Poštnina plačana v gotovini
Štev. 32
LJUBLJANA, SOBOTA, 13. AVGUSTA 1938.
LETO II.
Posamezna številka stane 1.— din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—29 — POŠT. CER. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3. DIN MESEČNO (36— DIN LETNO) — CENE OGLA-S O M PO DOGOVORU — LIS T I Z II A I A V S A K O S O B O T O
Odgovor na »Resno vprašanje«
Bralcem bo še v spominu naš uvodni članek v listu z dne 9. julija 1.1. z naslovom: »Skromno vprašanje«.
Mi se pri sestavi članka nismo vprašali, kdo je tisti trgovec s to, po nas ostro in jasno obsojeno reklamo. Za nas je bil dogodek sam takega značaja, da smo smatrali, da je treba proti njemu nastopati, pa naj bo krivec Peter ali Pavel.
Mi mislimo, da je bila to naloga oblasti, ki mora biti čuvar javne morale. Na odločujoče je bilo zato stavljeno naše »skromno vprašanje« pri polni izvestno-sti, da bodo ti lahko zvedeli za krivca dogodka, ki meče žarko luč na naše pravne, nravne in socijalrie razmere.
Tu pa prihaja »Delavska pravica« z dne 28. julija t. 1. in pod zaglavjem »To in ono« piše sledeče:
Potrebno vprašanje: V nekaterih listih smo v zadnjem času brali zgražanje nad tem, da je neki trgovec, menda v Ljubljani, prisilil svojo uslužbenko, da se je morala v kopalni obleki postaviti v razstavno okno ter se razkazovati ljudem. Gotovo je to skrajno umazano izrabljanje uslužbenca in ponižanje človeškega dostojanstva, obenem pa tudi pohujšanje. Ker smo odločno proti takemu izrabljanju, smo tudi za korenito postopanje proti takim umazancem. O tem Smo brali pred kratkim tudi v »Slovenskem delavcu« pod naslovom »Skromno Vprašanje«. Ker pa je to skromno vprašanje res zelo skromno, stavimo vsem listom, ki so o tem pisali, resno vprašanje, kdo je bil tisti trgovec? To je važno in zdravilno. V takih primerih pa je že potrebno, da se pove tudi ime, ne pa da se vse zakrije z vodenim »neki«. Pri takem »nekem« trgovcu naj bi noben delavec več ne kupoval. — žr. (Seveda, če bi kak delavec kaj podobnega zagrešil, bi to takoj oznanili z velikim bobnom in ne bi njegovega imena prav nič skrivali. Zato Pa tisti, ki take reči skrivajo za svetohlinskim »neki«, zaslužijo vso obsodbo.)
»Delavsko pravico« najpreje vprašamo, Zakaj ona ni potipala za imenom trgovca, ko jo je tako zelo zanimal po njenem »potrebnem vprašanju« in zakaj ga ni objavila. Za nas ime ni bilo važno, važno je dejstvo. Zakaj potem »Delavska pravica« ni zapisala, da naj pri tistem z imenom navedenim »nekim« trgovcu noben delavec več ne kupuje.
Vprašanje, kdo je svetohlinec, se tako obrne zoper njega, ki je nas v pošteni borbi za poštenje delavskega in zlasti krščanskega lista nevredno opsoval.
Končno pa pride trgovec sam in se javi z imenom. »Delavski pravici« da klofuto, ko ji dokaže v današnjem popravku, da je bil naš članek poleg vsega še dovolj konkreten, da je zadel v živo tudi naš »neki« bolj kakor grdo zavijanje, zavajanje in zmerjanje v »Delavski pravici«. Da ji priložnost, da sedaj, ko ve za njegovo ime, z vso vehemenco proti njemu nastopi, organizira svoje vrste na bojkot in praktično pokaže, koliko je za njenim pisanjem poštenega hotenja.
Naše članstvo in naši ljudje bodo sami vedeli, kako naj se ravnajo, »Delavska pravica« pa se je vjela v past, katero je hotela nam nastaviti po pregovoru: »Kdor drugim jamo koplje, pam vanjo pade.«
Vemo, da bo »Delavska pravica« zopet v odgovor zvitorepila, da bo tako pokazala, kako pristoji kršč.-socialističnemu duhu nemožat, nekrščanski odgovor, kakor »nova kopalna obleka telesu« v izložbenem oknu. Samo ena je razlika, da je bila razgaljena pomilovanja vredna, razžaljena »Delavska pravica« pa ne.
Mi smo vzeli čast in riziko, da smo branili katoliško humano, in socialno stališče slovenskega dekleta pred vso javnostjo- _ Mi smo in ostanemo smrtni sovražniki židovskih metod. Še enkrat ponavlja-^n°> kadar bomo imeli moč, bomo take pojave v kali zatrli v obrambo ubogega delojemalca in zdravega narodnega življenja.
Skromno vprašanje
Z ozirom na naš članek pod gornjim , naslovom smo od tvrdke Lesjak prejeli j v smislu čl. 26. zakona o tisku sledeči:
Popraveik:
P. n. Uredništvu »Slovenskega delavca«
Ljubljana, Čopova ul. št. 1. na roke odgovornega urednika g. Piriha Milka, Ljubljana.
V	objavo v smislu čl. 26. zakona o^ tisku, da se popravek z ozirom na članek »Skromno vprašanje« objavljen v »Slovenskem delavcu«, Ljubljana, dne 9. julija 1938 leto n. št. 27. stran
1.	stolpec 2, 3, 4, v prvi ali drugi prihodnji številki brez vsakih dostavkov zgolj v besedilu in pod istim naslovom brez sprememb ali vstavkov v onem delu novin, v katerem je bilo besedilo, na katerega se nanaša ta popravek in s takimi črkami, kakršne so v besedilu, ki se popravlja priobči naslednji
Popravek:
Ni res, da se je v prestolnem mestu
našega katoliškega naroda , pred
par dnevi zgodilo, da je delodajalec zlomil odporno silo delojemalke-delav-
ke in jo prisilil, da se je morala v kopalnih hlačicah postaviti v izložbeno okno in se tam gibati, da je izkazovala svoje ude brezstidni mladini, ki se je ob surovih opazkah naslajala nad dogodkom samim in nad ponižanim dekletom, res pa je, da delodajalec ni zlomil odporne sile svoje delojemalke, delavke, nego je ista potem, ko se je vprizarjala popolnoma decentna reklama, kako pristoja kopalna obleka, sama, celo po poprejšnjem razgovoru s svojo družino, v to privolila in se ponudila.
Ni res, da ta trgovec vodi najhujšo prevratno propagando, zastruplja javno mnenje, kvari mlade nravi, v svoje zasebno gospodarstvo, uvaja nad človeškim blagom pravi brezbožni boljše-viške teror in da se je ta trgovec s poštenostjo v dnu svojega brezdna po-smihal nam in vsem, ki so se nad tem zgražali. Ni res, da je ta trgovec v svojih računih na prevratne nenravne nagone, sodobnemu človeku celo hvaležen bil, na njegovo trgovino in račune, da mu bo zgražanje v katoliškem časopisju tako napolnilo trgovino, kakor je svoječasna kritika predstav »Veselega vinograda« napolnila narod-
Pozdravljeni, bojevniki za skupne cilje!
Delavski list smo, koristi delavcev zastopamo in branimo. Toda mi po svoji občestveni misehiosti ne moremo in ne maramo okrog sebe postaviti kitajskih zidov, nočemo se zaplankati za ozke meje razreda. Za njimi je ozkosrčnost, za njimi je marksizem, je razdirajoči razredni boj. Ta misli, da se da presekati vozel socialnih vprašanj, mi pa vemo, da se ga more rešiti edino pravilno, če vsi delamo v vzajemnosti stanov, tako, da bo obča blaginja najvišji zakon. Mi verjetno trdno, da bo zlasti po naših socialistih vseh vrst toliko zasmehovana stanovščina končno zmagala nad vsemi skrajnostmi, nad vsemi diktaturami. Želimo, da bi zmagala čimpreje.
Veseli smo tudi v našem narodu po duhu nam sorodne organizacije kmetskega stanu »Kmečke zveze«. Čas je pregnetel po stiskah tudi naš najbolj svoboden stan, kmeta, in ga je potisnil v obrambo njegovih pravic v vse bolj strumno rastočo stanovsko poveza-
nost, stanovsko organizacijo. Ni to več tista stara slovenska ohlapnost, nekaka čredna kupnost, ki samo čaka na pastirja, ampak v vsakem poedincu živeča zavest, po kateri iz notranje sile gradi zase, za stan in za celoto.
Iz zdravega hotenja raste danes .Kmečka zveza’ iz narodnih tradicij na osnovah istih socialnih okrožnic in načel kakor mi v veliko narodno silo, o kateri verjemo, da nam bo nekoč še v oporo v vprašanju in reševanju naših delavskih stanovskih interesov.
