov pri katerih pa
ne bomo obstali.
Brigadirji in brigadirke Kajuhove bri-
gade pozdravljamo vse ostale brigade
in še tiste, kateri so ostali doma.
Žene V LaSkem pridno skrbi-
jo za frontovce v brigadah
Brigada Staneta Rozmana dela v go-
zdovih Jurkloštra in je že polnoštevilna.
Za vključevanje v frontno brigado so
pokazali vse razumevanje člani OF v
Laškem, saj jih je odšlo v gozdove 40.
Tovarišica Mrmolja ni mogla odditi v
brigado, ker je mati dveh malih otrok.
Zato pa dela na MLO Laško in tam
nadomestuje tovariša, ki dela v brigadi.
Članice AFŽ Laško bodo vsak teden
zbirale zelenjavo in jo pošiljale frontni
brigadi v Jurklošter. Tako so že pre-
teklo soboto zbrale in odposlale 40 kg
solate. »To je pozdrav našini frontov-
cem,« so rekle, »tako smo z njimi, ker
se zavedamo važnosti njihovega dela.
Tako doprinašamo tudi me svoj delež
za skupnost.« Med njimi ni bilo tovari-
šice, ki ne bi pregledala svoj vrt in z
dobro voljo dala za brigado, le Kolen-
čeva ni imale razumevanja ter je na-
hrulila našo aktivistko ter jo odslo-
vila praznih rok. Toda tudi brez njene
solate so bili naši brigadirji veseli, ve-
seli, ker so vedeli, da so članice AF2
z veseljem zbrale in jim poslale. Saj so
to izrazile tudi v spremnem pismu, ki
so ga poslale našim brigadirjem.
V Veleniu so obsuli s cvet-
nosiice pozdravnih iestitk
Mladina Šaleške doline se je v soboto
že v zgodnjih jutranjih urah priprav-
ljala, da prevzame od mladine dravo-
grajskega okraja štafetno palico koro-
ških Slovencev in jo ponese preko čr-
nih velenjskih revirjev v Savinjsko do-
lino in preko Krvavca proti Ljubljani.
Ob prenosu štafetnih palic je mladi-
na rudnika lignita Velenje ter ostalih
a:ktivov poslala tudi sama več pozdrav-
nih resolucij maršalu Titu ob njegovem
rojstnem dnevu. V Velenju, kjer so pri-
redili štafeti posebno prisrčen sprejem,
je sodelovalo največ mladine in pio-
nirji Velenjske sedemletke so obsuli s
cvetjem nosilce štafetnih palic. Tudi
člani sindikata in mladina podjetja
GRADIŠ v Velenju ter nižja indiistrij-
ska rudarska šola so bili množično za-
stopani in imeli največ nosilcev štafet-
nih palic.
V I. celjski irontni brigadi ob pesmi
in veselju častno izpoljnjujejo naloge
Veseli vriski se razlegajo že 3 tedne v
gozdovih za ojstriško graščino. Zage
pojejo veselo pesem, odmevajo udarci
sekir, oboje pa spremlja šelest vejevja
in hreščanje podirajočih se debel. Ved-
no več olupljenega lesa je pripravljene-
ga in čaka konj, da ga zvlečejo do gra-
ščine in od tam kamioni naprej v svet.
Takšno je delo 1. čete. Visoko v planini
pa se trudi z debelo bukovino 2. četa,
ki na nevarnem svetu pripravlja les za
pragove in oglje. Ob novi žičnici se
kopičijo kupi bukovine. 2. četa je kos
težki nalogi in kljub izpostavljanju bri-
gadirji vestno izpolnjujejo težko nalogo,
da bosta imela žičnica in vlačilec dosti
lesa. Za vlačilec so pripravili tudi do-
bro zaklonišče in most pred žično po-
staj o.
Kaj pa prva četa pri podiranju in
pripravljanju celuloznega lesa? Razde-
ljeni v itri skupine delajo z voljo in
vztrajnostjo. Nič se jim ne pozna, da
niso nikdar delali v gozdovih. Med nji-
mi je.tov. Šmerc Jože, invalid, ki vodi
eno skupino pri podiranju lesa, grafi-
čarja Kleč in Pere. pa tudi dobro skr-
bita, da je lesa dosti na tleh. Za njimi
prav nič ne zaostajata Jankovič Franc
"in Toman iz Tovarne emajlirane poso-
de, saj oba že znata sukati sekire, da
mogočno odmeva po razsežnih gozdovih.
Vneto jima sledi tov. Kralj tudi iz To-
varne emajlirane pOsode, pred katerim
padajo veje od debel, kakor bilke na
travnikih. On pa poleg dela skrbi še
za želodce vseh in svojo nalogo tako
dobro obvlada, da so vsi zadovoljni z
njim. Tudi mladina ne zaostaja za sta-
rimi. Med mladinci se posebno odliku-
jeta tovarišici Erna Fidler in Nežika
Otorepec. Posebno požtvovalen pa je
tov. Bevc Miha, ki obenem skrbi tudi
za študij v četi. Z besedo in zgledom pri
delu je pravi tovariš, kjer je treba po-
moči in močnih rok, je vedno voljan
poprijeti in tovariško pomagati. Tih in
vendar poln humorja zna dokazati po-
men in veličino dela, katerega oprav-
ljamo. Prepričevalen in prežet z idejo
čimprejšnje dograditve socializma je
on duša naše brigade. Odlikujeta se pa
tudi vedno vztrajna pri žagi tov. Pilih
Ciril in Šeruga Albert. Dasiravno sta
v Celju zaposlena kot nameščenca v
Narodni banki in jima je žaga napra-
vila velike žulje jima bo svinčnik že
nerodno plesal med prstmi, ko se bosta
vrnila. Obeh je le smeh in dobra volja.
Ciril in Albert pa po končanem delu
še sestavljata poročila o tekočem delu
in o uspehih dneva.
V I. četi pripravljajo tudi stenčas in
nekateri tovariši že pišejo članke. Tov.
Pere, stavec iz Mohorjeve tiskarne pa
ga bo ilustriral, da bo vzor in zrcalo
tudi ostalim v ojstriški graščini.
Med četami in skupinami vlada po-
polno zadovoljstvo, ker se zavedajo, da
so frontovci in da delajo za skupno stvar
za čimprejšnjo izgradnjo naše domo-
vine in socializma.
Dragi tovariš Maršal!
v imenu Mestnega komiteta KPS, Mestnega ljudske-
ga odbora in Mestnega odbora OF mesta Celja z vsemi
množičnimi organizacijami in vsega prebivalstva. Vam,
ljubljeni maršal, k Vašemu 57. rojstnemu dnevu iskreno
čestitamo. Srečni smo, da se smemo imenovati sobojev-
nike največjega sinu raše v borbi preizkušene, a ponos-
ne domovine, saj ste nas vodili skozi najtežjo borbo naše
zgodovine od zmage da zmage, dokler si nismo priborili
svobode. Ko danes st.namo dalje pod Vašim vodstvom
od uspeha do uspeha, ko vidimo, da vzbujajo naše, v ple-
meniti borbi priborjene zmage na polju izgradnje za-
vist pri naših obrekovalcih in jih ponižujejo do prakse,
ki jo poznamo doslej samo v propadajočem kapitalizmu,
do laži in klevet; danes čutimo bolj kot kdaj koli prej,
da imamo v Vas velikega učitelja in uresničevalca naših
teženj in naše volje. Obljubljamo Vam, da bomo zasta-
vili vse svoje sile za čim prejšnjo izvedbo petletnega
plana in s tem za izgraditev socializma, da bomo tako
dokazali vsemu svetu, kako podle so plevete, s katerimi
blatijo nas in naše vodstvo kominformbirojevski obreko-
valci. Z Vami ^o zmagovali v borbi, z Vami bomo zma-
govali tudi v delu!
Naj živi naš ljubljeni maršal Tito!
Celje 21. maja 1949.
Mestni komitet KPS
Celje
Mestni odbor OF
Celje
Mestni ljudski odbor
Celje
Delavci in nameščenci mesta Celja in okolice, člani
sindikalnih organizacij, pregledujemo danes uspehe, ki
smo jih dosegli pri tekmovanju v čast II. kongresa sin-
dikatov Slovenije. Te uspehe, dragi naš tovariš Tito, ne
bi mogli dušeči, če vse nas ne bi prežemala visoka zavest,
da bijemo težko borbo za uresničenje teženj vseh delovnih
ljudi Jugoslavije pod Tvojim modrim vodstvom, trdno po-
vezani v organiziciji delavskega razreda in strnjeni okrog
naše avantgarde, Komunistične partije. V tej zavesti, dragi
naš tovariš Tito, proslavljamo Tvoj 57. rojstni dan. Ni je
sile na svetu, ki bi nas mogla odvrniti od Tebe, ki si nam
svetal vzgled delavca-borca, ki si nam vzgled, kako je
treba varovati visoka načela marksizma-leninizma in kako
je treba krepiti zmagovito zavest mednarodne delavske
solidarnosti. Zato s tem večjim gnusom zavračamo vse
tiste, kar hoče iz Imformbirojevskega tabora očrniti Tvoj
svetal lik, kajti kdor blati Tebe, ta bo vselej in vsak tre-
nutek naletel na odpor nas vseh, saj si Ti najdostojnejši
simbol naših narodov.
Tvoj rojstni dan je za nas radosten dan, ko Ti moremo
pcnovno zagotavljati vso svojo neomajno predanost in pri-
pravljenost za uresničenje vseh nalog na poti v sociali-
zem. Naj Ti bodo, dragi tovariš Tito, uspehi naših delov-
nih kolektivov skromno vezilo k Tvojemu rojstnemu
dnevu obenem z iskrenimi željami, da bi nas na čelu vseh
naših narodov in naše Partije še dolgo vrsto let vodil od
zmage do zmage v radost in ponos vseh delovnih ljudi
Jugoslavije.
Člani sindikalnih organizacij
mesta Celja in okolice
Vse naše ljudstvo je navdušeno spremilo
nosilce štaiete s pozdravi maršalu TITU
v soboto dopoldne je krenilo na pot
20 štafet v okraju Celje-okolica, ki so
prenašale čestitke vsega ljudstva k
rojstnemu dnevu tov. Tita z željami, da
bi še mnogo let srečno vodil naše na-
rode v lepšo bodočnost. Preko 120 po-
zdravnih pisem so prinesli fizkultur-
niki iz vseh predelov bkraja Celje-oko-
lica. Na številnih mitingih in s spon-
tanimi manifestacijami je prebivalstvo
ob prihodu štafet dokazovalo svojo ve-
liko ljubezen do Tita. V vseh pozdrav-
nih pismih je naše ljudstvo poleg če-
stitk izražalo trdno voljo, da bo raz-
vijalo na vseh delovnih sektorjih pri-
dobitve naše ljudske revolucije in z
vsemi silami gradilo socializem. Pri tem
delu nas ne morejo omajati klevete in
laži, ki jih danes razširjajo o naši dr-
žavi iz vzhoda in zahoda. Z istimi mis-
limi so prinašali te pozdrave ljudstva
naši fizkulturniki in športniki iz kraja
v kraj. Prenašali so jih iz slavnih pre-
delov, kjer se je pred leti boril kozjan-
ski odred od zmag do zmag v težkih
partizanskih borbah, danes si pa tod v
svobodi ustvarja ljudstvo lepše življe-
nje. Prenašali so jih iz pravkar usta-
novljenih kmečko-obdelovalnih zadrug,
iz centrov naprednega kmetijstva, tako
n. pr. iz Dramelj, kjer zadružniki v po-
zdravnem pismu zagotavljajo tov. Titu,
da bodo s svojim delom dokazali vsem
kmetom prednost kolektivnega obdelo-
vanja zemlje. Fizkulturniki so prena-
šali pozdrave našega ljudstva tudi mi-
mo številnih partizanskih grobov, mi-
mo grobov talcev v Frankolovem, mimo
grobov naših borcev za svobodo v Sav.
dolini. Mrzlice, s Planine nad Sevnico
itd. od tam, kjer je naša zemlja prepo-
jena s krvjo naših najvrednejših sinov.
Prav s teh predelov naše ljudstvo v svo-
jih pozdravnih čestitkah obljublja Titu.
da nikdar ne bo pozabila žrtev, s kate-
rimi smo si priborili svobodo.