Zato smo ob nedeljskem zborovanju na Brezje poslali sledeči pozdravni br-zojav: »Zborovalce ,Kmečke zveze’ pozdravlja z željo, da bi zmagali v boju za skupne cilje, Zveza združenih delavcev«.
Ni več daleč čas, ko bomo tudi mi tako zborovali in kakor obrambni zid proti tujemu duhu stali med stanovi v skupnem narodnem taboru ter napravili konec izigravanju in konec izmoz-gavanju.
Internacionale
Kot borci za delavske pravice in sta novsko ureditev družbe v okviru na rodne države, moramo premagati raz ne ovire, ki se nam postavijo na pot Naš največji sovražnik je brezverski marksizem, ki se prikazuje vedno pod drugo krinko in je zato potrebno, da vse njegove oblike dobro poznamo in ga lahko razkrinkamo. Dan za dnem slišimo o raznih internacionalah in mnogim ni jasno, v čem se te sploh medsebojno razlikujejo in zakaj obstoja II. IH. in IV. internacionala.
Nemžki žid Karl Marks je spisal leta 1848 takozvani komunistični manifest, ki bi naj služil kot program tedanji tajni zvezi komunistov. Iz te
no gledališče in »Kjer je treba in zatremo zastrupljevalce naroda« — in da se lahko nam smeje in si misli: Fa-lotje, same besede so Vas, v srcu ste prav taki, kakor jaz in kakor tisti fantalini pred izložbo. Nikjer , ni dejanj, ki bi pričala o tem, da so katoliška načela živa in da je krog mene katoliški narod.
Res pa je, da je šlo za zgolj običajno, sicer po svetu že vpeljano v konkretnem slučaju, v vsakem pogledu moralno absolutno zavarovano reklamo, ko je prikazovalo se varujoč osebo in osebnost, kako pristoja nova kopalna obleka telesu. Najmanj kar bi bilo, je to, da bi morah uničiti in požgati vsa kopališča. Ni šlo za nobene račune prevratnih nenravnih nagonov, nego, kot povdarjano za reklamo, nad katero se sicer drugod tudi med katoliškimi narodi v Evropi nihče ne spodtiku-je, zlasti še, če je prirejena v taki de-centni obliki, kot je bila v sledečem konkretnem slučaju.
Z odličnim spoštovanjem Lesjak Vekoslav, moda, rokavice, nogavice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 4.
zveze je izšla leta 1864 ustanovljena prva internacionala, ki je pa propadla z padcem ustanka v Parizu leta 1871, takozvana pariško komuno. Po Mark-sovi smrti so ustanovili njegovi pristaši leta 1889 drugo internacionalo in so se imenovali socialisti ah socialni de-mokratje. V propadlo prvo internacionalo vključeni anarhisti se socialistom niso pridružili, temveč ostali zase kot ostanek prve internacionale. Socialni demokratje so se po vprašanju taktike razrednega boja razcepili leta 1903 v Rusiji na boljševike in menjševike. Ko so boljševiki leta 1917 v Rusiji zavzeli oblast, so se formirali kot komunistična stranka Rusije.
O tiskovnih
popravkih
Člen 26. zakona o tisku se glasi: Urednik novin ali periodičnega spisa, mora sprejeti in natisniti v novinali ali spisu vsak popravek o cinjenicah, priobčenih v ,njegov&m listu, ki mu ga posije oblastvo. Prav tako mora natisniti popravek privatne ali pravne osebe katere ime je v zvezi z njenim delovanjem ali življenjem omenjeno v 'novinali ali spisu, ki jim je on urednik, bodisi, da se označujejo natisnjene činjenice, navedene v popravku,, za neresnične, bodisi, da se inavajajo v njem činjenice, s katerimi se izpodbijejo natisnjene činjenice.
Kdor posije popravek mora točno navesti besedilo, ki ga popravlja stran in stolpec, kalcor tudi številko novin, v katerih se je besedilo natisnilo. Popravek sc pošlje uredniku po pošti na povratni recepis ali po pristojnem sodišču prve stopnje. Sodišče mora poslati uredniku popravek še istega dne.
Po tem členu mora torej list popravek priobčiti brez ozira na tot če so navedbe popravka resnične ali ne.
Ker je do leta 1919 iz socialne demokracije drugih dežel med tem že izstopilo ali bilo izključenih precej opozi-cionalnih elementov, ki se z njenim načinom boja niso strinjali, so boljševiki ustanovih spomladi 1919 komunistično ali III. internacionalo, skrajšano ko-mintemo.
Radi neuspehov pri poizkusih ustvarjanja rdečega raja v Rusiji je prišlo med vodilnimi boljševiki do spora in so bili opozicionalci leta 1927 radi formiranja takozvanega avgustovskega bloka izključeni. Njih glavni voditelj je bil Trocki, ki je takoj organiziral svojo politično stranko, da strmoglavi Sovjete, ker mu je taktika kominter-ne prepočasna in on stoji na stališču permanentne (trajne) revolucije. Po svojem izgonu iz Sovjetije se je takoj (Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1.strani!) povezal s slično nastrojenimi odpadniki III. internacionale drugih dežel in na tihem ustanovil svojo IV. internacionalo, kateri so se pridružili tudi anarhisti proslule-I. internacionale.
S tem, da je narodni socializem prišel v Nemčiji na oblast, je padel glavni steber II. internacionale in deloma tudi tretje, vsled česar se je socialna demokracija, v kolikor je je ostalo, jela radi opore močno približevati III. internacionali.
Obstoja torej II., III., in IV. internacionala, vse so rdeče, marksistične, vse za razredni boj in vse obljubljajo delavcem raj; radi stolčkov se grizejo med seboj, ali se v ostalem kaj dosti ne razlikujejo ena od druge, samo da je tretje internacionala bojevitejša od druge in četrta od tretje. Kadar jim pa uspe vzplamteti razredni boj, tedaj se voditelji lepo skrijejo in pošiljajo delavce v ogenj po njihove rdeče kostanje, katere bi radi zobali na komisarskih stolčkih in delavstvo s pomočjo pretkanih trikov držali v svoji oblasti.
Sovjetski in francoski komunistični tisk v protislovju
O socialistični poljedelski izložbi, ki bi se morala v avgustu otvoriti v sovjetski Rusiji, piše francoski komunistični list Humanite:
»Omenjena izložba je pomemben dogodek ne samo za sovjetske kmete, ampak tudi za delavce celega sveta, kajti ona mora postati pregled uspehov prvega socialističnega gospodarstva, najboljšega na svetu. Sovjetski kmetje imajo zemljo na večno uživanje in kolektivizacija jim je dala blagostanje ter jim zajamčila srečno bodočnost.«
Ako pa čitamo sovjetski tisk, ki je vsekakor bolje informiran kakor francoski komunistični list, slišimo povsem druge strune:
»Težko si predstavljamo nekaj bolj nediscipliniranega in desorganiziranega kakor našo poljedelsko udejstvovanje« je izjavil komisar za sovjetsko poljedelstvo, Ejke, v svojem poročilu centralnemu komiteju ruske komunistične stranke, glasom sovjetskega službenega lista »Izvest-ja« z dne 22. I. 1938.
»Kar se tiče kolektiviziranih kmetov, je malo število kolkozov, ki morejo trditi, da so plačali svojim članom dovoljne mezde,« piše sovjetski organ »Molot«. »Zadostuje omeniti, da se v 16% rajanov azov-sko-čmomorske pokrajine, ki je najplodnejša od vseh, kmetje sprejeli nagrado za svoje delo v iznosu 0.40 do 0.80 rubljev (0.80 do 1.20 din) dnevno.
Takšna je torej boljševiška stvarnost z slavospevom francoskega komunističnega organa o sijajnih uspehih »prvega« socialističnega poljedelskega gospodarstva. —
Objavljamo to poročilo z blagohotnim dovoljenjem sodruga dopisnika »Delavske politike« iz Jesenic, ki sicer trdi, da nima nič proti poročilom iz »rdečega raja«, ali se iz njegovega zaletavanja vidi, da ga taka poročila hudo srbijo in zato nam priporoča, da se naj mesto njega praskamo zaradi položaja onstran Karavank, ki nas prav nič ne srbi in smo mi o našem tozadevnem stališču za naše članstvo, zadevo že dovolj objasnili ter se na kljune rdečih kibicev prav nič ne oziram«]. r
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE
(36)	Od	1917—1922
(Nadaljevanje.)
Po londonskem kongresu sta si Pleha-nov in Lenin le še kratko dobo ostala prijatelja, samo še šest številk »Iskre« sta skupno izdala. Plehanov si je zopet zaželel prijateljev okoli sebe, Leninov radikalizem pa se mu je gabil. Tudi Trocki ni mogel vzdržati poleg Lenina. List »Iskra« je prešel v roke menjševikov, Lenin je odšel v Ženevo in tam ustanovil lasten • časopis »Naprej«.