Prav prisrčen sprejem so doživeli te-
kači v Celju, kjer se je pred poslopjem
MLO vršil slavnostni sprejem. I^eko
3000 gledalcev je navdušeno pozdrav-
ljalo prihod fizkulturnikov in športni-
kov iz vrst delavstva, ki so iz 36 to-
varn, podjetij in ustanov prinašali če-
stitke Titu z novimi delovnimi obveza-
mi. Tudi naši najmlajši pionirji in pio-
nirke so prinesli pozdrave frontovcev iz
vseh terenskih odborov OF, iz zadruž-
nega doma v Medlogu in zadružnega
gradilišča v Zg. Hudinji. Kot zadnji sta
prispeli točno po določenem času šta-
feti z glavne proge iz Konjic in z lo-
kalne proge iz Trbovelj. Obe štafete je
spremljalo večje število fizkulturnikov,
konjenica, kolesarji in motociklisti. Iz
revirskih predelov preko Rimskih To-
plic in Laškega so prinesli pozdrave fiz-
kulturniki iz Trbovelj, na glavni progi
iz Majšperka pa so v zadnji predaji
sprejeli štafetno palico zaslužni šport-
niki — atleti Kladivarja, spremljani od
številnih fizkulturnikov iz Konjic, do-
mačih društev in aktivov. Prav pester
je bil pogled preko fizkulturnikov in
športnikov v pisanih vadbenih oblači-
lih, ki so tega dne prihiteli v Celje. Po
prihodu vseh štafet je v imenu vseh
organizacij mesta Celja pozdravil te-
kače in govoril o pomenu Titove šta-
fete član mestnega komiteta KPS tov.
Godler. Prečitana so bila nekatera po-
zdravna pisma, na kar so tekači ob
zvokih godbe in vzklikanju manifestan-
tov nadaljevali prot proti Ljubljani.
Slavnostni sprejem je bil prirejen tu-
di v Štorah in Št. Pavlu pri Preboldu.
V Štorah je delavstvo Železarne priča-
kalo tekače z godbo, zastopnik sindikata
je v kratkem govoru obljubil preko te-
kačev tov. Titu nove zmage delovnega
kolektiva štorske Železarne, nakar je
pevski zbor zaključil svečanost s prepe-
vanjem partizanskih pesmi.
V	Št. Pavlu so v Titovi štafeti sode-
lovale vse organizacije. Planinci so pre-
nesli štafetno palico s planinskim cvet-
jem z vrha Mrzlice, od koder je šta-
feta krenila mimo svečano okrašenega
trga v tovarno, kjer so jo prevzeli de-
lavci udarniki.
V	tovarni se je vršil kratek miting,
kateremu so prisostvovali vsi delavci
podjetja. O pomenu tega dne je spre-
govoril tov. Kotnik, na kar sta tovar-
niška godba in pevski zbor povzdignila
že itak praznično razpoloženje manife-
stantov. Ob vzklikanju Partiji, Titu,
ljudski oblasti, so udarniki predali
okusno izdelano štafetno palico naj-
boljšim učencem pionirjem. Za pionirji
so prevzemali štafetno palico člani Zve-
ze borcev, članice AF2, mladina in va-
jenci industrijske šole, na kar so jo
pripadniki TD Št. Pavel ponesli na
glavno progo proti Gomilskemu.
Zadnje razdalje na Trojanah so pre-
magovali mladinci — fizkulturniki in-
dustrijsko kovinarske šole iz Celja, ki
so 10 minut predčasno izročili pozdra-
ve s številnimi štafetnimi palicami Ce-
lja in okolice domžalskim fizkulturni-
kom.
Letošnja Titova štafeta v okrajih Ce-
lje-okolica in Celje je pokazala poleg
organizacijskih sposobnosti telovadne
in mladinske organizacije, kjer je ob-
segala mreža vseh prog 348.82 km in v
kateri je sodelovalo 2.579 tekačev, tudi
globoko zavest našega prebivalstva (io
graditve socializma pod vodstvom Par-
tije in Tita.
Stxan 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 22.
Frontne brigade v Dlazarjih so premagale
začetne težave in si že lepo uredile
brigadno življenje
Ob cesti iz Mozirja proti Gornjemu
gradu leži lesno-industrijski kraj Na-
zarje. Po vsej Savinjski dolini in izven
nje je znan po močno razviti lesni in-
dustriji. V stari Jugoslaviji je bila ta
lesna industrija last bivšega ljubljan-
skega škofa Rožmana, ki mu je prina-
šala nemajhne dobičke. V tem kraju je
bil v stari Jugoslaviji grad — samo-
stan, v katerem so gospodarili menihi
in izkoriščali delovno ljudstvo Nazarij.
Sedaj pa ima tu svoj sedež uprava les-
no-industrijskega podjetja in gozdna
uprava.
Ob izlivu Drete v Savinjo je v novo
postavljeni baraki zbirna baza za front-
ne brigade. Obiskal sem štab brigade
in se pozanimal za delo, težave, ki na-
stajajo tu in tam, kako živijo brigadirji
in kako so zadovoljni. Komandant bri-
gade tov. Cerin Ivo mi je začel pripo-
vedovati kar od kraja:
»Takoj ob prihodu naše brigade na to
delovno mesto, smo naleteli na težave,
ker ni bilo za nas nič pripravljenega,
kakor je bilo rečeno. Gozdna uprava v
Na^arju se ni, kakor se tudi še sedaj
ne zaveda, velikih dolžnosti in važnosti
frontnih brigad. Ne zavedajo se kako
dragocen je vsak dan in vsaka ura, ki
se mora pravilno izkoristiti za izpolnitev
gozdarskega plana. Birokratsko poslo-
vanje nekaterih funkcionarjev uprave
marsikje ovira delovni '-polet frontne
brigade. Posebno v šefu avto-parka
Ferliču smo spoznali precejšnjega biro-
krata, saj nam ni hotel dati na razpo-
lago avtomobila, da bi prei>eljali bri-
gadirje iz posameznih krajev. Izgovar-
jal se je, da se mora držati predpisov
in navodil in ne vem kaj še, da sploh
ne sme prevažati ljudi, ker nima dovo-
ljenja od notranje uprave Okrajnega
ljudskega odbora. Brigadirii, ki so celo
dopoldne čakali pri krajevnih ljudskih
odborih n^ avtomobil, da bi jih odpe-
ljal v brigado, so se pa razšli, ker istega
ni bilo. Na mojo ostro zahtevo in prav
tako tudi zahtevo organizacijskega se-
kretarja OOOF tov. Primožič Branka,
da takoj da na razpolago avtomobil, je
Ferlič demonstrativno zapustil pisarno
ter ga ves dan ni bilo več na spregled.«
Ker sem videl, da ima komandant
pravkar zelo važna opravila, sem zasta-
vil nekaj vprašanj še tov. Lešnjak Fi-
lipu, tajniku OSS-a Šoštanj, ki že ne-
kaj časa neumorno dela pri organizira-
nju in vodstvu brigad.
Ali so bile v začetku pri organizaciji
frontne brigade kakšne posebne težave
in kako stopajo frontovci v brigade?
»V začetku smo res imeli precejšnje
težkoče, posebno, dokler se ni brigada
formirala. V brigado so prihajali bri-
gadirji posamezno in v skupinah. V po-
nedeljek 16. maja smo se zelo razvese-
lili frontovcev iz Šaleške doline, poln
avtomobil jih je bilo, ko so z muziko in
petjem ter raznimi vzkliki prispeli na
zborno mesto. Vsi iz Šaleške doline so
bili zelo razpoloženi, posebno pa stari
Marko iz Šoštanja, ki že vse dni kar je
tukaj, spravlja vse v dobro voljo. Tudi
Skorenšek Mihec iz Šoštanja s svojimi
inštrumenti stalno skrbi za dobro voljo
on veselje v brigadi.«
Kako pa je s formiranjem brigad in
kako so te začele z delom, me je za-
nimalo najprej
»Najprej smo sestavili brigado v Na-
zarjih. Toda takoj po prihodu brigadir-
jev iz Šaleške doline, smo že lahko po-
slali drugo brigado v Gornji grad, ka-
teri načeluje tov. Turinšek iz Saleka.
Je zelo vesten in požrtvovalen in ga
imajo frontovci vsi zelo radi, zato tudi
pričakujejo, da bo Turinškova brigada
najboljša Kmalu bodo dokončno formi-
rane vse štiri brigade, kakor predvide-
va plan, saj prihajajo vsak dan novi
frontovci v zbirno bazo.«
Kako pa so brigadirji zadovoljni in
kako so začeli z delom, sem spraševal
dalje.
»Brigadirji in brigadirke, ki niso bili
vajeni fizičnega dela, so imeli v začet-
ku precej žuljave roke vendar se dela
niso ustrašili. Nekaj jih je zelo požrt-
vovalnih, med katerimi se posebno do-
bro izkaže tov. Pušnik Stanka iz Pes-
jega. Tudi disciplina se iz dneva v dan
izboljšuje. Pričeli smo že tudi s kultur-
no-prosvetnim delom, pri čemer nam
precej koristi rdeči kotiček in knjižni-
ca Gozdne uprave, ki nam je dala obo-
je na razpolago. V sredo zvečer so nam
predvajali jugoslovanski film »To ljud-
stvo bo živelo«. Tudi za politično vzgo-
jo smo poskrbeli in imamo že reden
študij. Za higieno pa skrbi zelo dobro
tov. Ceplak Francka, ki nam je izpo-
slovala, da nam je LIP dalo na razpo-
lago kopalnico.«
In kaj delajo brigadirji, sem mu za-
stavil zadnje vprašanje.
»Opravljajo različna dela, podiramo
drevesa, razžagujemo celulozni les, na-
kladamo debele bukove hlode, F>ogoz-
dujemo, skratka vsa gozdna dela.«
Veselje je pogledati brigadirje, ko s
pesmijo odhajajo na delo in se prav
tako vračajo z dela. Ne ustrašijo se no-
benih težkoč in z združenimi močmi
opravijo hitro tudi najtežja dela. Front-
na brigada v Nazarju je pridobila s po-
žrtvovalnim delom že prve dni velik
ugled pri tukajšnjem prebivalstvu. Ob-
ljubil sem štabu brigade, da bom takoj,
ko se formirajo vse brigade in se tek-
movanje še bolj razvije, še kaj več na-
pisal o njihovi junaški borbi za izpol-
nitev plana v gozdarstvu.	L. F.
Godba SKUD-a France Prešeren je go-
stovala pri irontovshih brigadah v Ojstrici
Tako čudno se je v nedeljo obračalo
vreme, da ni bilo mogoče prav nič vna-
prej presoditi ali bo deževalo ali pa bo
le zmagalo sonce. Pa to nas ni prav nič
motilo, da se ne bi odpravili s savinj-
čanom« do Sentpetra in od tu dalje
preko Šentjurja ob Taboru, tja pod hri-
be, kjer so nas čakali brigadirji prve
celjske brigade in brigade Slavka Slan-
dra. Le nekaj mladincev od naše godbe
se je menda zbalo tistih nekaj kapelj
dežja, ki jih je obetalo mračno nebo.
Kamion, ki nas je čakal na postaji v
Sentpetru, nas je popeljal tja gori, sko-
ro v osrčje naših gozdov, kjer brigadirji
obeh brigad pomagajo v borbi za iz-
polnitev plana gozdarstva. Do ojstriške-
ga gradu, kjer sta nastanjeni brigadi,
je speljana nova žičnica, ki tudi naj-
težje hlode varno spravlja v dolino in
olajšuje spravilo lesa. No, in tu prav
pred gradom, sta nas sprejeli brigadi.
Koliko znanih obrazov je med briga-
dirji! To so ljudje, ki so se za nekaj
časa odrekli svojemu poklicu, fantje in
dekleta, pa tudi priletni možje in žene.
ki so plug ali brano, drugi pero in akte,
za nekaj časa odložili in prijeli za ža-
go ali sekiro. In zadovoljni so tu! Kar
vprašajte jih? Najraje pa se menijo o
kubikih, o tem, koliko so jih že spravili
v dolino in koliko jih še bodo. Saj pa
tudi tekmujejo med seboj, desetine in
čete. Tako tudi že po malem ugotavlja-
jo, komu bo pripadla prehodna zastava.
Razume se, da smo se med takimi ljud-
mi dobro počutili, saj smo tudi mi pri-
šli iz delavnic, kjer iz dneva v dan bi-
jemo borbo za plan. Danes pa smo pri-
šli sem, da skupaj preživimo prijetno
popoldne. Malo nam je sicer zopet na-
gajal dež. da smo se morali preseliti v
notranjost gradu, pa nič zato. Smo pa
tu nadaljevali, mladina se je celo za-
vrtela in kaj kmalu je bilo misliti na
odhod. Saj bi najraje kar tu ostali, to-
da dolžnost nas kliče: v ponedeljek, ne-
kateri še to noč, moramo biti vsak na
svojem službenem mestu. Pa saj se še
vidimo! Do takrat pa še obilo kubikov,
vam, brigadirji, v ponos in naši ljudski
skupnosti v korist.