Kolikšna radost je prešinjala Uljanova, ko je v Švico dospela vest o krvavi nedelji popa Gapona, s kakšnim užitkom je čital letak, katerega je njegova stranka takrat vrgla med množico! V letaku so med drugim stale sledeče krilatice: »Kdo je nameril puške na delavce? Car, veliki knezi, ministri, generali in dvorna svojat. Ti so morilci. Smrt njim! Sodrugi, pograbite za orožje, zasedite arzenale, orožarne, skladišča! Razbijte policijske ura-
Delovna pogodba, individuelna ali kolektivna osigura delavcem pravično plačo. Plačo moremo označiti kot ceno dela, ki ga najame in uporablja podjetnik; plača je tembolj pravična, čimbolj sta cena in delo medsebojno v skladu. Praktično moramo označiti pravično plačo kot zavest skupnosti interesov delodajalcev in delavcev. Zato ne more biti pravična ona plača, ki jo določajo sami delodajalci, ah sami delavci, ampak so potrebna pogajanja, da prideta obe strani do izraza in sodelujeta pri sporazumnem določanju plač.
Minimalna plača.
Človeško delo ni tržno blago, temveč ima svojo vrednost, ki je neodvisna od ponudbe in povpraševanja. Volja pogodbenikov podleže zakonu pravice, kajti plača ne sme biti tako nizka, da ne bi omogočila delavcu skromno in pošteno življenje. Če delavstvo ni kompaktno organizirano, v svojih strokovnih organizacijah, ni v stanju, da si pribori imenovani eksistenčni minimum in pride del delavstva radi pomanjkanja uvidevnosti s strani podjetnikov v nevzdržen položaj ter ne more več izhajati brez zleh posledic za svoje zdravje in zdravje svojih otrok. Poleg tega pride tudi v nevarnost, da se njegova morala zrahlja in postaja dostopen nepoštenemu pridobivanju.
V	vsakem slučaju občuti slabe posledice vso družabno telo in mora zato državna oblast, ki ima nalogo bdeti nad družabno-gospodarskimi razmerami in ravnovesjem, premostiti omenjene ne-dostatke z določitvijo minimalnih plač. Vprašanje eksistenčnega, minimuma je bilo v naši državi dolga leta eno izmed najbolj perečih, vendar moremo zabeležiti znaten napredek, odkar je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje leta 1937 izdalo znano uredbo o določanju minimalnih plač.
Družinska plača.
Delo, ki ga opravlja oče mnogočlan-ske družine, gotovo za podjetnika nima večje vrednosti kakor delo, ki ga opravlja delavec-samec. Zaradi tega naletijo poizkusi določanja družinskih plač na velike težkoče in povzročajo često tudi motnje v gospodarstvu. Posledice takšnih stremljenj se pokažejo po navadi od začetka v tem, da dobijo vsi delavci samci delo, dočim zletijo očetje s številnimi družinami na cesto. AJso se pa vseeno najde podjetnik, ki je voljan zaposliti delavce z velikimi družinami, pride ta v nevzdržen gospodarski položaj, ker s tem, da mora plačevati svojim delavcem primerno višje plače, se produkcijski stroški njegovega podjetja povečajo in so višji od produkcijskih stroškov ostalih podjetij iste stroke. Prodajati bi torej moral svoje produkte z izgubo in bil vsled tega kmalu gospodarsko uničen.
Vprašanje družinskih plač je pa vseeno zanimivo radi dejstva, ker je gmotni položaj delavcev z mnogoštevilno družino malo zavidljiv in je zato pravično, da se jim priskoči na pomoč. V splošnem se mora vplivati na podjetnike, da plačajo delavstvu plače, ki jim omogočajo družinsko življenje in razmnoževanje.
de! Carsko vlado hočemo vreči in postaviti svojo lastno! Živela konstitucionalna zbornica ljudskih zastopnikov!«
Takšne besede rabijo v Petrogradu? Lenin je vriskal; seme, ki ga je on vse-jal, je že vzkalilo. Poln navdušenja je marca 1905. pisal o zmagi svetovne revolucije: »Uspelo nam bo zažgati bakljo revolucionarne luči, uspelo nam bo z doslej neznano popolnostjo uresničiti vse demokratične reforme, uspelo nam bo, da ruska revolucija ne bo gibanje nekaj mesecev, marveč let in ko nam to uspe, potem bo revolucijski ogenj požgal Evropo... o tem bomo mogli še več kot enkrat govoriti, ne iz tujine v Ženevi, temveč na tisočglavih delavskih zborovanjih po ulicah Moskve in Petrograda.
Leninu je z vsakim dnem greben naraščal. Revolucija mora hitro izbruhniti na dan in on se mora hitro postaviti na čelo. Kakšno koprnenje po oblasti! Svojevoljno je sklical v London kongres, medtem pa so menjševiki zborovali v Ženevi. Lenin je drzno proklamiral takojšnjo oboroženo vstajo, a da bi mogel to izvesti in organi-
E PLAČE
Omenjeno težko vprašanje se vsekakor ne da rešiti s splošnimi določbami, ampak edino s pomočjo kolektivne pogodbe.
V	nekaterih državah je v gotovih strokah uveden sledeči sistem: Delodajalec plača vsem delavcem brez razlike po kategorijah določeno osnovno plačo in številu družinskih članov odgovarjajočo družinsko doklado. Ta doklada ne prihaja neposredno iz blagajne podjetnika, temveč iz skupne blagajne vseh podjetnikov dotične stroke, v katero plačujejo posamezni podjetniki sorazmerne prispevke, ki so določeni po številu v podjetju zaposlenih delavcev ali po skupnem znesku osnovnih plač, ki jih plačuje podjetje svojim delavcem.
Na takšen način ubran prispevek se razdeli ravnomerno med vse podjetnike dotične stroke brez ozira na družinske razmere delavstva enega podjetja. S tem je- postavljen protiutež proti konkurenci med podjetji in nobeden delodajalec nima potrebe stremeti za tem, da izločuje družinske očete in zaposluje zgolj delavce-samce.
Družinska plača in marksizem.
Marksizem odklanja družinske plače načeloma in postane s tem ne samo sovražnik družine, ampak tudi sovražnik družbe. Marksizem je prepojen z smrt-nonosno teorijo maltuzianizma, ki naglasa potrebo omejitve porodov. Na ta način postane žalosten pobornik za razljudevanje, dasiravno se niti ne zaveda posledic svoje zmote za narod in delavski stan. Izvor življenja usahne, delovna sila začne primanjkovati in industrija je primorana, da vabi tujce v deželo. Francija je za omenjeno prakso en tipičen primer, ki je že privedla do tega, da se nahaja v deželi 2 in pol milijona tujcev in je francoski narod v nevarnosti, da sčasoma zagospodarijo tujci v njegovi deželi. Odtod izvira tudi moč marksizma v Franciji, čeprav ga francosko ljudstvo odklanja. Pri enem samem pogledu na boljševi-ški pokret v Franciji nam postane izvor njegove-navidezne moči docela jasen. Komunistična stranka Francija šteje 250.000 članov, ah je od teh samo 50.000 francozov in skuša množica 200.000 tujerodnih agitatorjev boljševizma narodu vsiliti njemu neljub boljše viški jarem.
Ako pogledamo stvar še z druge strani, moramo ugotoviti, da ima delavec družinski oče večjo družabno vrednost kakor delavec-samec. Z vzgojo otrok daje delavec deželi državljane in borce za obrambo domovine ter napravi veliko uslugo, tudi industriji, ker ji preskrbi delovno moč za bodočnost, delavce, ki so odrasli v tradiciji stroke in zato razpolagajo s primerno podedovano strokovno spretnostjo.
Izrek: »Za enako delo, enako plačo« s svojim odklonilnim stališčem napram rodbinskim plačam pomeni torej udarec v zrak. Družinska doklada namreč ni plača niti cena dela, ampak odškodnina za posebno popolnoma svojevrstno uslugo, kakor je na pr. zavarovalnina proti požaru odškodnina zavarovalnici za njeno garancijo, da v primeru požara povrne škodo.
zirati, se je s ponarejenim potnim listom takoj odpeljal v Rusijo.
Tu so se stavke že cele mesece izmenjavale. Da razmere nekoliko ublaži, je vlada postavila nekako komisijo, istočasno pa tudi za delavstvo sosvet, ki naj bi stavil pogoje za zboljšanje položaja. Razmere so se tako zaostrile, da je bilo vsak hip pričakovati, da delavski svet aretira vlado ali pa vlada delavski svet. Vseh teh bojev pa se Lenin ni udeleževal. Skrbno se jim je izmikal ter ostal v varnem zavetju, iz katerega je pošiljal smernice, ukaze in pisal letake. Njegovi tovariši revolucionarji so krvaveli, bili pometani v ječe ali izgnani v Sibirijo, medtem ko se je Uljanov »junaško« splazil na senik. Medtem je meščanska vojna, ki jo je on sam sprožil, potekla brez vsake koristi kljub temu, da je stjda toliko človeških življenj.
Leninov načrt, da bi sledil carju kot predsednik republike, je postal ničev. Vseeno pa je svojim prigovarjal, naj se nemoteno dalje borijo in mu v skrivališče prinašajo zmagoslavna poročila.