Ob nedeljah ponesejo pesem med naše
brigadirje, da še z večjim delovnim zano-
som izpolnjujejo svoje naloge
Po divji in romantični soteski pelje
cesta iz Rimskih Toplic v Jurklošter.
Pevci pevskega zbora »France Preše-
ren«, ki se peljejo, da nastopijo v front-
ni brigadi v Jurkloštru, se šalijo in sku-
šajo peti, vendar jim prešerna brzina
kamiona tega ne dopušča. V živahnem
razpoloženju potnikov zavije kamion
na dvorišče gradu v Jurkloštru, ki je
bil požgan v borbah med okupacijo.
Tu je štab brigade in tudi brigadirjev
je mnogo, ki radovedno ogledujejo do-
šle, ker so prišli v brigado brez žag,
sekir in cepinov. Po sprejemu je odpe-
ljal komandant brigade pevce na bliž-
nji travnik, kjer so brigadirji napra-
vili nov oder, klopi in mize za nastop.
V bližini delajo celjski poštarji, hlo-
de žagajo. Tovarišice, ki jih poznamo
s poštnega urada, da delajo tam resnih
In uradnih obrazov, vabijo pevce vese-
lih in od dela zardelih lic na pomoč. In
tako še »Prešemovci« primejo za žage,
eni bolj, drugi manj priročno. Tudi
zborovodja Jurček krepko poteguje v
zboru žag, ki pojejo zvenečo pesem de-
la. Ta koncert dela pa ni trajal dolgo.
Iz temnih oblakov, ki so se pritisnili
ob vrhove gozdov, se je pošteno vlilo.
Vse išče strehe in pevci so jo našli v
odprtem hlevu, v katerem potem med
petjem in šalami čakajo lepega vre-
mena. Nepretrgoma dežuje, nastop na
prirejenem odru je zaradi dežja nemo-
goč. Takole brez nastopa se pevci ne
marajo vrniti, in glej, saj je tu še ko-
zolec, v njem je res polno vozov in še
drugih stvari, tudi odprt je na vse štiri
strani, zraka vsekakor dovolj. »Aku-
stika morda ne bo posebno dobra, ven-
dar na dežju ne bomo. in peli bomo,«
so dejali pevci. Kozolec je kmalu iz-
praznjen. pod njega se zgrinjajo bri-
gadirji, mladi in stari. Komandant bri-
gade pozdravlja pevce: »Lepo je, da
pridete med nas, vsi ne,;moremo v bri-
gade, zato opravljate pravo kulturno
delo, da pridete med nas z vašo pes-
mijo obenem pa tudi vidite naše delo in
naše življenje...«
Zbor zapoje, partizanski pesmi sledi
umetna, tej narodna in spet pesem dela
— pesem petletke. Brigadirji burno
plogkjajo ter vzklikajo Titu in Partiji.
Sledijo recitacije tov. Jožeta, vmes
pa vzbuja začudenje in veselje tovari-
šica Dobrajčeva s svojo odlično igro na
klavirsko harmoniko.
Program zbora je končan, brigadirji
in brigadirke pa so se razživeli. Tova-
rišica Dobrajčeva igra neumorno in
pari se veseli vrtijo pod kozolcem od-
prtim na vse štiri vetrove. Sedaj je ura
veselja in zabave in jutri bo spet dan
dela, ki jim daje tudi veselja. Tako ži-
vijo naši brigadirji v Jurkloštru, delajo
in tudi zabave ne pogrešajo. Veselijo se
obiska vsake kulturne skupine.
Prve sence mraka so legale v kotlino
ko so pevci SKUD-a »Fr. Prešeren« sto-
pali na kamion. Pevci so imeli prije-
ten občutek, da se je v enem samem
popoldnevu ustvarila prisrčna povezava
med njimi in brigadirji. In prav tako
so občutili tudi brigadirji, ki so obsto-
pili kamion in v resnici prisrčno po-
zdravljali odhajajoče pevce, ki so iz-
javljali, da je bil za nje kljub slabemu
vremenu vendar le lep dan.
Plačevanje davkov — merilo socialistične
zavesti posameznih kmetov
Okrajna davčna komisija OLO Celje-
okolica je izvršila pregled dela krajev-
nih davčnih komisij in morala za-
radi nepravilne odmere pri nekaterih
krajevnih ljudskih odborih popraviti vi-
šino davčne osnove, ki je bila v mnogih
primerih nerealna in ni odgovarjala
dejanskim dohodkom pK>sameznih kme-
tov Y okraju. Davčne komisije so do-
bile navodila, kako morajo zajeti do-
hodke kmetovalcev, mnoge od teh pa
jih niso upoštevale. Zato so se zgodili
primeri, da so sorazmerno obremenili
kmeta, ki je pridelal, kot dober in ve-
sten hmeljar, veliko in kvalitetnega
hmelja, niso pa obremenili tistega, ki
iz špekulantskih namenov noče saditi
hmelja, ter rajši sadi kulture, ki jih
lahko nato prodaja na prostem trgu.
Zato je bilo nujno potrebno v teh pri-
merih izvršiti korekturo odmere dohod-
nine in zajeti idealni dohodek.
V teh dneh se vrši opravičevanje trž-
jiih viškov, ki so jih ugotovile krajevne
davčne komisije posameznim kmetoval-
cem. To ima namen, strogo ločiti po-
štenega kmeta od špekulanta, saj bo
kmet, ki je svoje pridelke prodal držav-
nemu in zadružnemu podjetju, svoje
tržne viške lahko opravičil in davčna
osnova takemu ostane neizpremenjena.
Kmetu, ki svojih tržnih viškov ne bo
opravičil, F>a se bo odmera popravila
in zaračunale cene na prostem trgu.
Po izvršeni kontroli odmere se je vse
kmete, katerim je bila osnova poprav-
ljena, obvestilo. Skrb ljudskih odborov
OLO, kakor KLO je sedaj, da takoj iz-
terjajo zaostanke iz leta 1948. Nekateri
KLO se te svoje važne naloge dobro
zavedajo, kot primer nam lahko služijo
KLO Griže, Dob je. Planina in še neka-
teri. Pri nekaterih KLO se pojavlja
oportunizem češ, sedaj nimajo kmetje
denarja in razni drugi izgovori. Da temu
ni tako, lahko navedemo primer v KLO
Petrovče, ko se je pri kmetu Jelovšku
in še nekaterih, ki niso hoteli plačati
davka oglasil rubežni organ, so takoj
našteli iz svojih; blagajn lOO.OOO din vsote
Nekatere davčne komisije so padle pvod
vpliv kulakov in začele podpirati pri-
tožbe, ki jih vlagajo nekateri posamez-
niki. Tako je šla iz KLO Skofja vas več-
članska delegacija kulakov na Ministr-
stvo za finance, da se pritoži proti baje
preveliki odmeri, ti kulaki so dosegli
tudi to, da je za njih intervenirala ce-
lotna krajevna davčna komisija.
Okrajna davčna komisija bo letos
pritožbam posvetila več pozornosti, in
bo osnovo tudi povišala, kadar bo pri-
tožba neutemeljena in se bo pokazalo
nasprotno — premala odmera dohodni-
ne. Jasno pa je, dži se bo tam kjer so se
zgodile napake, odmera popravila in
osnova znižala. Plačevanje davkov na
vasi je sredstvo, s katerim naša ljudska
oblast vrši strogo diferenciacijo na vasi
in obremenjuje primemo tiste, ki ho-
čejo še naprej izkoriščati kot veliki
kmetje, svoje hlapce in dekle ali dni-
narje. Pravočasno in celotno plačilo
davkov pa je zavest i>osameznikov, do
naše ljudske skupnosti in velika pomoč
v izgradnji socializma.
Na izrednih zasedanjih so odborniki ljudskih
odborov Celja in okolice izvolili odbornike
v začasni oblastni ljudski odbor
Dne 20. maja se je sestal k izrednemu
zasedanju Mestni ljudski odbor, nasled-
nji dan i>a še okrajni ljudski odbor
Celje-okolica. Namen teh zasedanj je
bil, da se odborniki seznanijo z delom
in pomenom oblastnih odborov in da
izvalijo odbornike, ki bodo zastopali
naša okraja v oblastnem ljudskem od-
boru.
Na II. plenarnem zasedanju CK KPJ,
ki se je vršilo koncem januarja 1949
v Beogradu, je bil med drugim sprejet
tudi sklep, da se je v vseh ljudskih
republikah, izvzemši Črno goro usta-
novijo oblasti, kot upravno teritorialne
enote.
Pobuda za ustanovitev novih oblast-
nih odborov dokazuje dkrb Partije za
utrjevanje in demokratizacijo ljudske
oblasti z uveljavljanjem organizacijskih
oblik in sistem vodstva državne uprave,
ki na določeni etapi najbolj ustreza
danim pogojem in cilj za čimprejšnjo
izgraditev socializma.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je
izdal 24. 3. 1949 ukaz o ustanovitvi ob-
lasti in upravnih teritorialnih enot in
začasnih oblastnih ljudskih odborov.
Zvezna vlada je izdala 29.3.1949 po-
trebna navodila. Sočasno pa je vlada
LRS izdala odločbo o vpostavitvi se-
kretariatov za organzacijo oblastnih
ljudskih odborov za ljubljansko in ma-
riborsko oblast in določila njihove na-
loge in delokrog. Za področje Sloven-
skega Primorja že obstoja začasni ob-
lastni obbor od meseca decembra 1948.
Ljudska skupščina LRS je na svojem
zasedanju dne 6. 5.1949 sprejela zakon
o ustanovitvi oblasti v LRS in zakon o
volitvah in delu začasnih oblastnih
ljudskih odborov ter o načinu prenosa
na oblasti. V zvezi s sklepom ljudske
skupščine je Prezidij Ljudske skupščine
izdal ukaz o razpisu volitev odbornikov
v začasne oblastne odbore, o načinu vo-
litev in o številu voljenih odbornikov
iz poedinih okrajev. Na podlagi tega se
vrše zasedanja okrajnih skupščin, ki bo-
do poleg drugega izvolile tudi začasne
odbornike v oblastne skupščine.
Ljubljanska oblast šteje 618.76 prebi-
valcev in ima površine 1,026.574 ha. Ob-
sega naslednje okraje: Celje-mesto, Ce-
lje-okolica, Črnomelj, Grosuplje, Jese-
nice, Kamnik, Kranj, Krško. Kočevje,
Mozirje, Novo mesto, Trebnje, Ljublja-
na-okolica.
Mariborska oblast šteje 468.46S prebi-
valcev ima površino 492.839 ha in ob-
sega naslednje okraje: Dravograd, Len-
dava, Maribor-mesto. Maribor-okolica,
Murska Sobota, Ljutomer, Poljčane,
Radgona in Ptuj.
Goriška oblast šteje 186.806 prebival-
cev in ima površino 465.830 ha.
V	današnji razvojni stopnji izgradnje
naše ljudske oblasti in državne uprave
je postalo nujno potrebno, da se med
našimi republiškimi organi in med
okrajnimi ljudskimi odbori formirajo
vmesni organi ljudskih republik. Novo
nastajajoči oblastni odbori s? ne more-
jo v nobenem primeru primerjati s svo-
ječasnimi okrožnimi odbori, ki so ob-
stojali poldrugo leto po osvoboditvi. Ti
okrožni ljudski odbori so odigrali po-
membno vlogo pri urejevanju oblasti in
pri izvrševanju raznih gospodarskih in
upravnih nalog v tedanji etapi razvoja.
Tedaj so bile glavne naloge: obnova po
vojni razrušenega gospodarstva, ure-
ditev preskrbe in prehrane prebivalstva
upoštevanje posebnosti v prijemih gle-
de na različne prilike v posameznih
pokrajinah in okrajih, predvsem pa
utrditev in izgradnja nižjih organov
ljudske oblasti.
V	dobi, v kateri so okrajni ljudski od-
bori z direktnimi kontakti z republi-
škimi organi izvajali svoje naloge v
okviru postavljenih nalog petletnega
plana, so nastale mnoge gospodarske
družbene in politične spremembe. Te
spremembe so tudi začrtale nove naloge
ter nov obseg in sistem državne uprave.