Izlet v Gorico in Trst
Odpotujemo v soboto, dne 27. avgusta popoldne iz Ljubljane. Vrnemo se v nedeljo, dne 28. avgusta pozno zvečer v Ljubljano. Ogledamo si vse zanimivosti ob avtobusni progi Ljubljana, Postojna, Vipavska dolina, Sv. gora, Gorica, Doberdob (bojišča in pokopališča), morje, Trst. Prenočimo na Sv. gori. Cena za vožnjo, potni list in prenočišče 115 din. Udeleženci izven Ljubljane doplačajo za vožnjo do Ljubljane po oddaljenosti.
Prijave do 19. avgusta! Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati.
Vsak udeleženec naj prijavi na centrali ZZD (Čopova 1) svoje ime, priimek, očetovo ime, kraj, dan in leto rojstva, poklic, stalno bivališče (točen naslov). Priložiti mora tudi vsak 2 fotografiji v velikosti vsaj 4X6 cm.
Udeleženci izven Ljubljane morajo poslati še potrdilo sreskega načelstva, da smejo potovati v Italijo. To potrdilo dobijo brezplačno.
Pohitite s prijavami! Zlet bo lep in zanimiv! Priporočamo vsakemu zletniku, da si nabavi nekaj lir za hrano.
Denar za vožnjo pošljete lahko po položnici ZZD. Do 19. avgusta mora vsak udeleženec plačati vsaj polovico voznine (60.— din). Ostalo polovico (55.— din) lahko plača pred odhodom v Ljubljani.
BELEŽKE
KAJ PRAVITE ?
Pod gornjim naslovom je objavil »Slovenec« članek, ki ga radi značilnosti objavimo, čeprav se bomo s tem gotovim krogom hudo zamerili. Ali nič zato! Članek se glasi:
V	tramvaju, ki vozi iz St. Vida v Ljubljano, je sedel meni nasproti gospod, ki je vidno manifestiral svoj hipernacionali-zem s tem, da je imel pripete na suknjiču kar tri znake. Bil je to mož okrog petdesetih. Na šiljastem nosu, ki je karakterističen za cinike in fanatike, so čepela očala. Hipoma sem ga prepoznal: bil je •to možakar, ki sem ga slučajno imel čast opazovati, ko je z viteško neustrašenostjo v Daj-Damu in na Aleksandrovi cesti klofutal otroke in nedoletne mladeniče ter jim trgal raz prsa znake naših organizacij.
Med vožnjo je z vsiljivo sladkostjo skušal priti v razgovor s sopotniki — toda brezuspešno. Končno je potegnil iz suk-njiča »Slovenski Narod« in se vanj zatopil, dokler ni vzbudil njegove pozornosti prihod gospoda in gospe, ki sta se živahno pogovarjala v srbščini. Moj »omedajlani« sosed se je kar spremenil. Zgibal je skupaj svoj »Slovenski Narod«, si očistil očala, popravil kravato, hrbet Se mu je ponižno sključil, okrog usten pa mu je zaigral sladkavi hlapčevski nasmeh. Z osladnim glasom je prekinil razgovor obeh do-šlecev ter ju nagovoril v najčistejšem ju-goslovenskem potpuriju:
»Zdravo! Ali jeste vidva sa Srbije? Pa menda valjda ne sa Beograda?« Gospod je prikimal.
Razgovor se je razpletal dalje. Gospod iz Srbije je pripovedoval, kako je križema prepotoval Slovenijo in kako sta z gospo navdušena nad lepoto naše zemlje in prijaznostjo Slovencev; posebno so ju očarali gradovi in cerkvice s svojo romantiko in lepoto...
Tu pa našemu rodoljubnemu liberalnemu hipernacionalnemu junaku žilica ni dala več miru:
»Da, crkve, bogami, crkve . . . ljepe su ... kao dekoracija ... ampak inače kot činjenica za nacionalni uzgoj su vrlo zelo štetljive. Ustvarjaju plemensku mržnju in separatizam...« Gospod in gospa ga začudeno pogledata. Nato je sledil nad vse zanimiv dialog: Gost iz Srbije: »Ali niste vi katoličan ?« Okolajnani Slovenec: »Na žalost jesam.« Gost iz Srbije: »Ali niste vi Slovenec?« Okolajnani Slovenec: »Pardon, nikako! Ja jesam samo Jugo-sloven.« Gost iz Srbije: »Interesantno. Toda čujte, časopis »Slovenski Narod«, ki ga držite v rokah, se mi zdi — sklepam po naslovu — tudi separatističen; ali se morda motim?« Okolajnani Slovenec: »Mutite se, gospodine, ove novine su zelo vrlo unitaristieko nacionalno orientisane ali zbog historije in tradicije kao i što zbog političkega prestiža su morale, da obdržiju svoje nesavremeno ime. U osta-lom i kod nas sada — u dobi unifikacije
—	ne znači rječ »narod« više »naciju«, temveč »ljudstvo« ...
Tramvaj se je bližal glavni pošti. Gospod in gospa iz bratske Srbije sta vstala. Preden sta izstopila, se je gospod obrnil do našega okolajnanca ter mu z ljubeznivim smehljajem dejal: »Najlepša hvala za vaša divna izvajanja. Dovolite, da se vam predstavim; moje ime je ..., sem pristen Srb in dober Jugoslovan. Moja žena pa je Slovenka in dobra katoličanka. Klanjam se!«
Sopotniki smo se seveda iz srca nasmihali, naš izkoreninjenec pa je pri prvi p°' staji urno izstopil in izginil.
Proslava 2© letnice dote 14. in 15. avg. v Mari« boru fe odpovedana. Centrala.
Slov. Konjice
Nc maramo podrepnikov podjetja.
Že dolgo se iz Konjic nismo oglasili v .»Slovenskem delavcu«. Menda si je že kdo mislil, da nas ni več. Vzrok našega molčanja je v tem, da smo se pripravljali na prvi občni zbor, ki se je vršil v navzočnosti predsednika centrale tov. Preželjna.
Pogled na občni zbor je bil prav razveseljiv, ker je bil dobro obiskan. Na žalost pa moramo konstatirati, da nekateri niso prišli na občni zbor radi zanimanja za delavske interese ampak po nalogu podjetja. Ti so bili mnenja, da je dosedanji zbor še premlad in bi spadali ti posli v njihove roke. Preddelavec Konec Srečko je dejal, da se ne pustijo od mladih delavcev komandirati. Na ta način so hoteli odposlanci podjetja pripeljati našo organizacijo v naročje g. Lavriča. Predsednik centrale tov. Preželj jim je pa to nakano preprečil in povedal, da takih kukavic in podjetniških podrepnikov v organizaciji ne maramo.
Ko so ti spoznali svojo zmoto in sramoto so jo popihali iz dvorane; ker se jim njihova nakana ni posrečila, delajo sedaj intenzivno proti naši organizaciji in zabranjujejo kot obratni zaupniki nekaterim novim članom plačevati članarino. Tudi na novo sprejetim delavcem branijo, da bi se organizirali v ZZD. Zakaj so bili preje tako navdušeni, sedaj pa proti, bi mi zelo radi zvedeli. Zato prosimo dotične preddelavce, da to pojasnijo.
Slišali smo, da jim je g. Lavrič dal pooblastilo, da smejo delavce po mili volji sprejemati in odpuščati.
Vse ostale člane in članice pozivamo, da se dobro drže naše organizacije ZZD, ker le ona je najboljša zaščitnica delavcev. Zavedajte se, da je treba točno plačevati članarino, ker s tem boste pokazali svojo zavednost.
Nič se bati izdajalcev delavskih intere-»"V, ki nam kopljejo jamo, bodo pa sami vanjo padli. Božji mlini počasi meljejo, ampak gotovo. Tovariši zbirajte se in strnimo naše vrste, ker v organizaciji je naš uspeh in naša bodočnost!
Mestinje
Gorje, kdor med brati razprtijo trosi! Tako je nekoč govoril Kristus svojim učencem in prav to nam je na zadnjem sestanku raztolmačil delegat centrale, kar * imelo tudi uspeh.
Naj ve širša javnost, da je skušalo naše Podjetje razbiti ■ organizacijo s tem, da je delaycuj če je odstopil od organizacije Povišalo plačo. Po našem računu se je tu-aaJ podjetje pogrešilo zoper § 35. zakona o zaščiti delavcev, in namesto, da bi mi to podjetju očitali, se je podjetje razgali-
lo	nad našimi obratnimi zaupniki in sicer: da bi mi ne imeli vse delavce organizirane, če bi jih k temu ne silili in jim grozili. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da so gospodje v pisarni res par lahkomiselnih delavcev zmotili, da so od organizacije le pred njim z ustno izjavo odstopili. Sedaj pa, ko so razen enega, ki za organizacijo res ni sposoben vsi drugi plačali članarino in obenem kakor so ustmeno odpovedali, tako tudi preklicali svojo izjavo, ne gre gospodom v račun, ker so imeli narejen načrt da organizacijo Uničijo. Kakor je videti se bodo dotični gospodje ki danes nam poveljujejo prej sami uničili, kakor pa našo organizacijo.
Novo mesto
Podjetnik mora braniti važnost organizacij.
Na Dolenjskem vse govori o veliki potrebi organizacije, ker je organiziranih R majhno število delavcev oz. obratov, ^e mislite, da to govore le delavci. To govore nekateri dobri mojstri, ki razu-Utejo in vidijo potrebe delavca-pomočni-*a. Pred nedavnim se je izrazil neki gospod iz Novega mesta: »Veliko raje bi Unel organizirane delavce, kakor neorganizirane. To je pripovedoval delavcem, tmi se pa še vedno ne organizirajo. Stav-jUnski delavci govore: »Kaj bo stavbinska olektivna pogodba, v kateri so postavlje-p tako nizke plače. »Ali mislite, da se bo o]jšala s kritiko posameznika. Ne! V kupnosti je moč.
Ljubljana
‘^bljarm — tobačni delavci. Obvešča-ob s ■ ‘mamo v nedeljo dne 21. avgusta v *Wtraj skupno sv. mašo na Rožniku, nuno vse delavstvo.
N©vo mesto — Stranska vas
Naša organizacija se širi in krepi. V nedeljo 7. t. m. smo imeli sestanek v Stranskivasi, katerega se je udeležil kot zastopnik centrale tov. Luzar kot naš Dolenjski rojak. Delavci, ki so deloma zaposleni v gozdovih, so tu imeli priliko slišati, kako more delavec priti do pravic, ki mu že po zakonu pripadajo. Navzoči delavci, ki so bili prvič na takem sestanku so se vsi organizirali v popolnem prepričanju, da jim bo naša katoliška organizacija priborila boljši košček kruha. S sestankom smo bili vsi navzoči jako zadovoljni. Prosili smo predsednika podružnice Novo — mesto naj nas večkrat obišče in da nasvete, kakor je to storil dosedaj zakar smo mu tudi hvaležni.
Gračnica
V soboto 6. t. m. smo zaključili mezdno gibanje z naravnost odličnim uspehom. Delavcem je podjetje priznalo povišek iPlače in sicer za moške 40, za ženske pa 20 para na uro. Za uspeh se moramo zahvaliti zastopniku okrajnega načelstva iz Šmarja, ki je vodil razpravo, in zastopnikom strokovnih organizaciji ki so se za nas odločno potegovali.
Rogaška Slatina
Naš pregovor pravi, da Bogu in mamo-nu ne moreš h krati služiti; tako sem videl nekje napisano. Pri nas pa to ne drži. Ravnatelj tukajšnjega zdravilišča je prijatelj z vsemi enako. Mrzi le tistega, kateri mu dokaže, da se godi delavstvu krivica.
Prejšnjo nedeljo je za nas interveniral pri g. ravnatelju delegat iz centrale. Naslednji dan pa je g. ravnatelj poklical na zaslišanje funkcijonarje organizacije in obratne zaupnike, ker je hotel v prvi vrsti ugotoviti kdo je, ki je dal delegatu oz. centrali vse to na znanje. Vprašal je tudi kakšne krivice se delavcem godijo v posameznih obratih. Seveda so dali obratni zaupniki njemu zadovoljiv odgovor, saj so bili . izvoljeni v prisotnosti zastopnika zdravilišča oz. uprave. Skoraj neverjetno se sliši, pa vendar je le res, da je izjavil g. ravnatelj: »Vaša organizacija Vas bo še spravila na cesto.« To je dokazal tudi s tem, da je zatrjeval zastopnikom organizacije in obratnim zaupnikom, da ako ga bomo preveč nadlegovali, da bo oddal vsa dela privatnim podjetnikom. Par delavcev je dobilo tudi za dva dni dopust, ki ni bil pravilno napovedan in zato danes tudi še ne zahtevamo, da se isti plača. Videti moramo prej, kakšen bo rezultat našega mezdnega gibanja. Pri tukajšnjem g. ravnatelju imajo vsi enako zaslombo, bodisi da je ta takega ali nasprotnega duha, bodisi, da je oni organiziran ali ne; lahko pa dokažemo, da imajo pri njemu neorganizirani delavci še večjo veljavo saj je neorganiziranim zboljšal na intervencijo centrale za 50 para, organiziranim pa le za 25 para na uro, čeprav je organizacija zahtevala za vse enako oz. zboljšanje v prvi vrsti za organizirane delavce. Mi bi se temu ne čudili, če bi bilo to delo delo tujca, kapitalista, saj čitamo z našega časopisa, da se skoraj vsi podjetniki branijo organizacije. G. ravnatelj se goto-, vo smatra za enega izmed njih, kar dokazuje s svojim poslovanjem in svojimi izjavami. Ker so naše intervencije pri g. ravnatelju samem brezuspešne, smo se obrnili sedaj še na bansko upravo v popolnem prepričanju, da bo naši želji ugodila in g. ravnatelju prekrižala take račune, kateri so nam organiziranim delavcem v škodo.
Ptuj
Ustanovni občni zbor
V soboto dne 20. 8. t. 1. ob 7 zvečer se vrši ustanovni občni zbor ZZD v Ptuju v dvorani gostilne »Strossrtiayer« v Ptuju, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo pripravljalnega odbora,
2. sprejem novih članov,
3. Volitev novega odbora,
4. slučajnosti.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži, ter pripelje še svoje tovariše s seboj. — Bog živi!
Domžale
Beg pred kolektivno pogodbo. V Domžalah je precej dobro uspevajoče mizarsko podjetje, katerega delavci so organizirani v ZZD. Sestavili so kolektivno pogodbo in podjetje zaprosili za pogajanja. Ker se podjetje temu ni odzvalo, je centrala podjetju pisala naj bo 9. avgusta doma pra-vomočni zastopnik podjetja, da se bodo ta dan vršila pogajanja za kolektivno pogodbo. Gospodar pa se je temu naročilu izognil s tem, da je bil ta dan odsoten, poobla-
stil pa tudi ni nikogar za zastopstvo, da bi stvar zavlekel ali pa celo preprečil.
Radovedni smo, če bo tudi na dan razprave, katero bo razpisalo sresko načelstvo, gospod odsoten.
V nedeljo, 14. t. m. vsi na članski sestanek naše (grobeljske) in jarške podružnice v društ. domu v Grobljah ob VzlO.
Velenje
V nedeljo dne 21. avgusta 1938. se vrši velik delavski tabor ZZD pri podružnici na gradu v Starem trgu pri Slovenjgrad-cu za slovensko katoliško delavstvo Savinjske, Šaleške, Mislinjske in Mežiške doline. yabljeni so vsi delavci in delavke od .vSeh1'industrijskih krajev tozadevnega olffbžja da se udeležijo tabora v obilnem štefilu! Spored je Sledeči:
Ob 10. uri sv. maša in pridiga; po cerkvenem opravilu pa se prične javno delavsko zborovanje na prostem pred cerkvijo kjer nastopi več govornikov iz raznih krajev. Glavni govornik pride iz Ljubljane. Obrazložila se bodo delavsko zakonodaja in pomen delavskega združenja v strokovnih organizacijah, o slogi g in medsebojni slov. katoliški skupnosti po okrožnicah papeža Leona XIII. in papeža Pija IX.
Tabor se vrši ob vsakem Vremenu, v slučaju slabega vremena pa se vrši delavsko zborovanje v veliki dvorani Prosvetnega doma v Starem trgu pri Slovenj-gradcu.
Naši izleti. Tukajšnji rudarji priredijo letos dva izleta in sicer je prvi na Grad pri Slovenjgradcu, pod okriljem velenjskega okrožja ZZD, dne 21. avgusta.
Drugi izlet je romanje k Materi božji na Brezje, dne 25. sptembra t. 1. Med potjo bomo obiskali z avtobusno vožnjo Bled, Bohinj, Kranj, Ljubljano in več drugih krajev, ki pridejo med vožnjo v poštev. Izlet bo trajal dva dni. Natančnejši-spored objavimo še pravočasno.	;ir.
Preska
Vabimo na članski sestanek, kateri se vrši dne 15. avgusta ob pol 11. uri (Vel. Šmaren) v Prosvetnem domu v Preski. Poroča delegat iz Ljubljane o pomenu organizacije. Udeležba obvezna.
Zabukovca — Griže
Nesocialna zahteva »Nove dobe«.
»Nova doba« prinaša članek, v katerem zahteva od okrajnega načelstva, da ukine pralnico tukajšnjega rudnika.
Kakšnega pomena je za nas rudarje, pa ne samo za nas, temveč za vse delovno prebivalstvo, pralnica, tega gospodje okrog »Nove dobe« niti pomislili niso. Gospodje so očividno imeli pred očmi le svoj osebni profit, ki ga jim donaša letna se-zija. Rudarji, kmetije, obrtniki so jim deveta briga.