Izvajanje planskih nalog je močno raz-
širilo delovno področje ne le republi-
ških organov, temveč tudi področje
okrajnih ljudskih odborov, posebno v
lokalnem gospodarstvu, trgovini, kme-
tijstvu, gozdarstvu itd. Sprovajanje na-
log na terenu v smislu izdanih direktiv
republiških organov je ob nezadostni
pomoči teh organov začelo preraščati
zmožnosti in obseg dela okrajnih ljud-
skih odborov. To in še mnogo drugih
stvari je ustvarilo nujnost formiranja
nove vmesne stopnje v sistemu naše
ljudske oblasti, torej nove oblastne od-
bore. Oblastni odbori bodo po obsegu in
sestavu dovolj močni, da bodo razbre-
menili republiške organe in izvrševanje
operativnih nalog pri reševanju skoro
vseh drugostopnih zadev, tako da bodo
ministrstva postala dejanski vodstveni
organ posameznih upravnih nalog.
Glavno mesto Ljubljana je izdvojeno
iz oblasti kot posebna upravna — teri-
torialna enota.
Oblastni ljudski odbori bodo močna,
vsaka zase zaokrožena gospodarska in
geografska celota. Izvršena razmejitev
ne pomeni obrata k nekdanjim petim
okrožjem, še manj pa k stari avstro-
ogrSki delitvi na Štajersko, Kranjsko
in goriško pokrajino, ki je imela pred-
vsem namen zavirati našo narodno utr-
ditev in združitev. Stališče vlade raz-
bija staro pokrajinsko delitev na kranj-
sko in štajersko ter ustvarja pravilno
razmerje v gospodarski moči in številu
prebivalstva v obeh oblasteh. Manjša
in šibkejša je goriška oblast, ki pa po
svoji posebni politični in gospodarski
problematiki kot posledici dvajsetletne
fašistične okupacije predstavlja zase
celoto.
Naši oblastni odbori se bodo formirali
kot oblastni odbori v polnem smislu in
v polnem obsegu, ne da bi bili samo
nekak pomožni organ vlade, ki bi pre-
vzeli samo določene posle vlade, ampak
morajo biti organizirani kot popolni ob-
lastni odbori z vsemi kompetencami ia
z vsemi nalogami na svojem področju.
Oblastni ljudski odbori bodo reševali
predvsem tista pereča vprašanja, ki nas
danes najbolj zanimajo, najprej vpraša-
nje organizacije preskrbe in trgovine na
drugi strani pa naloge kmetske politike,
ki so v sedanji dobi prvenstvene v£iž-
nosti. Reševanje teh vprašanj se je mar-
sikje slabo vodilo, nastajali so zastoji,
toda vladi je bil nemogoč poseg tako
podrobno v organizacijo vsakega okra-
ja v stvareh, kjer je bilo to potrebno.
V organizacijo naše preskrbe, trgovine
in odkupa in za uspešnejšo politiko v
našem -kmetijstvu je nujno potrebno
vložiti še več dela. Te stvari so bile že
večkrat teoretično postavljene, izkazalo
pa se je, da smo v teh nujnih in živ-
ljenjsko važnih vprašanjih bili preslabi
in da je tukaj kratkomalo potrebno
operativno vodstvo, neposredni opera-
tivni poseg, neposredno kontrola ne sa-
mo večjih organizacijskih edinic, am-
pak kot najvišjih organizacijskih edi-
nic do najnižjih. Zato so tudi vse dose-
danje priprave na organizaciji naših ob-
lastnih LO že v tem, da se prav v teh
vprašanjih preskrbe, trgovine, odkupa,
kmetijstva in organizacije zadnižništva
poverijo te naloge predvsem in najprej
našim oblastem in da se naše oblasti
za izvajanje teh nalog najprej izpopol-
nijo.
Zaradi vsega tega navedenega bo
ustanovitev oblastnih ljudskih odborov
velikega pomena za izpolnjevanje na-
log ljudske oblasti, za čim uspešnejše
razvijanje lokalne industrije, za mobili-
zacijo vseh sil in rezerv v borbi za iz-
polnitev petletnega plana, za izgraditev
socializma v Jugoslaviji.
Na skupščinah obeh odborov se je po
referatih zastopnikov oblastnih ljudskih
odborov razvila živahna diskusija. Od-
borniki so poudarjali važnost ustanovit-
ve novih oblasti in pretresali, kako bodo
v bodoče še bolje izpolnjevali vse nalo-
ge, ki stojijo pred organi ljudske obla-
sti. S tajnim glasovanjem so izvolili na
zasedanju MLO v oblastni odbor tova-
riše Kokalj Staneta, Trpin Alojza, Go-
Ija Ivana, Orel Tineta in Lužar Ivana.
Na skupščini OLO Celje-okolica pa so
bili izvoljeni v oblastni odbor tovariši
Jerman Riko, Teržan Zvone, Gabrijel
Miloš, Likar Zmago, Markič Stane. Za-
konjšek Jože, Ocvirk Ivan, Zdolšek
Ivan, Bobovnik Kristjan, Ulaga Franc,
Culkar Alojz, Peterlin Vera, Krivec Na-
da, Božiček Edmund, Ribič Frsinc in
Polak Franc.
Ob novih nalogah so frontne
organizacije v Šoštanju izpol-
nile vsa pričakovanja
Pri izvrševanju vseh gospodarskih in
političnih nalog so frontovci v Šoštanju
pokazali živo zanimanje. Ob sodelova-
nju članov vseh množičnih organizacij
in zasebnikov, potekajo dela na terenu
prav uspešno. Pri prostovoljnem delu
na mestni ekonomiji so članice AFZ na
prvem mestu, saj največkrat pri vseh
delih prekosijo vse ostale organizacije.
Zene vsekakor hočejo dokazati, da raz-
umejo današnji politični in družbeni
razvoj. Povsod se borijo za okrepitev
svojih, v borbi pridobljenih pravic. Z
njihovim vsestranskim delom jim bo go-
tovo uspelo vključiti v svojo organiza-
cijo še oni del žena, ki še vedno nera-
zumevajoče in trdovratno vztraja v sta-
rem načinu življenja.
Z velikim poletom so množične orga-
nizacije pod vodstvom OF pričele s pro-
stovoljnim delom pri graditvi mestnega
parka. Doslej je bilo pri tem delu oprav-
ljenih od meseca marca do 15. maja 1.1.
skupno 3206 prostovoljnih ur. Pred-
vsem so se izkazali pionirji gimnazije
in osnovne šole ter člani sindikata pro-
svetnih delavcev, katerim gre za nji-
hovo delo vse priznanje. Vsekakor pa
imata največ zaslug pri tem delu tov.
Prislan Janko, profesor, ki je s strani
odbora OF postavljen za tehničnega
vodja in je do danes opravil 148 pro-
stovoljnih ur ter Majer Majka, ki je
že opravila 152 prostovol'-'h ur.
Zadovoljivo število članov OF in LMS
je odšlo tudi v delovno brigado v^ Zg.
Savinjsko dolino, da pomagajo k čim-
prejšnji izvršitvi gozdarskega plana.
Prva brigada, ki je odšla iz Šoštanja
pretekli teden, je štela 40 frontovcev.
Pri teh in še ostalih delih so mno-
žične organizacije v Šoštanju ponovno
dokazale, da nočejo v ničemur zaosta-
jati za drugimi kraji in do bodo zadane
obveznosti dosegle in celo presegle
Do kdaj bo še trajala prolekcija
v zadružni poslovalnici
v Laškem
Ze nekaj časa opaža delovno prebi-
valstvo Laškega protekcionastvo v za-
drugi poslovalnica št. 1. Vodstvo zadru-
ge je bilo o tem že večkrat obveščeno,
pa ni do danes ničesar pokrenilo.
Pred dnevi je prišel delavec, premo-
čen od potu in čakal na dvajset cigaret
eno uro. Ko mu je po eni uri potrp-
ljenja postalo tega dovolj, se je pri-
tožil Klenovšek Emi, da že dolgo čaka
in gre lačen iz službe. Ta mu je res po-
stregla v veliki jezi. Po njegovem od-
hodu pa je dejala proti ostalim stran-
kam: »Takle umazanec misli mene za-
frkavati. O, kje smo že! Nikoli več mu
ne postrežem, ker me je pri delu pri-
ganjal.«
Drug primer: Uslužbenka Hrastnik
Marica je rezala karte ter pri tem da-
la prednost našminkani dami. ki živi
brez dela v Laškem. »Gospa, Vi ne boste
stali v vrsti, kar sem dajte karto.«
Se so primeri, da je prišel po cigarete
zidar. Dobil jih je 20. Klenovšek Ema
mu je rekla, da jih več ne more do-
biti. Za njim pa je po izgledu boljša
dama prav od Klenovšek Eme dobila
blok za 400 cigaret. Kje je tu pravica?
Predlagamo ponovno vodstvu zadru-
ge. da za vselej naredi red. ker sicer
bo ljudstvo poiskalo pravic drugje .
Leto n. Stev. 22.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Ob II. kongresu ZSS
Delovni kolektiv rudnika Velenje je v po-
zdrav II. kongresu ZSS izpolnil častne
naloge
Po vsej Sloveniji se je posebno v zad-
njih dneh pred II. kongresom ZSS tek-
movanje še bolj razplamtelo. Naše de-
lavno ljudstvo vodi v tej težki borbi za
ustvaritev postavljenih ciljev naša pre-
kaljena Partija pod vodstvom učitelja
in vzgojitelja tov. Tita. Eno stoji trdno
pred očmi našega delavca, tako trdno
in odločno kot še nikdar poprej: zgra-
diti socializem z lastnimi silami, z last-
nimi močmi, brez tuje pomoči.
Kolektiv rudnika lignita Velenje, v
prvi vrsta pa rudarji stopajo v tem pred-
kongresnem tekmovanju prežeti s tek-
movalnim duhom, z odločnostjo, da sta-
rejo vse zapreke, ki se pojavljajo_na
poti graditve socializma. Z visoko mo-
ralno zavestjo so se podali v boj za
ostvaritev vseh nalog komunisti, ki ne-
sebično žrtvujejo svoje vse, samo da bi
planske naloge izvršili pravočasno in
jih tudi presegli. Ves delovni kolektiv
je sprejel v čast II. kongresa ZSS ob-
veznosti, ki jih je tudi že deloma iz-
polnil.
16. maja se je ustanovila Partijska
številka, katero sestavljajo komunisti
kolektiva. V njo je vključeno tudi večje
število nepartijcev, ki delajo skupno s
svojimi tovariši. Ta številka je poka-
zala že preteklo leto svojo visoko po-
litično zavest ter svojo udarno moč.
Vodja in duša te številke je tov. Red-
nak Rafko, ki vkljub slabemu zdravju
rije s svojo skupino neumorno pod
zemljo. Številka se je obvezala, da bo
do 1. junija izkopala 600 ton premoga,
toda že v pičlih štirih dneh je nako-
pala 350 ton premoga.
V	nedeljo 15. maja je bilo organizi-
rano delo v jami zato, da bi čimprej do-
segli plan. Odziv je bil na prvi tretjini
100%, dočim sta ostali tretjmi nekoliko
zaostajali. Izkopanega je bilo 614 ton
premoga, izvršena pa so bila tudi ob-
sežna pripravljalna dela. Tako je bil do
15. t. m. kolektiv rudnika 14% pod pla-
nom, s pravilno organizacijo in s pro-
stovoljnim delom pa zmanjšan ta %
na 1,5.
V	lastni opekarni pa prostovoljno pri-
pravljajo in žgo opeko, ki bo služila po-
trebam rudnika ter nekaterim delavcem
rudarjem.
Ponovno se je poživel študij, ki je zad-
nje čase nekoliko opešal. V dneh do
1. junija se članstvo poglablja v proble-
matiko naše vasi, študira o zadružni-
štvu ter se seznanja s kmetijsko-obde-
lovalnimi zadrugami, njenimi pravili in
delom.
Po vseh obratih so imeli množične se-
stanke z namenom dvigniti tekmovahii
duh. Na ekonomiji so navdušeno spre-
jeli tekmovanje, ki ga je napovedala
ekonomija splošno-stavbnega gospodar-
stva v Ljubljani.
8. maja je priredila organizacija ZB
Pesje skupno z delovnim kolektivom
rudnika partizanski pohod na Graško
goro, v spomin na junaški pohod 14. di-
vizije na Štajersko. Ob tej priliki je bilo
obdarovanih mnogo ljudi s praktičnimi
darili v skupnem znesku 18.000 din. V
sosedni vasi na Plešivcu pa so pridni
kovači in mehaničarji rudnika Velenje
popravljali kmetom vozove, lopate, se-
kire, stroje in druge predmete ter tako
naredili zopet en korak naprej v ne-
razdružljivi zvezi delavca in kmeta.