K temu se še povrnemo, zato, da branimo koristi naših delavcev in vsega prebivalstva. »Nova doba« naj pa kar preneha, če misli tako braniti splošne interese.
Mirna peč
Kmalu bo končana cesta, na kateri smo zaposleni. Obetajo se nam pa nova dela, pri katerih bomo zaposleni. Ne bomo več vsi skupaj na delu — eni tu, drugi tam. Ostali pa bomo vsi skupaj še naprej v organizaciji in se redno sestajali na sestankih. Organizacijo smatramo za šolo, v kateri se učimo spoznanja delavskih pravic in zavednosti. Tudi tisti, kateri bomo ostali trenutno brez dela, ostanemo še organizirani.
Naš dekliški dan
Da, naš! Naš zato, ker se vsa slovenska dekleta zanimajo zanj, naš, ker ga bomo me same izgradile, naš pa tudi zato, ker se me — slovenska dekleta čutimo eno, kadar gre za Boga, za vero in za plemenite ideje.
Tudi na Brezjah ni bilo razlike med nami — sestra je ob sestri doživljala veličino svoje vere in sklenila veliko odločitev, da bo svoje čiste in mladostne dekliške sile posvetila svojemu domu in svojeihu narodu!
' Kar smo na Brezjah sklenile, hočemo lavantinska dekleta še poglobiti s svojim izrazito verskim in dekliškim praznikom
—	15. avgusta. — Vabimo pa vse svoje slovenske sestre na ta naš dan, da jim na ta način pripravimo mnogo veselja v našem zelenem Mariboru — izven mestnega hrupa — na naši Betnavi, ki smo jo me že tako vzljubile!
Ce še niste, naročite takoj pri župnem uradu, ali na naslov »Zveza katol. deklet« — Betnava pri Mariboru — knjižico in znak za din 6, ki vam daje pravico do prenočišča, čaja za zajtrk in vstopa k vsem prireditvam na Betnavi. Knjižica je polna lepe vsebine. Naročite jo in doma dobro prečitajte, pa boste šle na pot z velikim veseljem.
Nobena, ki se ni prijavila, ne more ra-! čunati na prenočišče! — Prečitajte na-; tančno navodila v knjižici na strani 15!
DROBNE DOMAČE
Zloglasni razbojnik Franc Crepinko, ki je pobegnil iz mariborske kaznilnice in zadnje čase vznemirjal prebivalstvo Pohorja, je skušal vlomiti v mariborsko kočo. Pri tem ga je zasačila orožniška patrulja novo ustanovljene orožniške postaje pri Sv. Bolfenku. Crepinko je oddal na orožnika več strelov, vsled česar je tudi ta rabil strelno orožje in Crepinka ustrelil.
Strela je udarila v hišo Janeza Trebev-ška pri sv. Ani na Jezeru. Strela je omamila vso družino. Drugi so se polagoma zopet zavedali, gospodarja, 50 letnega Janeza Trebevška pa je strela ubila. Pri sv. Lovrencu na Jezeru je strela udarila v brzojavni drog in omamila cerkovnika, ki je šel tam mimo.
Gozdni požar nad Budvo. Velik požar je izbruhnil v gozdovih nad Budvo v okolici ceste, ki veže Cetinje in Budvo. Vojaške pionirske čete so lokalizirale požar. Gašenje je bitd' otežkočeno zaradi številnih kač, ki se plazijo po tamkajšnjem skalnatem terenu.
Mnogo kač se je pojavilo letos okoli Ljubljane in so v bolnišnico že pripeljali več žrtev gadjega pika in sicer 15 letnega Antona Grilca iz Kresnic in 24 letno Ano Jovanovo iz Št. Vida pri Ljubljani.
14.000 din škode je povzročil udarec konjskega kopita v Gosposki ulici v Mariboru. Konj je s svojim kopitom treščil v ogromno izložbeno šipo in se pri tem na nogi precej obrezal, šipa pa je šla na drobne kosce.
Boj z veliko kačo. Meter in pol dolga kača se je lotila dveh dijakov, ki sta taborila v bližini reke Spreče v Hercegovini. Dijaka sta se v reki kopala in se nato sončila. Slednjič sta še zaspala, a takrat je iz vode prilezla velika kača in se na prsih enega izmed dijakov zvila v klopčič. Hlad je dijaka zbudil, da je začel raz sebe trgati kačo, toda žival je bila urnejša in se mu je ovila okrog vratu. Šele z združenimi močmi sta oba kačo ukrotila in nato ubila. Kača ni bila strupena.
Bik je nabodel 36 letnega posestnika Franca Švaba iz Radvanj pri Mariboru. Pri opravljanju živine se je bik zaletel vanj in ga nevarno poškodoval. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico.
Napad. Ključavničar Jakob Plavčak iz Sv. Petra pri Mariboru se je hotel zvečer podati na hlev spat. Ko pa je šel po lestvi so ga nenadoma zadeli trije zaporedni hudi udarci po glavi, da je nezavesten padel na tla .ter se še pri padcu poškodoval na glavi. Plavčaka je napadel neznanec, ki se je spravil na njegov hlev skrivaj prenočevat.
Dve nezgodi. 31 letni delavec Franc Rutar, zaposlen v tovarni »Triglav« je padel s podstrehe in se pobil na glavi. V Ribnici se je ponesrečil posestnik Jernej Novak. Na njivi so se mu splašili konji in padel je pod brano, ki je šla čezenj. Dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu.
Prijet morilec. V vel. Širju pri Zidanem mostu je bil umorjen posestnik Fr. Zajc. Zaklal ga je z nožem nek nepoznan moški, ki je prišel k Zajcu ter se izdajal za umetnega slikarja, ki je bil 20 let nameščen v izdelovalnici bankovcev na Dunaju. Dejal je, da zna ponarejati bankovce ter je pregovoril Zajca, da mu je izročil din 1000.—. Denar sta z nekim papirjem spravila pod streho, ponoči pa je neznanec denar skrivaj uzel iz podstrešja ter pobegnil. Posestnik Zajc ga je zasledoval in ga ujel, neznanec pa je pri tem Zajca napadel in ubil. Tega neznanca so sedaj izsledili orožniki v Dravogradu v osebi Rudolfa Cernevška 43 letnega artista, rojenega v Leobnu, pristojnega v Novo Štifto. Cernevšek je bil že 30 krat predkaznovan zaradi goljufij in tatvin.
Avtomobilska nesreča. V Mariboru so bili te dni šoferski izpiti. Neki kandidati so se podali po teoretičnem izpitu k izpitu praktične vožnje po cesti proti Št. liju. Po končanem izpitu so se vračali posamič domov. Ko je prispel avtomobil zdravnika dr. Holzla na vrh klanca v Košakih je privozil na cesto avto ing. Kif-mana. Istočasno pa je pridrvel nek tovorni avto, ki je cesto močno zaprašil, vsled česar je prišlo do karambola. Pri tem sta padla iz avtomobila mehanik Zupančič in trgovec Kovač, ki je bil precej poškodovan, vendar njegove poškodbe niso smrtnonevarne.
Tatvine v Ljubljani. V tramvaju je bila Janezu Skubicu ukradena listnica z 900 din gotovine, Francu Kristanu so bili na Celovški cesti iz izložbe ukradeni 4 pari moških čevljev vrednih 1000 din. Na Vodovodni cesti je bilo Kristini Mlakarjevi ukradenega več perila in drugih predmetov. Mlakarjeva trpi okoli 1000 din škode.
Krava je bila ukradena najemniku Ferdinandu Habiču. Gnal jo je na sejem v Dravograd, pa je med potjo počival v gostilni, kravo pa je privezal na dvorišče. Orožniki so tatu izsledili, kravo pa so našli pri nekem mesarju že zaklano.
Kaj je z delavskimi legitimacijami?
Uredba, ki jo je izdal minister socialne politike bo stopila v veljavo z 28. septembrom 1938. S tem prenehajo veljati določbe čl. 307 do 311. o. z. in čl. 120. zakona o zaščiti delavcev, poselski službeni red in viničarski red.
Po tej uredbi bodo veljale za legitimacije delavcev in nameščencev sledeče določbe :
1. Vsi delavci in nameščenci ne oziraje se na spol, ki so starejši od 14 let ter tudi učenci, morajo imeti posebno legitimacijo, ki nosi naziv »Poslovna knjižica«.
2. Poslovna knjižica mora biti opremljena s sliko ter sme stati največ din 10.
3. Poslovna knjižica služi kot dokaz istovetnosti ter za dokaz vrste in časa zaposlitve, ne sme pa se vpisovati nika-kih ocen o sposobnosti in uporabnosti do-tičnega delavca.
4. Poslovne knjižice se izdajajo vsem onim, ki so se izučili trgovine ali obrti prisilna trgovska in obrtniška Združenja, vsem ostalim delavcem in nameščencem pa občine.