Tekom letošnjega leta je bilo progla-
šenih 62 udarnikov in 2 racionaliza-
torja. 5. VI. pa bodo odlikovani najboljši
delavci. Med odlikovanci sta dva z or-
denom Dela II. stopnje, 6 z ordenom
Dela III. stopnje ter 6 z medaljo Dela.
V Tkalnici hlacevine so v zadnjih predkon-
gresnih dneh vsestransko izboljiali delo
Delovni kolektiv Tkalnice hlačevme v
Celju se dobro zaveda, da je dosledna m
predčasna izjpolnitev plana, osnova so-
cialistične graditve v naši domovini. Za-
to je tudi kUc na tekmovanje v čast II.
kongresa ZSS naletel pri vseh na na-
vdušen odgovor. 20. t. m. so sprejeli no-
ve obveznosti v tem tekmovanju.
Obljubili so, da bodo produkcijo ob-
držali na isti višini, kljub temu, da bo
odšlo 33 delavk na letni dopust. S
23. majem, ko so predvidene tkalke od-
šle na odmor so njihove tovarišice pre-
vzele po 1 ali 2 stroja več. Niso se mogle
načuditi, ko so primerjale uspehe z oni-
mi prejšnjega delovnega dne. V tkalnici
A in B so 21. t. m. izpolnile plan z
103%, medtem ko so 23. t. m. kljub od-
sotnosti 33 delavk dosegle plan v tkal-
nici A z 105,5%, v tkalnici B pa z 106%.
Po izkoriščenih dopustih pa bodo z na
ta način pridobljeno delovno silo osno-
vali 3. izmeno, da bo obrat tekel ne-
pretrgoma dan in noč.
Navij alke tudi nočejo zaostajati za
tkalkami. Da bi zadostile pobrebam
tkalnice, bo vsaka namesto dosedanjih
15 opravljala 20 vreten. 24. t. m. je že
večina navij alk prešla na 20 vretenski
sistem.
V oplemenjevalnici so se obvezali, da
bodo sproti izgotavljali vse kar bodo
proizvajale tkalnice. Na kalandru pa
bodo uvedli brigadni delovni sistem
Dva dni po sprejetju obveznosti so že
formirali brigado tov. Cerar Tomaž, ki
se je obvezal, da bo iz dela pri dveh
kosmatilnih strojih prešel na štiri, je
prvi dan uresničil to svojo obljubo in
še presegel normo za 22%.
Delovni kolektiv je obljubil, da ne bo
imel neupravičenih izostankov več kot
0,5%. Dne 21. t. m. sita še manjkali 2
tovarišici, 23. t. m. pa je bil celoten ko-
lektiv pri delu.
Pozdravno resolucijo, ki so jo poslali
II. kongresu ZSS, so zaključili z bese-
dami:
»Z vsemi temi obveznostmi hočemo
ponovno potrditi neomajno zaupanje v
naše državno in partijsko vodstvo, do-
sledno izvrševanje istih pa bo obenem
merilo naše ljubezni do domovine, ki
kljub zaprekam in klevetam držav ljud-
ske demokracije, pod vodstvom Komu-
nistične partije Jugoslavije in maršala
Tita vztrajno in nezadržno gradi socia-
lizem.«
Uorave oodjetij in sindikalne podruinice bi
morale posvetiti vec pažnje ustanavljanju
in delu hranilnih blagajn
Narodna banka FLRJ ima z vsemi
FKKlružnicami velik delež pri prouče-
vanju problemov ravnotežja med kup-
nimi in blagovnimi fondi. Vse ix)jave iz
tega delokroga spremlja, registrira in
signalizira pravočasno gospodarskim
organom, če bi bilo ogroženo ravno-
težje med gornjimi fondi. Pri vseh teh
nalogah imajo veliko politično gospo-
darsko vlogo hranilne blagajne, ki vpli-
vajo na vse tokove v našem planskem
gospodarstvu.
Pod vsemi novimi pogoji predstavlja
gotovinska štednja važen vrelec goto-
vinskih sredstev, ki koristno uporab-
ljeni potom kredita lahko precej po-
spešijo socialistno izgradnjo države.
Osvoboditev delovnih mas kapitalistič-
nega izkoriščanja je položila najugod-
nejše temelje za razvijanje štednje.
Gornje trditve potrjujejo dejstva, da se
je hranilna štednja, v preteklem letu,
poleg ogromnih zneskov, ki so jih de-
lovne množice vplačale v ljudsko po-
sojilo, povečala za pol miljarde. Ta ve-
liki porast je dosežen v prvi vrsti za-
radi patriotske zavesti naših delovnih
ljudi, zaupanja državnim oblastem in pa
zaupanja domačim bankam. Zavidni re-
zultati, ki smo jih dosegli v tem krat-
kem času so pKJkazali in potrdili, da bi
se lahko štednja razvila na še bolj ši-
roki bazi kot dosedaj.
Naša Partija je na II. Plenumu pod-
črtala pomen hranilne štednje kot ene-
ga važnejših elementov v borbi za so-
cialistično preobrazbo v naši državi.
Vse gornje nas navaja, da moramo
še E>ovečati hranilno štednjo, da i>o-
večamo število vlagateljev, da pomaga-
mo kreditnim odsekom pri zadrugah in
propagiramo za ustanavljanje novih
hranilnih blaganj. Pojasnjevati mora-
mo zato širokim ljudskim množicam
pomen hranilnih vlog in štednje sploh
ter isto prenašati tudi na sindikate.
V zvezi z vsem navedenim je izdalo
Ministrstvo" za finance FLRJ uredbo,
da se pri gospodarskih podjetjih, ura-
dih in ustanovah otvorijo hranilne bla-
gajne in se da delovnemu ljudstvu v
mestih in na vasi čimvečjo možnost po-
služevati se varčevanja.
Podjetja, uradi in ustanove, ki imajo
nad 100 delavcev in nameščencev, mo-
rajo po uredbi otvoriti hranilne bla-
gajne, dočim pa ona podjetja in drugi,
ki imajo manj kot 100 delavcev tudi
lahko ustanove svoje hranilne blagajne,
pač pa morajo sindikalne podružnice
svojim upravam predložiti tcikšen zar
htevek.
Tovariši iz Narodne banke so svoj-
čas na sestanku zastopnikov vseh sin-
dikalnih podružnic mesta Celja in oko-
lice tolmačili namen in pomen hranil-
nih blagajn vsem predsednikom in taj-
nikom sindikalnih podružnic, pripravili
so tudi seminar za vse knjigovodje pod-
jetij in pa one nameščence, ki so za-
dolženi za propagando štednje v podjet-
jih. Izgleda pa, da se nekatera podjet-
ja, uradi in ustanove sploh ne zave-
dajo pomena hranilne štednje odnosno
hranilnih blagajn in planiranja sploh,
ker so poslala samo odločbe, da so
otvorjene hranilne blagajne in nič več.
Taka podjetja so:
Tovarna emajlirane posode, Železar-
na Štore, DES, Okrajno gradbeno pod-
jetje Celje-okolica, Celjska tovarna pe-
rila, Splošno gradbeno podjetje »Beton«,
Celje, Tovarna volnenih odej, Skofja
vas. Premogovnik Zabukovca, Celjske
opekarne Celje, Tovarna za proizvod-
njo kemičnih izdelkov Celje, Volna La-
ško, Gradbeno podjetje MLO Celje,
Gozdna uprava Celje, Gozdna uprava
Braslovče, Gozdna uprava Vitanje,
Uprava za ceste Celje, Uprava držav-
nih posestev Medlog-Celje, Tekstilna
tovarna Sv. Peter v Sav. dolini. Insta-
lacije MLO Celje in Keramična indu-
strija Liboje.
Dalje inaamo podjetja, ki so le hra-
nilne blagajne pognale v tek z 2—5 hra-
nilnimi knjigami in to le zato, da lahko
trde, da delajo. Ta podjetja so:
Premogovnik Pečovnik, Premogovnik
Laško, Cinkarna Celje, Tovarna noga-
vic Polzela, Lesno-industrijsko pod-
jetje Celje in drugi.
Imamo pa tudi podjetja, katerih sin-
dikalne p{^ružnice v sporazumu z upra-
vami res razumejo pomen sklepov II.
plenuma in so zaktivizirale skoraj vse
svoje delavstvo in nameščenstvo.
Med prve in najboljše spada pred-
vsem Ljudski magazin, Celje, ki je svojo
hranilno blagajno odlično organiziral v
prav kratkem času. Isto velja tudi za
Pošto Celje, Juteks, Žalec in Javno bol-
nico Celje.
Ce na eni strani vidimo interes go-
tovih sindikalnih podružnic in uprav
podjetij ter njihov velik uspeh, na drugi
strani pa velika podjetja in ustanove,
ki se niso dovolj pobrigala za to pere-
če vprašanje sledi nujno, da moramo
ta nezdrav pojav čimprej odpraviti.
Z vsestranskim delovanjem se je delovni
kolektiv Tovarne sadnih sokov uvrstil
med najboljše
Obhod po Tovarni sadnih sokov v
Celju prepriča človeka, da je v pod-
jetju, v katerem vlada red in disciplina.
Vsak je na svojem mestu, vsak pozna
svoje delo in dnevno nalogo, vsak hiti
in doprinaša k skupnemu uspehu. Vsi
delavci in uslužbenci so zajeti v tekmo-
valni brigadni sistem. Komandirji po-
sameznih brigad polagajo do 8. ure ra-
čun o svojem delu za prejšnji dan šta-
bu brigad, ki dnevno zaseda in ugotav-
lja uspehe posameznih brigad v proiz-
vodnji in administraciji. Tako ugotov-
ljeni uspehi se dnevno beležijo na gra-
fikone posameznih brigad in odtod pre-
našajo na centralni grafikon za vse
brigade, na katerega naletiš v veži
upravnega poslopja.
Vtis je neposreden in razveseljiv. Spo-
znaš, da si med delavci, ki zavestno
korakajo po navodilih Partije, med de-
lavci, ki v svoji politični zrelosti z vo-
ljo in veseljem vsak dan doprinaša jo
svoj delež v zmagovito izvojevanje bit-
ke, ki se danes bije v zgodovini naše
Partije in narodov Jugoslavije. Ne mo-
tijo jih vsa obrekovanja Informbirojev-
skega tiska in propagande. Na kogar
koli se obrneš in povprašaš o tem ali
onem, od vsakogar prejmeš samozavest-
ne odgovore, ki ti dokazujejo, da je
vsem začrtana ix)t jasna, da so vsi naši
napori pravilno usmerjeni. Ni okleva-
nja in kolebanja! Ne, v teh ljudeh živi
trdno prepričanje in jeklena samoza-
vest, neomajna predanost naši stvarno-
sti, našim ciljem ...
V meni je dozorelo prepričanje, da
tiči ravno v tem ključ za vse uspehe,
ki jih ugotavljaš na vsakem koraiku, na
kateremkoli področju. To je ključ za
vso razvojno pot, ki jo je preživel ko-
lektiv te tovarne od osvoboditve do da-
nes v strokovnem in političnem pogledu.
To spoznanje ti v polni meri potrdi
tudi razstava, ki je aranžirana v okus-
no opremljeni rastavni dvorani uprav-
nega poslopja. Ta razstava je prava živa
slika celotne razvojne poti tega kolek-
tiva od osvoboditve do danes. Vso to
pot lahko ugotavljaš brez vsakega ko-
mentarja iz slik, fotografskih posnetkov
neposredno iz proizvodnih oddelkov, da-
lje v nazornih grafikonih in iz razstav-
ljenih sadnih izdelkov samih. Iz vsega
tega vidiš, kaj vse je vložil ta kolektiv
v svoj ustvarjalni polet, da je mogel
komaj po treh letih prikazati tolikšen
uspeh na področju sadne industrije, o
kateri je znano, da je v bivši Jugosla-
viji le životarila.
Takoj ob vstopu v razstavno dvorano
ti pade v oči osnovna parola razstave:
»Za partijo — za Tita — za socializem!«
In ko se poglabljaš v grafikone prosto-
voljnega dela, študijskih krožkov, kul-
tumo-prosvetnega dela, v proizvodne
izdelke same in ko vidiš iz fotografskih
posnetkov, da je koldctiv i>osvečal po-
sebno pažnjo vzgoji strokovnih kadrov
v strokovnih tečajih in vzporedno s tem
tudi na uvedbo novih izdelkov in na iz-
boljšEmje že obstoječih, potem šele raz-
umeš, da je tovarniški kolektiv na svoji
poti strokovnega in političnega razvoja
črpal nove moči in voljo ravno iz pre-
danosti partiji, iz ljubezni in spoštova-
nja do Tita in jasne i>erspektive na poti
v socializem.
Izdelki sami so okusno razstavljeni.
Trdi sadni izdelki so pakirani v ploče-
vinaste doze. Iz etiket čitaš, da izdeluje
podjetje več vrst marmelade in džemov.
Vidiš iposušeni ohrovt, čebulo, korenje
in raznovrstno sadje. Tudi konzervira-
nje sadja in sadnih shrankov je pri-
kazano v neizomi obliki. Bogata izbira
sadnih sokov vseh vrst, sadnih sirupov,
kakor tudi marmelade in drugih kon-
zerviranih izdelkov ti živo priča, kako
velik napredek beleži ta kolektiv v dvi-
gu proizvodnje in v uvedbi novih izdel-
kov na podredju sadne industrije, zlasti
če ta napreddc primerjaš s podatki raz-
stave, ki se nanašajo na stanje in obseg
proizvodnje neposredno po osvoboditvi.
Čeprav je ta primerjava lepo in učin-
kovito prikazana, moraš vendarle ne-
hote ugotoviti, da more ta napredek
beležiti le kolektiv, ki pozna svoje do-
končne cilje in naloge, ki so mu zaupani
v sklopu skupnih naporov naših naro-
dov v tem važnem zgodovinskem doga-
janju. Nehote se moraš nasmehniti in
s prezirom pomisliti na vse kričače in-
formbirojevske propagande, saj spoznaš,
da naš delavec odgovarja na klevete s
svojim ustvarjalnim delom.

Dan kulture in umetnosti v Žalcu
v nedeljo dne 22. maja smo praz-
novali v metropoli Savinjske doline trgu
Žalcu dan kulture in umetnosti. Taki
dnevi, ki so postali že pravi prazniki
delovnega ljudstva, ko ljudstvo polaga
periodičen obračun v delu za dvig ljud-
ske kulture in umetnosti, že ustrezajo
svojemu najvišjemu smotru.
V socialistični družbi je vse delo na-
črtno nič ni stihijskega. Sociali^čna
kultura in umetnost, ki sta prosti vsega
misticizma in idealistične filozofije, to-
rej sloneči na znanstvenem materializ-
mu, sta najboljša pot, po kateri delovne
ljudske množice najdejo same sebe v
današnji kritični fazi ideološke pre-
vzgoje na nov družbeni red, na novo
miselnost. Vsa kulturno-umetniška dru-
štva v našem okraju so danes ravno
po zaslugi okrajnega odbora LPS-a in
posebno «e referenta za ljudsko prosve-
to tov. Mikeka določno na tej poti. Vse
pr^rave za dan kulture in umetnosti
v Žalcu, in posebno še evidenca ter se-
lekcij skih ukrepi so pripravili odločilen
delež ideološki čistosti kultumo-umet-
niškega dela, poleg tega pa je vse to
dalo ogromno poleta za vistanavljanje
novih kultumo-umetniških društev z
vsemi sekcijami, ki imajo v posameznih
krajih življenjske pogoje. Kjer je po-
listično delo razgibano ,tam se že ob-
stoječi pevski zbori, foUdome skupine
(izpadle, ker nismo dotoiH kostumov) in
gledališke družine brez pomisilekov
vključujejo v nova kulturno-umetniška
društva. V krajih pa, kjer še vedno pre-
vladuje buržoazna misekiost, opažamo
v tem i>ogledu še precej seperatizma, se
veda, taki zbori in družine niso mogle
biti zajete v konkurenčni selekciji in
zato tudi niso bile pripuščene k sode-
lovanju v programu dneva kultrore in
umetnosti, nekatera društva (tudi po-
samezniki) pa niso bili pripuščeni za-
radi nediscipliniranosti in oportunizma,
kar pa bo do prihodnjega dneva kul-
ture in umetnosti, ki bo v Laškem, si-
gurno popravljeno. KUD Ivan Cankar iz
Žalca ni nastopilo. Čeprav je izpolnilo
vse pogoje, ker je dalo ravno v Žalcu
in bližnji okolici v zadnjem času z na-
študiranimi deli več samostojnih pri-
reditev.
Ni slučaj, da je imel dan kulture in
umetnosti v Žalcu pretežno delavski
karakter, saj delavec že po svoji raz-
redni pripadnosti v ideološkem pogledu
ne more biti drugačen, kot progresiven.
Ves program je bil značilno karakteri-
stično dopolnjevanje delavca in delov-
ne inteligence. V tem je tudi bistvena
razlika med prejšnjimi LPS-i inSKUD-i.
Zato je tudi dan kulture in umetnosti
v Žalcu pokazal tako v organizacijskem
kakor tudi v tehničnem in vsebinskem
pogledu viden napredek od lanskolet-
nega festivala v St. Pavlu. Perspektive
za enak nastop v Laškem so še povolj-
nejše, saj je bil dan kulture in umet-
nosti v Žalcu prvi nastop y novi orga-
nizatorični obliki ljudsko-prosvetnega
dela.
Pri analiziranju programa in doseže-
nih uspehov ugotavljamo, da gre med
pevskimi zfbori prvenstvo, tako po iz-
biri pesmi, kakor tudi po tehnični iz-
vedbi, oz. interpretaciji pesmi pevskemu
zboru KUD-a »Kajuh« iz Dobrne. Se-
veda tudi on ni brez pomanjskljivosti in
bi opozorili posebno na II. tenor, ki z
barvo glasu izstopa, posamezni pevci iz
tega glasu pa so mestoma tudi distoni-
rali. Vsi trije pvev^i zbori naj i>osve-
čajo več pažnje izgovarjavi, posebno
samoglasnikov in zadnjih glasov v be-
sedah, posebno na koncu glasbenih fraz.
Njemu je resen konkurent pevski zbor
KUD-a iz Zg. Rečice, kd dela pod mno-
go težjimi pogoji. Kvaliteta glasovnega
materiala in ubranost zbora sta naj-
boljši pogoj za hiter vzpon v bližnji bo-
dočnosti, ki ga upravičeno pričakuje-
mo. Poleg že prej omenjenih pomanj-
kljivostih, bi opozorili na napačen pov-
darek na nenaglašenih taktovskih delih
v kadencah, česar se pa zbor verjetno
zaveda, ker se ta poudarek ni pojavljal
dosledno. Pevski zbor KUD-a Anton
Aškerc iz Rimskih toplic dela šele 5
mesecev in zato od njega kaj več nismo
bili upravičeni pričakovati. Selekcijska
komisija je dala njegovemu prizadeva-
nju priznanje že s tem, da mu je odo-
brila sodelovanje v programu. Začet-
ništvo opravičuje čudno interpretacijo
zlasti v prvi pesmi, ki je po vsej vse-
bini udarna, posebno v prvem delu pa
je izzvenela kot turobna nagrobnica. To
kritiko naj vsi nastopivši zbori razume-
jo kot blagohotno — vzgojno, kakor je
tudi mišljena. Priporočali bd številnejšo
pritegnitev mladih moči. Pogrešali smo
mešane in žen^e zbore.
Med ljudskimi umetniki solisti je po-
sebno zadovoljila tov. Sinigoj Ruža,
članica KUD-a Laško, ki kaže visoko
razvit muzikalni čut. Obžalujemo pa,
da ni tov. Šerbak Ivanka, za svoj solo-
spev izbrala tako glasbeno kakor tudi
vsebinsko močnejšega dela, da bi jo
lahko primerjali z ostalima dvema so-
listoma.
Recitatorji so vsi trije močni talenti,
posebno je presenetil tov. Predan Vasja,
član KUD-a Nada Cilenšek iz Petrovč.
Njegova zasluga je tudi, da nam je tako
lepo predstavil talentirano ljudsko pes-
nico Kotnik Marico, ki ima mnogo po-
gojev za nadaljnji razvoj, ko se bo opro-
stila svojih vzornikov v pesništvu. Tov.
Rajh Dragica je s svojo občuteno podano
deklamacijo ponovno p>otrdila svoj dra-
matski talent. Presenetila je tov. Božena
Kušar s Prešernovim Povodnim možem,
ki je kakor nalašč deklamacija zanjo,
ker popolnoma odgovarja njeni naravi
in njenim sposobnostim umetniškega
doživljanja. Zato je tudi žela posebno
toplo priznanje poslušalcev.
Dopoldanski spored je zaključila rud-
niška godba KUD-a Peter Šprajc iz
Griž. Navzlic mnogim nedostatkom be-
ležimo predvsem uspehe, da je godba
znatno napredovala od lanskega leta, da
je vključila mlade moči, da si z diri-
gentom vred nrnogo prizadeva za dvig
godbenega ansambla. Godbi priporoča-
mo, da pošlje v jeseni vse mlade člane
na redno šolanje v celjsko glasbeno
šolo, ki jim bo šla v študiju r vsakem
pogledu na roko.
Popoldanski del programa je izpolni-
la gledališka sekcija KUD-a Anton
Aškerc iz Rimskih toplic. Navzlic po-
manjkljivostim je igra lospela in zado-
voljila poslušalce. Ansambl je bil za
podeželske pogoje dovolj ubran in je
bila tudi dinamičnost stopnjevanja kEu-
zadovoljiva. V bodoče naj posvečajo več
pažnje šminki, izdelavi oderskega lika
slehernega igralca (tudi manj pomemb-
nih vlog!) in študiju oderskega jezika.
Nušičev humor, s katerim on biča srb-
sko buržoazijo iz pretekle dobe, je bil
še kar dovolj posrečeno prikazan. Izbor
dela dokazuje resno stremljenje dru-
štva.
Dan kulture in umetnosti v Žalcu je
v glavnem zadostil svojemu namenu in
z interesom pričakujemo enakega praz-
nika v Laškem. Vsa že obstoječa dru-
štva ki trenutno še ustanavljajo, pa naj
imajo v bodoče resnejši odnos do raz-
nih tečajev, ki jih bo priredil oddelek
za kulturo in prosveto okraja Celje-
okolica, ker z ustvarjanjem usposob-
ljenih kadrov ustvarjamo pogoje za tisti
dvig ravni kiilture in prosvete, ter ide-
ološke izgradnje, ki je v planu in ki je
tudi v dcladu s socialistično znanostjo,
kulturo in umetnostjo.	T. S.
Sindikalno kultumo-umetniško dru-
štvo »Fr. Prešeren« uprizori v soboto
28. maja ob 20. uri t dvorani Ljudske
prosvete (bivši Narodni dom) komedijo
B. Nušiča »Dr«. Z isto komedijo gostuje
T nedeljo 29. t. m. ob 15. uri v Vojniku
pri Celju.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 22.
= Ljudska tehnika ==
Letalski miting je vkljub slabemu
vremenu dobro uspel
Letalsko društvo »Ckalov« v Celju je
v počastitev dneva letalstva priredilo v
nedeljo na letališču v Levcu miting s
sodelovanjem jadralnih modelov, jadral-
nih in motornih letal.
Kljub slabemu vremenu se je zbrala
na letališču 4.00€ glava množica ter z
zanimanjem sledila programu, ki se je
izvajal ob močnem nalivu, ter se je ra-
zen skoka, ki bi ga morala izvesti tov.
Rabuza Danica izvedel ves program.
Posebnega navdušenja sta bila deležna
padalec, tov. Gorjup in pilot Cvetkovič
za akrobacije z »Darom«.
Celjanka tov. Gogoč Jana, ki nosi
državni rekord v trajanju leta z eno-
sedom tipa »Jastreb« s časom 10' ur in
25 minut, je pokazala kako se tudi z
brezmotornim letalom lahko izvajajo
akrobacije. Izmed številnih ostalih točk
pa je posebno zadovoljil gledalce tov.
Krumpak, ki je v šaljivi točki vzbudil
precej smeha.
Videti je bilo, da je posebno med mla-
dino precejšnje zanimanje za letalstvo,
za kar imamo prav v Celju lepe po-
goje za uspešen razvoj, posebno še v.
bodoče, ko se bo odprla jadralna šola
II. rep. razreda, ter se bodo lahko v
Celju vršili A in B izpiti. Pravkar pa se
vrši padalski tečaj, ki se ga udeležuje
30 tečajnikov, vodi ga tov. Rabuza Da-
nica, ki začne prihodnji mesec že z
drugim tečajem.	U. J.
V Šenipavelski tovarni se te-
meljito pripravljajo za teden
tehnike
Klub LT Tekstilne tovarne Šentpavel
že izbira vse racionalizatorske predloge,
ki še niso registrirani, a so bili pred-
loženi v času od osvoboditve do danes,
bodisi da jih že uporabljajo ali pa še
ne. Povezani z vsem tehničnim osebjem
in sindikalno podružnico bodo težili za
tem, da dosežejo obveznosti pri študiju
novih racionalizacij in rekonstrukcij.