Občina lahko izda knjižico delavcu ali nameščencu, ki je na njenem območju, stalno zaposlen, prisilna Združenja pa delavcu ali nameščencu, ki je zaposlen pri
Doma
Kmečki tabor na Brezjah. Slovenski kmečki stan organiziran v svoji stanovski organizaciji Kmečki zvezi, v kateri se bori za svoje pravice, je priredil v nedeljo svoj tabor na katerem se je zbralo pri svoji zaščitnici Mariji Pomagaj na Brezjah 15.000 kmečkega ljudstva.
Po govoru in sv .maši je g. škof blagoslovil novi prapor Kmečke zveze, ki sta mu kumovala minister dr. Anton Korošec in g. banica dr. Natlačenova. Nato je predsednik KZ g. Brodar prebral slovesno posvetitev kmečkega stanu brezjanski Mariji Pomagaj in pozdravil vse odličnike in zastopnike vseh društev. Za njim je burno pozdravljen govoril minister dr. Korošec.
Po sklepnem govoru g. L. Puša je g. predsednik Brodar zaključil tabor ob petju kmečke in državne himne z vzklikom: Bog živi!
Govoril je še g. ban dr. Natlačen in mnogi drugi govorniki.
Mednarodni katoliški esperantistični kongres je priredila preteklo nedeljo v Ljubljani Mednarodna zveza katoliških esperantistov. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel g. škof dr. Rožman.
Predsednik mednarodne Zveze je dejal, da so katoliški esperanti srečni, da morejo svoj jubilejni kongres praznovati v Jugoslaviji in v Ljubljani in je ta kongres zelo važen zaradi raznih tem, ki jih kat. esperantisti obravnavajo. Zlasti^ je važna tema o družini, zakaj, če družina razpade, razpade tudi družba in država. Katoliški esperantisti bodo vedno streme-
li	za tem, da tudi v okviru svojega gibanja podprejo obstoj družine in zato tudi mednarodni mir in mednarodno slogo.
Dr. Mačka pričakujejo v Beogradu. Sr-bijanska opozicija ima stalne sestanke in vodi priprave za sprejem. Glavno besedo imajo bivši demokrati. Nezadovoljneži iz bivšega glavnega vodstva radikalne stranke in bivše zemljoradniške stranke, so čisto postranske figure. Zaradi tega so ti krogi precej nevoljni na bivše demokrate, ki pravijo, da so oni najmočnejša skupina v srbijanski opoziciji. Izgleda pa, da vsi ti voditelji so le generali brez armade.
Letalske prireditve, ki so se vršile v nedeljo v Mariboru, so zbudile med prebivalstvom veliko žanimanje. Zlasti je občinstvo zanimala točka: Skok s padalom z letala, ki ga je izvedel znani skakalec Miša Petrovič iz Belgrada. Letalo ga je dvignilo 500 metrov visoko, kjer je z vrtoglave višine skočil, padalo pa je odprl šele kakih 200 metrov nad zemljo. Pristal je skoraj sredi letališča.
Drugod
Na Čehoslovaško je prispel lord Runci-man, da omili napetost; največji sovražnik pomirjenja je sovjetska Rusija, katere stremljenje gre za tem, da napetost še poveča. Sovjetski listi ostro napadajo Anglijo in lorda Runcimana ter želijo, da naj čehoslovaško ljudstvo samo uredi svoje notranje razmere. Medtem poročajo Nemci o stalnih kršitvah meje s strani čehoslovaških letal, z druge strani pa poročajo Cehi, da je bilo do sedaj ugotovljenih 75 primerov, ko so nemška letala preletela čehoslovaško mejo.
delodajalcu na področju dotičnega Združenja in je izučen.
5. Poslovne knjižice se bodo izdajale za
10	let, že izrabljene se lahko zamenjajo. Ako delavec knjižico izgubi, mora to javiti Borzi dela in plačati din 30. — za objavo izgube in istavitev nove knjižice.
6. Noben delodajalec ne bo smel sprejeti v službo delavca ali nameščenca brez poslovne knjižice.
7. Delavec ali nameščenec mora predložiti poslovno knjižico v primeru brezposelnosti Borzi dela, na zahtevo pa tudi OUZD v slučaju bolezni, in smejo te ustanove knjižice zadržati dokler traja brezposelnost ali bolezen. Ce Borza dela ali OUZD odvzame knjižico, mora delavcu za ta čas izdati začasno izkaznico.
8. Minister socialne politike bo predpisal točno obliko knjižič in rok, v katerem se morajo zamenjati sedanje knjižice.
F. Z. v D. Po čl. 35 zakona o zavarovanju delavcev odpada polovica prispevkov za OUZD na delodajalca, polovica pa na nameščenca; to zadnjo polovico sme delodajalec odtegniti od zaslužka. Določba velja za vse zavarovance okrožnega urada in s tem seveda tudi za služkinje. Odpravnine za dolgoletno službovanje pa socialna zakonodaja ne predvideva.
Na Španskem je rdeča vojska izvedla ofenzivo in pri tem dosegla malenkostne uspehe. Neuspehi rdečih, marveč dejstvo, da so napadli, je povzročilo v mednarodnih krogih zopet novo napetost, kajti Italija očita Francozom, da so oni oborožili rdeče, in da zaradi tega italijanski prostovoljci še ne smejo iz Španije. Tako se sporazum glede Španije zavlačuje iz meseca v mesec, napetosti se pa ponavljajo brez upanja na skorajšnje pomirjenje.
Na daljnjem Vzhodu je stanje zelo zapleteno. Upajo sicer, da bo prišlo med Rusijo in Japonsko do sporazuma in da se bodo sporna vprašanja rešila na miren način, obenem pa trajajo boji za hrib Cankufeng še naprej in je te dni okoli 100 sovjetskih letal bombardiralo japonske postojanke. Vrgla so okoli 500 bomb. Boji, ki so se razvili med ruskimi in japonskimi oddleki, so bili zelo srditi in je prišlo na nekaterih krajih do boja na nož. Vidi se torej, da na eni strani zatrjujejo Japonci in Sovjeti svojo miroljubnost in stavljajo vedno nove predloge za rešitev spora, na drugi pa pustijo brez vojne napovedi govoriti topove. Politični krogi smatrajo držanje sovjetov za preizkušnjo Evrope. Stalin namreč hoče tem potom zvedeti kako bi se Evropa zadržala v primeru ruskojaponske vojne, in bi šele takrat objavil vojno, ko vidi, da mu s strani Evrope ne preti nobena nevarnost. Velesile so radi tega spora zelo vznemirjene. Z ene strani sicer želijo, da Sovjeti Japonce malo ukrotijo, z druge strani se pa bojijo nevarnosti, ki bi pretila velesilam v slučaju poraza Japonske. Kominterna namreč z vsemi silami deluje na to, da stre Japonsko in požene Daljni vzhod v državljansko vojno.
Japonska ofenziva na Hankov počasi napreduje, vendar ne s takšno hitrostjo kakor bi Japonci želeli, ker jih ovirajo vode in deževje; zato so se zadnje dni bolj omejili na letalske akcije in so Japonski bombniki povzročili v mestu Han-kovu ogromno škodo.
Iz svete dežele, kjer trajajo krvave borbe med Judi in Arabci že tri leta, so prišle v zadnjem času strašne vesti. Hajfa je postalo vojno skladišče. Dosedaj nedotaknjeni in mirni kraji Palestine so postali gnezdišča krvavih neredov. Poostritev terorija je zahtevala poostritev vojaških varnostnih odredb. Vsa Palestinska meja bo v kratkem obdana z bodečimi žicami. Politično pa je položaj zelo zmeden. Angleška oblast je mnogo izgubila na ugledu. Komisija, ki je proučevala vprašanje delitve Palestine v Judovsko in Arabsko pokrajino, je bila skoraj nevidna. Ljudstvo je nepoučeno in zategadelj še bolj razburljivo. Nad vso deželo leži nervozna negotovost, v kateri tu pa tam eksplodirajo krvava dejanja nalik plamenim zubljem, ki siknejo proti nebu iz vulkanskega ozemlja.
Angleška vlada sama ne ve, kako naj Patestino deli, da bo zadovoljila Jude in Arabce. Za Anglijo pa je Palestinska obala silno važna. Italijanski vpliv je v tem kraju nekaj popustil, toda sedaj so mesto njega med Arabci nastopili agenti in organizatorji druge velesile. Anglija trenutno ne ve, kaj bo storila. Toda pripravlja se, da bo napravila radikalen konec, da si zavaruje Palestino, ki je danes v njenem svetovnem imperiju najbolj važen ključ za njeno varnost.
Bohinjska Srednja vas
Minister dr. M. Krek naš častni občan.
Naš občinski odbor je soglasno sklenil podeliti g. ministru dr. Kreku, velikemu prijatelju delavstva sploh in ZZD posebej, častno občanstvo. Po svojih močeh bi se mu radi tako hvaležne izkazali za mnoge dobrote, ki smo jih bili po njem deležni. Zlasti naši delavci g. ministra izredno cenijo, ker je z nami ves domač. — Vemo, da moramo tudi sami delati za svoje koristi. Delali pa bomo z uspehom le, če bomo močno strnjeni v organizaciji. Strnimo se zato vsi okrog ZZD, ki dela roko v roki z našim visokim prijateljem.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Izlet na Pohorje. Krajevna organizacija ZZD priredi v nedeljo, dne 21. avgusta izlet na zeleno Pohorje. Člani in prijatelji ZZD se zberejo ob 4. uri zjutraj pri društvenem domu. Pot nas vodi proti Pesku, kjer je ob 7. uri sv. maša in nato kratko delavsko zborovanje. Nato nadaljujemo pot proti Rogli, čez Vitanjske planje, mimo Šentlovrenških jezer na Planinko in Senjorjev dom.
Tovariši, zberite se v čim večjem številu, da se razvedrimo in si po poti potožimo svoje težave; obenem se pa hočemo tudi utrditi v svojih načelih in se še bolj prijateljsko povezati med seboj. Pridite!
BELEŽKE
KAKO SE GODI TUJCEM V MEDNARODNI BRIGADI?
Neki mladi Nizozemec iz Tirburga, 24 letni G. Brurs je zbežal pred kratkim iz mednarodne brigade »Ernst Thalman«, v kateri se je boril od oktobra 1936. On pripoveduje, da je v tej 11. rdeči brigadi v Španiji 900 Nizozemcev. Rekrutirali so jih agenti ali člani komunistične stranke ter Rdeče pomoči, ki širi svoje mreže po celi Nizozemski. Niti deset izmed teh ljudi, pravi Brurs, ne ostaja v Španiji kot prostovoljci na lastno željo; prisilili so jih, da ostanejo in one, ki poskušajo pobegniti, takoj ustrelijo.
»Komandant« te 11. mednarodne brigade je bil nekdanji nemški podčastnik in komunistični pisatelj Ludvik Ren. Tujci, katere so privabili v Španijo z izmišljenimi obljubami, so bili takoj oboroženi in so jih takoj po njihovem prihodu v Alba-cete poslali na fronto pri Harani in sicer v prvo bojno linijo. S tem je tudi pojasnjeno ogromno število izgub, ki jih je imela imenovana brigada v prvih dneh borbe.
Obrtna razstava na Jesenicah
Združenje krojačev in krojačic radovljiškega okraja je organiziralo v Ljudski šo-
li	na Jesenicah v dneh 7., 8. in 9. t. m. vzorno razstavo izdelkov svojih članov in članic. Vsem sodelujočim, zlasti pa vodstvu Združenja, ki je za razstavo največ žrtvovalo, gre vse priznanje. Duša vsega pa je bil predsednik g. Gogala.
Razstava je bila razporejena v veliki ri-salnici in sedmih razredih. Tovrstne razstave na Jesenicah doslej še ni bilo, zato je imela obilo obiskovalcev z vsega radovljiškega okraja in tudi od drugod.
Kot delavski stan, tako tudi obrtniški stan, propagira svojo organizacijo v svoj dobrobit in s to razstavo je omenjeno Združenje za prospeh svojega stanu in organizacije zelo veliko storilo.
Z ozirom na veliko zanimanje občinstva se razstava podaljša do 15. t. m.
VSI NA TABOR OKROŽJA ZZD VELENJE! V nedeljo 21. avgusta, se vrSi naš veliki delavski TABOR pri romarski cerkvi na Gradu nad Slovenjgradcem. Ob 10. uri bo sv. maša v cerkvi na Gradu, nato pa javno zborovanje na prostem pred cerkvijo. Vabljene so vse organizacije ZZD iz Savinjske, Šaleške, Mislinjske in Mežiške doline, da se tega tabora udeležijo polnoštevilno! Ta tabor naj bo močna manifestacija slovenskega katoliškega ljudstva.
PO SVETU
Brezbožniški kongres v Londonu. V Angleškem parlamentu so se zbrali poslanci raznih veroizpovedi, da protestirajo proti londonskemu brezbožniškemu kongresu in da se posvetujejo o skupnem delu za pobijanje komunizma in brezbožništva. Sklenili so, da prirede veliko akcijo za nabiranje podpisov proti temu, da bi se vršil kongres in da s številnimi intervencijami pokažejo na nevarnost nemirov, ki bi ob priliki kongresa gotovo izbruhnili.
V Kopenhagnu so zborovali zunanji ministri skandinavskih in nekaterih drugih malih držav. (Nizozemske, Belgije, Lu-xemburga, Danske, Švedske, Norveške in Finske). Omenjene države so se postavile na stališče, da jih sicer ne spaja nikaka zveza, ampak volja za ohranitev miru.
Boljševiški pismonoša. Na "Rumunski meji so aretirali neko žensko, Tot po imenu. Aretiranka je znana boljševiška kurirka. Pri njej so našli komunistično propagandno literaturo, šifrirana poročila in popis raznih osebnosti. Preiskava je pokazala, da je bila v službi madžarskega komunista Jožefa Saba.
Na Mont Blancu v višini 3.825 metrov je nedavno bral župnik iz kraja Villeneu-ve-la-Dondagre sv. mašo. Mala družba turistov, ki je bila prišla z njim, je v dno duše presunjena sledila molitvam.
Na Iseranskem sedlu v Alpah, kjer je najvišja evropska cesta, bodo postavili v višini 2.500 metrov kapelico. Cesto so lani v juliju izročili prometu. Cesta je poleti dan na dan polna avtomobilov. V kapelici bodo turisti ob nedeljah lahko pri sv. maši.
Grški ministrski predsednik Metaxas je
4.	avgusta s svojo vlado proslavil drugo obletnico odkar vodi Grški narod. General Metaxas se je izkazal za izbornega državnika. V zadnjih dveh letih je na znotraj vpostavil mir in red ter osvežil gospodarski napredek. Na zunaj se je izkazal za zvestega zaveznika balkanske zveze, za iskrenega prijatelja in soseda Jugoslavije.
Francosko posojilo Bolgariji. V Sofijo so prispeli zastopniki več francoskih bank v svrho razgovorov z bolgarsko vlado in odobritve trgovskega kredita v znesku 300 milijonov frankov.
V Sovjetski Rusiji so zaprli poveljnika Stalinove telesne straže Tkaluna. Po njegovi aretaciji je bila razorožena vsa vojaška straža Kremlja, v katerem prebiva Stalin. Večino častnikov straže in mnogo veljakov so pahnili v zloglasno moskovsko ječo Lubijanko. Poveljstvo Kremla je prevzel Rogov, ki je član tajne policije in se odlikuje po krutosti in vdanosti Stalinu.
Zaklad hočejo dvigniti iz potopljene ladje »Lutine«. Ladja za dviganje potopljenih parnikov je na delu in so že dvignili lesene dele ter mnogo topovskih krogel. Menijo, da je najmanj 1.600 kg zlata na morskem dnu in sicer v obliki zlatih palic po 5 in pol kg. To bi dalo skupaj 19 milijonov holandskih goldinarjev.
V Simpsonovi puščavi v Avstraliji so našli 8 okostnjakov belih ljudi. Menijo, da so ti okostnjaki ostanki članov ekspedicije, ki je bila leta 1848 šla v Avstralijo pod vodstvom slavnega raziskovalca Leichardta, pa je nato brez sledu izginila.
Val vročine, ki je zajel vso Evropo, je dosegel rekord na Poljskem, kjer imajo vročino do 40 stopinj. Iz vse vzhodne Evrope poročajo o groznih požarih in številnih primerih smrti zaradi solnčarice.
Moderno cesto bodo zgradili ob Sueškem prekopu. Družba, ki je lastnica prekopa je darovala v ta namen 300.000 funtov. Cesta bo imela silen vojaški pomen.
Več letalskih nesreč je bilo v Franciji in Češkoslovaški. Blizu' Prage sta trčila v zraku dva vojaška letala in se razbila; eden pilotov je bil mrtev, drugi se je rešil s padobranom. V Franciji se je zaletelo vojaško letalo v brzojavni drog in nato treščilo v hišico ter tam nevarno poškodovalo stari zakonski par.
Prosvetni tabor združen se telovadnim nastopom fantov in deklet ter izbrane vrste iz Celja se vrši dne 21. avgusta v Laškem.
Sestanki in zborovanja
V NEDELJO, DNE 14. AVGUSTA: GROBLJE-JARŠE: sestanek ob V210. NAKLO: ustanovni občni zbor ob 6 zvečer v dvorani stare šole.
SOTESKA: sestanek članov po 6. sv maši-
V	PONEDELJEK, DNE 15. AVGUSTA: PRESKA: članski sestanek ob Vili dopoldne v Prosvetni dvorani.
V SOBOTO, DNE 20. AVGUSTA: PTUJ: ustanovni občni zbor ob 7 zvečer
v gostilni »Strosmayer«.
List izdaja za konzorcij: Prežel j France, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej. Tunjice. — Za uredništvo odgovarja-Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misi' jonsko tiskamo: Al. Trontelj, Groblje-
SONCE IN SENCE DIMA IN DRUGOD