Pregledali bodo vse strojne naprave in
odpravili vse nepravilnosti. Predvsem
bodo negovali in očistili stroje ter skr-
beli za vzdrževanje zaščitnih naprav.
Izbrali so komisijo, ki bo opozarjala
delavce na negovanje strojev, jim da-
jala navodila kako jih je treba čistiti in
mazati. Seznanili bodo delavstvo tudi
z vzroki raznih nezgod, ki lahko nasta-
nejo zaradi kakršnih koli nepravilno-
sti. V Tednu tehnike bodo imeli v pod-
jetju predavanja o
oplemenjevanju v luči kemije,
tkanju nekdaj in danes,
elektrifikaciji Slovenije,
o tehniki in petletnem planu.
Sodelovali bodo na razstavi, ki bo v
Žalcu ter tam prikazali nove izdelke, ki
jih izdelujejo, in sicer z nazornim pri-
kazom tehničnega procesa. V tednu teh-
nike bodo na proizvodnih sestankih ob-
ravnavali razne predloge za izboljšanje
dela, znižanje odpadkov, izboljšanje
kvalitete in možnosti razširitve asor-
timenta.
V tiskarni bodo osnovali tri brigade
odlične kvalitete, ki bodo štele po štiri
člane. Vse te tri brigade bodo tekmo-
vale predvsem v tem, katera bo uspela
izdelati blago boljše kvalitete. V tednu
tehnike pa bodo v organizacijo zajeli
še novih članov ter ustanovili nov
kemični in
novatorsko-racionalizatorski krožek.
Klub Ljudske tehnike bo v tem tednu
organiziral tudi izvenplansko popravilo
kmečkih strojev in orodja v vasi Sešče
pni Sv. Pavlu. Prav ts^o bo na inicia-
tivo vodstva kluba v Tednu tehnike iz-
delan nove vrste brzoklepalnik, ki ga bo
uporabila tovarniška ekonomija.
Pripravljajo tudi razne parole in
ostalo propagandno gradivo. Ob za-
ključku Tedna tehnike pa bodo prire-
dili svečano akademijo.	U. J.
V tednu tehnike bodo v mozir-
skem okraju ustanovili prve
klube
Tudi v mozirskem okraju se v neka-
terih ustanovah prav pridno priprav-
ljajo na Teden tehnike. V Tovarni
usnja v Šoštanju pripravljajo razstavo,
na kateri bodo prikazali kako pridobi-
vajo surovine, katere smo morali še pred
nedavnim uvažati iz tujine. Bodoči čla-
ni kluba Ljudske tehnike v velenjdsem
premogovniku bodo v Tednu tehnike
obiskali nekaj kmetijsko obdelovalnih
zadrug in imeli tam množična predava-
nja v pomenu tehnike in o modemi ob-
delavi zemlje. Priredili bodo razstavo,
s katero bodo prikazali kako napreduje
tehnika v socialistični graditvi. Prika-
zali bodo tudi naprave, katere so morali
prej uvažati iz tujine, sedaj pa jih iz-
delujejo v lastnih delavnicah. Tudi pri-
dobivanje polkoksa iz lignitnega pre-
moga, s katerim znatno zalagajo črno
metalurgijo, bodo prikazali na tej raz-
stavi	T. G.
Tudi v Žovneku bo kmalu usta-
novljen klub ljudske tehnike
Iniciativni odbor LT na ekonomiji v
Zovneku, ki je bil pred nedavnim po-
stavljen, bo v Tednu tehnike že izve-
del občni zbor ter ustanovil klub LT
s poljedelskim in strojnim krožkom. Ta
bo zelo pomemben za člane ekonomije
in gojence, ki se bodo razen svojega
učnega programa lahko temeljito se-
znanili z modernimi stroji, ki jih ima
ekonomija.
Razen tega bodo na samem posestvu v
Tednu tehnike odprli razstavo svojih
del in kmetijskih strojev. Na to raz-
stavo bodo povabili gojence raznih dru-
gih šol, delavce iz tovarn in kmete, da
bodo tako lahko spoznali nove načine
obdelovanja zemlje, ki jih lahko upo-
rabljamo v naših kmečko obdelovalnih
zadrugah in ekonomijah.
Pomorsko brodarsko društvo
v Celju se uspešno razvija
Ni še dolgo, kar se je ustanovilo v
Celju pomorsko brodarsko društvo. V
tem času pa so člani dosegli že prav
lepe uspehe, saj so zgradili 30 jadrnic
ter preko 30 modelov in pričeli z grad-
njo kajaka. Lep uspeh je dosegel tov.
Napred Srečko, sekretar društva —
mlad delavec, ki je sam izgradil parnik
lastne konstrukcije in 6 modelov. Agil-
no delo, čeprav je v društvu šele od
marca t. L, ga je privedlo do tega, da
je bil sprejet v brodarsko gradbeno šolo
v Kraljeviči. Tudi ostali člani se trudi -
jo, da bi zgradili čim več kajakov ter
se izvežbali za pomorske inštruktorje,
za kar se posebno trudi predsednik dru-
štva tov. Orel Avgust, ki je tudi sam
izdelal model kajaka prav lepo in pre-
cizno.
Na prvomajski paradi v Ljubljani so
se izmed vseh dništev Celjani najboljše
izkazali s številnimi modelarji in mo-
deli. Tekme modelov, ki so bile pred
nekaj dnevi na Savinji, so pokazale
kvaliteto gradenj in nekaj prav do-
brih talentov. V Tednu tehnike bo tudi
brodarstvo sodelovalo in razstavljalo
modele in kajsOce.	U. J.
V obdelovalne zadruge
vstopajo novi zadružniki
Kmetijsko obdelovalna zadruga v Pla-
nini nam jasno dckazuje, da Planinski
kmetje razumejo važnost vsestranskega
razvijanja in pospeševanja zadružni-
štva. V preteklem tednu so na izrednem
občnem zboru obdelovalne zadruge
sprejeli še tri kmete v svoj krog, Seni-
ca Antona, Gračner Ivana in Zapušek
Gašperja, ki imajo skupno 90 ha zem-
lje. Tako je sedaj v okraju Celje-okolica
KOZ Planina, ena največjih, saj ima
skupno 262 ha zemlje.
Prav te dni gradijo štiri hleve, kjer
bodo lahko imeli 135 glav živine. Sedaj
ima zadruga 35 glav goveje živine in
9 konj ali velikost travnikov in pašni-
kov zmore tudi 250 do 300 glav živine.
Tudi KOZ v Loki pri Zusmu se sedaj
dobro razvija, ko so se kmetje "trdil m
s pomočjo ljudske oblasti ter s svojim
vs^odnevnim delom odvrnili vse reak-
cionarne parole, ki so se pojavljale proti
njim. Setveni načrt .so
in tudi vinograde so zelo dobro ^^delali.
Prejeli so vprežno živino, tako, da seaaj
nimajo problema, kako naj bi obdeio-
vali.
Zadružniki v Vel. Pirešici tudi ne za-
ostajajo. Po prejemu bencinskega mo-
torja jim je precej dela olajšanega, set-
vena dela so opravili. Obnavljajo hlev
za 20 glav živine. Norme imajo še bolj
slabo urejene, zato so poslali na tečaj
normirca, ki bo lahko ob vrnitvi vse
napake pravilno usmeril.
FIZKULTURA
REZULTATI TEKMOVANJA V MNO-
GOBOJU IN VAJAH NA ORODJU
Dne 22. t. m. je bilo v Celju okrajno prven-
stvo v mnogoboju in v vajah na orodju za
III. razred. Tekmovanja v mnogoboju se je
udeležilo 83 tekmovalcev in tekmovalk (47
žensk in 36 moških), a tekmovanja v vajah
na orodju 32 tekmovalcev in tekmovalk (22
žensk in 10 moških) Skupno število udele-
.žencev na tekmovanju znaša torej 115 tek-
movalcev in tekmovalk (TD Celje I: 59, TD
Št. Pavel: 38, TD Celje II: 15 in TD Voj-
nik: 35).
Rezultati tekmovanja so naslednji:
M n o *g o b o j
Mladinci, 35 tekmovalcev:
i. vrsta: TD Celje I — 392.50
II. vrsta: TD Celje II — 377
ill. vrsta: TD Celje I — 369.10
1.	Drozg Janez, TD Celje 1 68
2.	žmavc Janez, TD Celje I 67.9
3.	Štiglič Zdravko, TD Celje I 67.3
Mladinke, 35 tekmovalk:
I.	vrsta: TD Celje I — 343.90
II.	vrsta: TD Št. Pavel — 316.70
III.	vrsta: TD št. Pavel — 310.50
1.	Jazbec Anita, TD Celje I 59.50
2.	Hojnik Greta, TD Celje I 58.90
3.	Guček Slavica, TD Celje I 58.90
Člani, 1 tekmovalec:
1. Glavač Bojan, TD Celje I 69.70
Članice, 13 tekmovalk:
I.	vrsta: TD Št. Pavel — 288.40
II.	vrsta: TD Celje I — 281.90
1.	Funkel Milena, TD Celje I 60
2.	Oset Zora, TD Celje I 59.30
3.	Graber Hilda, TD Celje I 55.30
Vaje na orodju za III. razred:
Mladinci, 10 tekmovalcev:
I. vrsta: TD Celje I — 465
1.	Fajs Danilo, TD Celje I 79.9
2.	Rajtmajer Jože, TD Celje I 79.3
3.	Fijavž Oto, TD Celje I 79.0
Mladinke, 16 tekmovalk:
I.	vrsta: TD Celje I — 408.80
II.	vrsta: TD Št. Pavel — 404.80
1.	Vrečko Nuša, TD Celje I 89.1
2.	Pančur Mara, TD št. Pavel 82.8
3.	Kregar Silva, TD Št. Pavel 82.10
Članice, 6 tekmovalk:
I. vrsta: TD Celje II — 318.2
1.	Esih Boža, TD Celje II 71.6
2.	Ahtik Marija, TD Celje II 69.1
3.	Guček Olga, TD Celje II 63.1
Prop. OTO
RAZPIS GRUPNIH IN OKRAJNIH
TEKEM V ODBOJKI
Dne 12. junija bo v Celju okrajno prven-
stvo v odbojki. Predhodno pa se izvedejo
grupna prvenstva v odbojki dne 5. junija s
pričetkom ob 9. uri zjutraj po sledečem raz-
poredu :
I.	grupa:
Prvenstvo se izvede v št. Petru v Sav. do-
lini za sledeča TO: št. Pavel pri Preboldu,
Polzela, Braslovče, Gomilsko, Sv. Jurij ob
Taboru, Št. Peter v Sav. dolini. Organizacijo
tekmovanja prevzame TD št. Peter v Sav.
dolini.
II.	grupa:
v Žalcu za sledeča TD: Petrovče, Gotovi je,
Zabukovca, Vransko, Žalec. Vso organizacijo
prevzame TD Žalec.
III.	grupa:
V	Laškem za sledeča TD: Rimske Toplice.
Sv. Jedert nad Laškim in Laško. Vo orga-
nizacijo prevzame TD Laško.
IV.	grupa:
V	Sv. Juriju pri Celju za sledeča TD: što-
re. Kozje, Ponikva in Sv. Jurij pri Celju.
Vso organizacijo tekmovanja prevzame TD
Sv. Jurij pri Celju.
V.	grupa:
V	Celju in ga organizira TD Celje I za
vse pripadajočfe aktive in TD Dobrna.
A^I. grupa:
Prvenstvo se izvede v Celju in ga organi-
zira TD Celje II za vse pripadajoče aktive
in TD Vojnik.
v slučaju, da bi se grupno prvenstvo v po-
sameznih krajih ne izvedlo, ker bi prišlo do-
ločenega dne na mesto tekmovanja le domače
društvo, postane to avtomatično grupni prvak
in ima pravico nastopa na okrajnem prven-
stvu. Zmagovalci grupnih prvenstev se ude-
ležijo okrajnega prvenstva, ki se bo vršilo
dne 12. junija 1949 s pričetkom ob 8. uri
zjutraj v mestnem parku v Celju. Poročila
o grupnih prvenstvih in prijave za okrajno
prvenstvo mora dobiti OTO Celje in okolica
najkasneje do 8. junija t. 1. od tistih dru-
štev, ki so grupno prvenstvo organizirala.
Vse stroške za vožnjo in prehrano na grup-
nih kot na okrajnem prvenstvu nosijo dru-
štva sama. Kosila za udeležence na okrajnem
prvenstvu bomo naročili pri tukajšnjem go-
stinskem obratu za prehodne goste na pod-
lagi poslanih nam prijav. Prinesite s seboj
potne naloge!
IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET
ZA CELJE IN OKOLICO
Spored prvenstvenih tekem za 29. maj:
a) celjska skupina:
v Gotovijah: Borut : Ljubno ob 14.30 uri,
služb. tov. Vaš.	^ oi J. \
V	Štorah: Kovinar : Edinstvo (Rog. blat.)
ob 15.30 uri, služb. tov. Sikošek.
V	Velenju: Rudar : Kladivar ob 15.30 uri,
služb. tov. Vranjek.
V	Konjicah: Konus : Šmartno ob 14. uri,
služb, določi Konus.
V	nedeljo 5. junija 1949 se bodo v celjski
skupini odigrale zaostale tekme, in sicer: v
Šoštanju: Usnjar : Edinstvo. V Ljubnem:
Ljubno : Šmartno.
b) zasavska skupina:
V	tej skupini je prvenstvo končano razen
tekme Krško : Razlag, za katero še ni re
šen protest. Za nekatere tekme še nismo spre-
jeli poročil. Lestvica stanja prvenstva je spo-
daj.
c) mladina :
V	Hrastniku: Bratstvo : Usnjar (Šoštanj)
ob 15.30, služb. tov. Slana. Preložena tekma
iz 1. kola.	..	v, ^
Nekatera društva še niso prijavila	člane,
ki se bodo pripravljali za polaganje	sodni-
škega izpita. Storite to takoj!
Rezultati tekem 8. kola z dne 22. maja
Kovinar : Velenje 4:0, Kladivar : Konjice
3:4, Šmartno : Šoštanj 2:1, Ljubno:Edinstvo
3 0 pf., Kladivar : Proletarec (mladina) 3:U
pi. _ Od ostalih tekem še ni poročil.
STANJE PRVENSTEV IZKAZUJEJO
SPODNJE LESTVICE:
a) cel.iska skupina:
Kovinar (štore)	15	14 1	—	56:12	29
Edinstvo (R. Slat.) 13	9 1	3	45:20	19
Gozdar (Ljubno)	12	7 1	4	35:28	15
Usnjar (Šoštanj)	13	6 2	5	26:32	14
Šmartno (Š. o. P.)	14	6	2	6	32:36	14
Kladivar (Celje)	14	6 1	6	32:31	13
Konus (Konjice)	14	3	1	10	24:35	7
Rudar (Velenje)	15	2	3	10	25:53	7
Borut (Gotovlje)	14	3 —	11	21:49	6
b) zasavska skupina:
Bratstvo (Hrastnik)	12	11 —	1	54:13	22
Rudar I. (Trbovlje)	10	6 2	2	27:16	14
Razlag (Brežice)	11	7 —	4	28:25	14
Krško (Krško)	10	3 3	4	18:26	9
Proletarec (Zagorje) 10	2 2	6	15:24	6
Cankar (Sevnica)	11	2 2	7	12:26	6
Hrastnik (Hrastnik)	11	2 1	8	13:34	5
c) mladina
Rudar (Trbovlje)	8 1 —	50: 3	15
Kladivar (Celje)	10	7 2	1	28: 6	15
Kovinar (štore)	10	2 2	6	10:27	6
Proletarec (Zagorje)	7 2 —	5	8:19	4
Usnjar (Šoštanj)	7	2 —	5	7:27	4
Bratstvo (Hrastnik)	6	1 1	4	5:26	3
ŠAH
ŠAHOVSKI DVOBOJ MED ŠALEŠKO
IN SAVINJSKO DOLINO
V nedeljo 22. maja so se srečali šahisti
Šaleške in Savinjske doline v Velenju. Igrali
so na 40 deskah. Na 1.—10. deski službena
reprezentanca, na 11.—20 deski reprezentanca
mladine, na 21.—40. ostali. Borba je bila za-
grizena in dolgo časa ni bilo vedeti, kdo bo
odnesel zmago. Do 13. ure so bile razen 4
partij končane vse in tudi te 4 so ocenili.
Končni rezultat srečanja je bil 24 in pol :
15 in pol za šaleško dolino. Reprezentanca
Šaleške doline je zmagala 6 in pol : 3 in pol,
mladinska reprezentanca Šaleške doline je
zmagala 5 in pol : 4 in pol, ostali šahisti Ša-
leške doline pa so zmagali 12 in pol : 7
in pol.
Popoldne sta igrala mojster Puc proti 35
šahistom Šaleške doline, mojster, kandidat
Longer pa proti 25 šahistom Savinjske do-
line. Prvi je dobil 30 partij, 3 remiziral (dr.
Lipaj, inž. Čadež, dr. Munda) 1 izgubil
(Kmecl Marko, dijak), dočim je Longer do-
bil 23 partij, 2 pa izgubil (Pušnik Ivan, Ku-
har Lovro).
Prireditev je nad vse uspela. Celjsko šah.
okrožje je poslalo na prireditev dva zastop-
nika (tov. Mimika in Fajsa), ki sta prire-
ditev lepo vodila. Obisk je bil ves dan velik,
posebno mladine je bilo mnogo, kar je zelo
razveseljivo, želeti je, da bi se slične mno-
žične šahovske prireditve še drugod organi-
zirale. Velenjskemu šah. klubu, ki je to pri-
reditev tako odlično organiziral, pa česti-
tamo.
KVALIFIKACIJSKI TURNIR
ŠD CELJE
kvalifikacijskega turnir-
- i n	naslednji: Mežnarič—Jane-
zic 1:0, Zgoznik—Božnik 1:0, Ramšak—Rovan
SvptinfGrobelnik-Ašič 1:0,
ir, .	O-l- Hojnik-Kristan 1:0
m Vetnh—Bobinac 10
kola: Bobinac-Mežnarič 0:1,
J^n« aI^.®^«^	Kovačič-Hojnik odlol
iTp.fo T®"!^'"^ 0:1, Novak-Grobelnik
Božnik-Ramšak 1:0,
Janežič—Zgoznik 1:0.
Rezultati IV. kola: Mežnarič-Zgoznik 1:0,
J^zbec-Božnik 1:0
So^nft	Svetina-Novak 0:1,
J^nin	1:0, Vetrih-Kovačič 1:0 in Bo^
binac—Kristan 0:1.
Stanje po IV kolu: Mežnarič 4, Hojnik 3
a), Janezic, Novak, Rovan in Vetrih po 3,
Kovačič 2 (1), Ramšak in Svetina 2 točki itd
II. skupina kvalifikacijskega turnirja bo
pričela v ponedeljek 30. maja, če bo dovolj
prijavljenih igralcev, v nasprotnem pa šele
v petek 3. junija.
DVOKROŽNI TEMA-TURNIR
ŠD CELJE
Za dvokrožni tema-turnir se je prijavilo 8
Igralcev III. m IV. kategorije, žreb je določil
naslednji vrstni red: 1. Jurman Štefka 2.
Uršič Srečko, 3. Velej Jože, 4. šnajder Fra-
njo, 5. Nov^ Ignac, 6. Remezenko Jurij. 7.
Davidovac Marko in 8. dr. čerin Jože.
I. kolo, ki je bilo igrano v četrtek 19. maja,
je dalo naslednje rezultate: Uršič—Davidovac
0:1, šnajder—Novak 0:1, Velej—Remezenko
0:1, Jurman—dr. čerin odložena.
ŠAHOVSKI AKTIV SIND. PODRUŽ-
NICE OBLACILCEV 3
je priredil v četrtek 19. maja v lepo ureje-
neni rdečem kotičku šahovsko simultanko, ki
JO je odigral drugokategornik tov. Fajs proti
14 Igralcem z rezultatom 13:1. Zmagal je
Hojnik Milan.
Zahvala!
Ob težki izgubi dragega sina, brata,
strica Žogar Jožeta, ki se je smrtno po-
nesrečil v Železarni Zenica, se iskreno
zahvaljujemo vsem za izraze sožalja,
darovane vence in cvetje ter spremstvo
na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala nogometnemu društvu
»Kovinar« za častno spremstvo, pevske-
mu društvu »Bodočnost« in sindikalni
podružnici Železarne Store za izkazano
pomoč.
Žalujoči oče, bratje, sestre
in ostalo sorodstvo
Objave
RAZGLAS
rezervnim oficirjem
Dne 12. VI. 1949 bo v Celju kontrolni zbor
rez. oficirjev. Opozarjamo vse rez. oficirje,
da je udeležba na kontrolnem zboru strogo
obvezna, zato naj se vsak rez. oficir omenje-
nega dne rezervira izključno samo za sesta-
nek. Nobena opravičila se ne bodo spreje-
mala.
Tisti oficirji, ki se event. sestanka ne bi
udeležili, oziroma se ne bodo odzvali pozivu
na sestanek, bodo odgovarjali v smislu ob-
stoječih vojaških predpisov.
Vsak rezervni oficir mora obvezno prinesti
poleg i)oziva še legitimacijo rez. oficirja.
POZIV
Upraviteljstvo šole za učence v gospodar-
stvu raznih strok v Celju, poziva vse učence,
ki so v šolskih letih 1945, 1946 in 1947 polo-
žili kavcije, da iste dvignejo do 1. julija v
šolski pisarni Ulica 29. novembra 1, vsak dan
od 13. do 17. ure.
Poslovalnica »Potnika« obvešča javnost, da
ima od 1. junija dalje poletni delovni čas
od 7.30 do 12. ure in od 16.30 do 19. ure.
OBVESTILO
Z ozirom na to, da se vrši sprejem učen-
cev v gospodarstvu v uk vsako leto od 1. ju-
nija do 1. oktobra in to izključno le po planu
dostavljenem od ministrstva za delo LRS,
pozivamo vsa podjetja KLO-jev in podjetja
okrajnega LO, da najkasneje do 29. maja
t. 1. prijavijo na odseku za lokalno obrt
(OLO Celje-okolica soba štev. 95) potrebe
učencev oziroma število učencev, ki jih bo
podjetje v tem letu sprejelo v uk. Navesti je
treba tudi učence, ki so sedaj že zaposleni
v podjetju kot pomožni delavci in bodo s
1. junijem sprejeti v uk. Za vsakega posa-
meznika je treba tudi navesti poklic, za ka-
terega se bo imenovani učil.
Podjetja, ki do tega roka ne bodo dosta-
vila odseku za lokalno obrt svojih potreb,
ne bodo smela sprejeti nobenega učenca.
Prav tako ne morejo sprejemati gospodar-
ska podjetja delavcev, če isti niso po planu
predvideni. Noben učenec niti delavec, ki bi
bil sprejet izven plana, ne bo prejel živilske
nakaznice.
Poverjeništvo za delo
OLO Celje-okolica
NEDELJSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA:
29. maja 1949: Dr. Fišer Jože, Kriiišnikova
ulica 2. — Nedeljska zdravstvena služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj do
8. ure.
Kino Metropol
7. VI. do 13. VI.
italijanski film:
Tragin lov
Kino Dom
30. V. do 9. VI.
angleški film:
CARNEVAL
Kino Žalec
20. V. In 30. V. 1949
francoski film:
Nesrečniki /. dei
1. VI. in 2. VI. 1949
sovjetski film:
Ališer navoj
Predstave ob delavnikih ob 20. uri
ob nedeljah ob 15.30, 17.30 in 20. uri.
Blagajna odprta uro in pol
pred predstavo
Kino »Udariiik<{ Velenje
28. V. in 29. V.
sovjetski umetniški film:
Kutuzou
1. VI. in 2. VI.
Francoski umetniški film
Skrivnost
MALI OGLASI
Prodam štiricevni radio-aparat. Naslov r
upravi.
Menjam stanovanje sestoječe iz dveh s^ in
kuhinje, sončno, z velikim vrtom, v Celju
za enako na periferiji mesta. Ponudbe na
upravo lista pod »Sončno stanovanje«.
Nabavljač, vpeljan, bi prevzel honorarno za-
stopstvo za nabavljanje robe Gozdnim, In-
dustrijskim magazinom in Kmetijskim za-
drugam. PTsmene ponudbe na Jugoreklatn,
Ljubljana, Tyrševa cesta 11 pod >Nabav-
Ijač«.
Kupim motorno kolo 500—700 cem z ali bres
prikolice. Zadnika, Ljubljana, Tavčarjeva 3.
Našlo se je nalivno pero na brvi pri parku.
Dobi se pri šolskem slugi II. gimnazije.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna