Poglejte na itevilke pole« naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
M Sttmtd Omi Bitter Sept—ber 25th, 1»40 »t th« Pot Office M New V°rk, N. uuder Act «f Cw«rcM of March Srd, 181».


KOT
VA DAIV DOBIT ATI
C "GLAS NARODA*
PO POSTI NARAVNOST NA SVOJ DOM O« I »M MM mM) bi prasMlwf).
Citajte, kar Vas wmmM «1
No. 7 — Št
ev.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 12, 1942—PONEDELJEK, 12. JANUARJA, 1942
Volume L. — Letnik L.
NEMŠKI UMIK IZ JUGOSLAVIJE
JUGOSLOVANSKI ČETNIKI IMAJO NA RAZPOLAGO ŠTEVILO AEROPLANOV. — REČENO JE, DA ZALOGA BENCINA IN BOMB JE DOVOLJ DO SPOMLADI
Prdti koncu prejšnjega tedna so jugoslovanski četniki pogosto-drzno napadli nemške sadil je straže, ki hranijo u-anik nemško armade proti zimskim postojankam, t Vi e generala Draže Miliajl^viča so zasedle postojanke, ki so jih izpraznili nemški in Nedi-čevi vojaki.
Kot pravi neko poročilo iz Ankare Mihajlevičevi armadi pomaga majhna jugoslovanska zračna armada. Aeropluni se dvignejo s skritih letališč v južni in osrednji SHbiji ter lete proti severu. Pred nekaj dnevi ho 'bombardira'i J« s strojnicami obstreljevali Kom ee severno od Kraljeva.
Letalci so zakleli več tankov in oklopnih avtomobilov ter :o s strojnicami -preluknjali vojaške trnke in so se vrnili na letališče -brez wake izgube.
Jugoslavija ima le maliwie-roplanov, toua so zelo učinkoviti In o njih se je izvedelo sele v se p tend) ru, ko so pričeli s svojimi operacijami. Let al -ci so večinoma tjivši letalci jugoslovanske armade, ki so se po predaji juwewJovumske armade razkropili in poskrili 1K» here«: »vinskih in *bosan-, I;ih igezdt vih. Med temi ae-roplani so angleški, nemški Messerpehmklti in Heinkeli ter ruski lahki konibniki, ki so prw'i v Jugoslavijo v avgustu.
Dosedanje jugoslovanske o-peracije so 'bile največ osredotočene na poizvedovanje, vsled česar je general Mihaj-lovič vedel za vsako gibanje nemške armade.
Jugoslovanski aerciplam so zelo zakriti in brez vsakega znaka. Letijo samo v slabem vremenu, ko so sovražni aero-plani večinoma na tleh, kadar pa niso v služfoi, tedaj so skriti med drevjem in grmovjem v bližini Mihajlovieev e g a glavnega stana.
Jugoslovanska zračna sila, pred no so jo Nemci v a pri hi lanskega leta skoro i>opolno-ma uničili, je veljala za najboljšo in najbolj učinkovit«) majhno silo v Evropi. Jugoslovanski piloti so najboljši In se morejo primerjati z angleškimi. Po zatrdilu jugoslovanskih častnikov v tujini i-ma jugoslovanska zračna sila dovolj t&ritega gasolina za aeroplane, dovolj bomb in inii-nieije. da se more boriti do spomladi.
Jugoslovanska armada, ki stalno narašča, je <Sedaj v postojankah, ki jih je imela v septembru in olbvladuje več sto kvadratnili milj zemlje v osrednji, zapadli i in južni Srbiji, vključno Cačak. Užice, Yaljevo, Krupanj in Zvornik pb Drini, zapadno od Sabaea in Kostro M it rovk* a ter nekatere okraje okoli Krdševca, Pa raci na in južno od Kragu-jevaca v osrednji JSrbiji.
Nemci pa so še vedno v Ni-šu, ki je najvažnejše železniško križišče na Beograd-Kofi-ja železnici. Ravno tako so Še v nemških rokah st ratewko zelo važni kraji v tzapadni »Srbi j i in v Bajiatui. toda. <eetnW*ki aeroiplani prihajajo fasdi v te kraje in bornim rdi rajo neruske postojanke, navzlic temu,
AMERIŠKI GENERAL NA KITAJSKEM
Prebivalci Omiki ugn so priredili svečan sprejem vojaški misiji Združenih držav
Nemšk propagandni minister Dietrich je priznal, da ima nem. armada strahovite izgube v Rusiji. — Pravi, da je položaj kritičen.
Nemška nacijska stranka se
je poslužila posebnega sredstva, da zanika, da je prišlo <do kake vstaje v notranjosti Nemčije.
Poročila z Iztoka
Vnanji urad je opolnoči zbu- 'jpolnoina izločena iz vojne.
dil vse inozemske časnikarske poročevalce ter jim sporoči!, da ni nobene resnice v poročilih o kakih nemirih v Nemčiji. To zanikanje pa je pri-lo v času, ko uredniki vseh večjih nemških listov priznavajo, da je položaj nemških armad na ruski fronti zelo resen in celo ^kritičen.
Iz nemškega vnanjega urada je bil opolnoči ]K)klieau | vsak poročevalec in mu je ->i-I h) odločno p veduino, da v Nemčiji ni nikake vstaje.
Časnikarji, ki sami niso mogli poročati o nikakili nemirih uli izgredih, so se čudili, kako £o prišli a AVillielimstra^se j na misel, da aauikajo kake ve-
;>v.ti.
Sam načelnik Hitlerjevega tiskovnega uraua dr. Otto Dietrich je v svojem listu " Allgemeine Deutsche Zei-tnng*' v dolgem članku priznal da so nemške vojne operacije v zelo težavnem in celo krit i č Item položaju. List priznava, da je iliilo ua ruski fronti ubitih toliko Nemcev, da. je bilo vojaško poveljstvo primoraiio na fronto poslati stare ljudi 'in mlade fante. Toda čitatelje poživlja, da naj zaupajo v svo jega voditelja Hitlerja, ki je .'armade v od i i k zmagam, in jtiaj bodo prepričani, da se bo ;S£nal tudi sedaj izvleči iz velike stiske.
In ravno dr. Dietrhdi je 9. Mpktat>n-i ssatrofeH v svet, da je ,5litler pri Brianskli in Vijaz-Cni tako porazil Ruse, da je ;Rusija v vojaškem oziru |k>
<ia Nen»ei v Beogradu in Pan-
čevu streljajo jugoslovanske talce.
Dietrich odkrito priznava, da nudijo Rusi ttiko silen odpor, da ga Hitler ni pričakoval, toda največjo krivdo -/.vrača na rusko hudo zimo, vsleo česar mom jo nemški vojaki liajKMijali vsako svojo mišico, da morejo vzdržati tako velikanski pritisk.
Toda velika stiska je pričeta .prihajati na nemško armado tedaj, ko je Hitler odslovil vrhovnega poveljnika feldmar-šaka AVal terja von Brauchit->clia, ki je Hitlerju predložil £voj načrt, da se nemška ar-Inada za zimo umakne do lie-fiezine, ^H) milj zapadno od Moskve. Hitler pa o teui ni hotel ničesar slišati, temveč je zahteval, da armada prodira dalje v Rusijo in je sam prevzel vrhovno poveljstvo
Todaj tedaj je bilo že prepozno. Zima je pritisnil1:! nenavadno zgodaj in z veliko si-
lo, še prelno so Nemci pričeli •postavljati svoje zimske barake sredi decembra. Vsled neprestane ruske ofenzive, so morali Nemci zapustiti mnogo Ai zimo pripravljenih krajev. Na mnogih krajih so Nemci postavili lesene koče, kot jih imajo ruski kmetje.
Hitler pa še nikakor ni Izgubil upanja v kouečnp zmago. Po celi Nemčiji so v trku na-bori za novo armado, ki bo sj>omladi pričela ofenziva proti Rusom. V armado celo kličejo mladeniče na Rumuu-skem, na Bolgarskem, ina Nor-veiškem in po baltskih državah.
Da nemškim častnikom pojema vera v zmago, dokazuje pismo, ki ga je s fronte pisal •poveljnik neko protitaučiie baterije. Pismo med drugim pravi:
Japonci s<> v svojem prodiranju proti jugu razširili >vo-jo fronto, ko so izkrcali armado iz hnlij in s- padali na iiKij-hiioniu otoku Tarakan, vzl.o dno Bornea in na treh krajih na otoku Celebes. Ti otoki spadajo ineu ilolandsko Vv.Ijo-dno Indijo in imajo bogate pe. trolejske vrelce. Ilolambko vrhovno poveljstvo naznanja, da sta bila potopljena dva ja-'[M»n>ka transportna parnika.
Ameriška armadi pod poveljstvom irenerala MacAr-1 hurja se drži v močno utrjenih iKvstojankah akoli Bataana severno od Muinile. Včeraj so Japonci večkrat napadli te postojanke, pa so bili vsaki krat z velikimi izgubami odbiti.
Ameriški acroplaui so z bombami zmleli neko japonsko bojno ladjo južno od Filipinov. Amerikanski letalci s tudi ]M>magali Holaedcem napa<iati Jaipoin*e, ko so se 'izkreovali itn Oelebesn.
Ameriški in angleški aero-^ilani so uničili -d japonskih f;eroplaiiov v Thailandij. Na Malajskem polotoku pa Japonci v<m1ho prodinnjo dalje in vo zavzeli Kualo Lumpur, lM»0 'milj severozitpjidno od »Siuga-tf)ura.
Načrt za vpad v Južno Ameriko
Na Kubi je bil prijet španski agent. — Falan-gisti kujejo zaroto v južno-ameriskih državah. Za vpad v Južno Ameriko je izdelan načrt.
Mehiška vlada ima v rokah zelo važne spise nekega tajnega agenta španske vlade, ki je z nekako bahavosljo povedni, kako je delpval v latinski A-merlki in v Združenih drža-
slala v Brazilijo, ou koder je oR)iskoval Še druge južno-ame-riške države. Lansko leto je prišel v Jdlružene države, v juliju htnskega leta pa je od-
vah, <la bi mečna armada iz 'potoval v Mehiko, kjer bil Južne Amerike v)»a<lla v Zdni. j tui ovatlbo iz Washington.) a-»-»--i	(;a iretrran.
žene države. Rekel Španska vlada in njene tajne organizacije v Ameriki delujejo na to, da pomagajo Nemčiji, da iz Španskih kolonij v Afriki vpade v Južno Ameriko. . Za ta vpad so bili že izdelani luitumnii na<"rti.
FVancovo or*rani/Vi-ijo v Južni Ameriki tvorijo španski Falangist i. ki so kot nemški naeiji ali iraljanski fašisti :n prejema denarno |>od|>oro iz Nemčije in Španske.
Francov agent je zelo izobražen in nenavadno inteligenten ter je celo preiskovalnim uradnikom skušal dokazati, da je Hitler s svojim "uo-
vemasro tudi obnovljena **Velika Španija.'*
Air en t, čegsir imena mehiška vlada ni izdala, je študiral na vseučilišču v Heidelberg« v Nemčiji ter poleg španščine popolnoma obvlada nemščino, anideščino i>n francoščino.
Tekom španske državljanske vojne se je pridružil generalu Francu in je bil v n je«ovi poizvedovalni slnžlbi.
Francova poizvedovalna slu žba — Servicio Tntelligencia Militar (SIM) — ga je kmalu po državljanski vojid po-
Pri i/ipra>evanju je agent zatrjeval, da je samo dobro za Mohiko, če so Združene države premamil ne.
Mehiška vlada mu je pozneje dovolila iti na Kubo. kj^r ■so trn prijele ameriške obla si i. Tu se je izkazalo, da je bil že prej v Združenih d.ržavau, kj«»r je bil zaprt in je jjoIm*-gnil iz za?>ora. Sedaj je v lokah ameriških oblasti.
Dalje je pove<lal. da -o fa-langisti doil)iH mnogo orožja jz Španije in celo rz Združenih držav. Največ <»rožja pa so dobili iz Argentine. Odkrito je
PREMEMBA V
OBRAMBNEM
ODBORU
to, da Fiorello La Unardia, kot župan največjega mesta v Združenih državah ne more v pohii meri izvrševati svoje na-, loge kot predsednik obrambnega od'bora (Office of Civilian l>efence — OCD>, poveril o-branft>o vojnemu deipi^rtmen-tn, je bil kot namestnik La (riiarilie imenovan profesor wa Harvard vseučilišču James M. Landiis, ki se je takoj od-pove<lal svojemu profesoi-ske-mu mestni.
Landis l»o dobival $10.000 na leto. La Guardia ostane še dalje predsednik načelnik obrambnega odbora, Mrs. Kleanor Roosevelt, predsednikova soproga. pa podpredsednica.
vim redom" ua pravi jjoti.Pre- priznal, da je bilo njegova po-pričnn	^ TfTUerjevff gbtA rt Ti o dPTn v rfrnžm ^tn ertkr
organizirati močno armado proti Združenim državam in os vol hm! it i .Tuy.no Ameriko vijiliva Združenih držav. Mehi-iške ol>laMi pričakujejo, da >" 1h) v Meltiki proti koncu januarja pričela oibsežna sabotaža, toda proti temu >o poool-noma pripravljene V ta na men sr> bile okoli tankov petroleja in cevi postavljene močne vojaške straže, '.'lanom mehiške dekivske federacije je bi!'» naročeno, da naznanjajo dbhistim vsakega snudjivega delavca.
Rusi zavzeli Ljudinovo
Rusi so na jugozitpadn o-«retinje fronte včeraj do>e«li največji usjudi v sedanji ofenzivi, ko so zavzeli Ljudinovo, ki je najvažnejše /"lezniško križišče ob Režev-Iirijansk železnici. Na tem kraju so mehanizirani oddelki od Kožel-slvi prebili črto nemške 16. eirmade.
"Rusi so tudi zavreli Tiiiono-vo Pustin. železniško križišče neverno on Kal it iT" S tem so Nemci v tem p red-dr. izgubili zadnje važnejše mesto.
General Dovator je že Imgi ruski general, ki je padel r.a tej fronti. General Ivan P:ui-filov, poveljnik prve moskovske motorizirane infa-nterijske divizije, je pa<lel v uovcmb»u.
Ruski Božič
Kuski Božič 8. januarja, je bil ravno 20o. dan ru^ko-nem-ške vojne. Velik© množice ljudi so se zbrale k-polnočnie: po vseh cerkvah.
Določbe za ovražne
tujce
Zvezni pravdnik Harold M. Kennedy v Brooklyn, X. V., je objavil doloobe, kako morejo potovati sovražni tujci. Kegis-friranimi sovražnim tujcem je- ck»voljoHO V ntetroprd-skem okrožju hotiit^ na delo in z <lela ali v šolo. Kdor pa hoče ]>otovati izven metropol-skega okožja, si mora preski-beti dovoljenje, ki je veljavno za pet tednov. Kdor pa hoče iti na kako izvanredno pot izven New Yorka, mora na urad zveznega pravdnika vložiti .prošnja saj en teden pred nameravanim potovanjem.
Darlan odslavlja častnike
Odkar je Ibi! v neszgodi z aero-planom iitbit vojni minister general Huntiz^ger in je ministrski pod pred sf Inik adudral Francois Darlai	obrani
S)iii minister, j» že bilo odpuščenih 42 francoskih visokiii častnikov. l>arlan pravi, da ■hoče s tem "pomladili" francosko armado.
V Kujbiševn, sedežu sovjrt-ke vlade, je v l>žec trzinski jem ,klubu :WMH» mladih delavcev
''\ >i naši pogovori in vse iiaše misli se sučejo okoli ene (stvari: iti domov. Razmere so drugačno kot so bile lansko •eto. Najboljše je niti misliti na kak dopust, da ne bo ni-k<lo razočaran."
Nentci skušajo tiuli na Hrvatskem dobiti prostovoljce za rusko fronto in obljubljajo za družino vsakega postovoljea potlpon1 na mesec, poleg
texa pa 4mh1o na fronti dobivali še posebno plačo poleg? navadne plače.
Kako važno je bilo Ljubino-vo y,a Nemce, je razvidno iz tega, <V< so meslo trdovratno
branili in so do žalnega po- .....	, ,
i. i -	- i-u. ^ v.; Ipnretliio zii.nwo za otroke,
siljah v iboj moeii" »uri*?tke, ki i
7>a R.usom niso bili ko=s. Pri J V .cerkvah je bilo mogoee Ljihlinovem <o imeli Nemci :opaziti jnože in žene v srednji Velikanske iz.jrube.	J starost i, ko so prižigal: >veče
Izdatno rusko i»oroči'o pra-lpred iskoiu (podobam:». da so vi, da so imeli Nemci od Ki. Jniislili na svoje sinove, ki so
novembra <Vdje naslednja iz-fIrnfl)e: 4<K\«M>0 mrtvih. 2S00 itankov_ nad 4r»00 topov In nad 130,000 nmtornih vozil.
Ruski general padel
Geneal Lev t>ovator poveljnik Jrnire koz;i5ke Uavnle-6-ijs'ke divizije, ki je pred tre-
ma fronti.
11'ri prireditvi za otroke 'bilo opaziti ideesar, kar b", flo proti veri.
V glodaliiščii so priznani u-jinetniki vprizorili igro, v kateri "Oče M raz'T grabi Nemee js svojimi mrzlimi rokami. — P'Sneg'' s trakom Rdečega (lcri-za. je ra'njenega tne<tve«Va
m
bi-
>3 n i tedni up svoje za^ngo pre- (obvezal. Ob koncu piedstave jel naslov "junak Sovjetske je nek igralec predstavil Sla-nnije," je foil ubit na osrednji lina, ki je dršal majhnega o-fronti.	troka v svojjh rokah.
Maršal Goering baje pod stražo
Neko poročilo iz Ankare pravi, da je Hitler (lestapu naročil, da naj "poveča'* svojo pažnjo nad feldmaršalom Hermanuom (Jocringom, kate-rega je Hitler določ 1 za svojega naslednika.
Poročilo (pravi. 4» je (ie-ta-po policija nedavno izve h-la. (da je imel Goering važne raz-/"govore z vojaškimi poveljniki. U^oiočilo iz Švice pravi, da .-o postali odnošajt und Hitlerjem in Goeringom zelo napeti, o*lkar je bil odslovljen feld-inaršal von Brauehltscii. Hitler se je Ibaje izrazil o nezmožnosti nemške -zračne sile, čijo poveljnik je fclduiaršal Goering.
Poročila tudi pravijo, da je general Udet poleti poslal tovarnam mnogo železne rude za izdelovanje aeroplanov. Pozneje pa je prišlo na dan, da je foila ruda zelo slaba ia
da so s-e aeroiplani, ki so bili napravljeni- iz te rude, Var
prelomil v	in so treŠei-
<li na tla. (Gen. L'det je bi! libit koncem leta 1!Md v" pre-iskušnji skrivnost neg.; oja za »aeroplane.—Op. ui\«!.;
L A 8 NARODA" — Srw T«rk
Monday January 12, 1942
USTANOVLJEN L 1891
ft
GLAS NARODA
(TOICl OF THK FtOFLli
99
»ti I'ublUhetf by 8I*venfc: Publiufcin* Conpaaj, (A CorporatloB ». rr*5i Saksw, President; J. Lopsha, S«c. «- Place or busineM of Lb« nerjHjrarioi! ami addrcne* or above officer«: 216 WEST 18tto STiiflHT, NEW iOKK. N. Y.
49 th Year
"OUt Nerixla" i* jtaoed every day except Saturday*, Bondajs aad Holidays.
Bubacrlpttota Yearly iff.—. Advertlaement on Agreement.
Z' Zm e-lo leto »elja liat aa Ameriko In Kanado 90,—; aa pol leta $8. — ; ; m te trt J? t» »150. — Za New York aa celo leto 97.— ; aa pol leta SS.SO.
Za lnotenutvo >* celo lefo >7.-
pol leta |3.K0.
"Sla« Naroda" tauaja vsaki dan IxvaemAl »ohot, nedelj la praanlkov.
v' -GLAS NA KODA." tU WEST IRtb STREET, NEW YORK, N.
Wf^rfwHif j I'Hfliffl -1242
NEVTRALNOST ARGENTINE
V četrtek, 15. januarja se v Rio de J a ne fro v glavnem mestu Brazilije, prične konferenca -ameriških držav, Argentinski vnanji minister Enriquede Ruiz Guinarzu je pred dnevi izjavil, da bo Argentina v sedanji vojni še dalje o*ta!a nevtralna.
"Maša Amerika,'' je rekel, "mora bititi ohranjena za toir, delo in človeško upanje."
Vse take želje so priporočljive in zaželjivo v Argentini, kot so tudi v Združenih dižavah in v vsaki drogi državi.
Združene države v tej vojni ne žele nič dmsr^a. ki d ohraniti Ameriki mir, de!o in človeško upanje.'"
Toda zgodilo se je, da smo se poučili o nekaterih dogodkih, ki Argentino niso zadele. Njena nevtralnost do o-i-šča ne prinaša ničesar za mir; to tudi ne 'bi Lilo mogoče, ako bi sploh 'bila kaka nevtralnost mogoča.
Nikdo pa ne verjame, da bi Argentina vedno ino^la ostati nevtralna in tudi argentinski narod ve. da dolgo ne more ostati nevtralen.
Vendar pa je do sedaj svetovna vojna mnogo bolj prizadela Argentino kot pa Združene države, kajti izirmbffo je vso trgovino z evropskimi državami. Združene države pa ji v tem morajo pomagati s tem, da kupijo od nje žnto in meso. Mir v Evropi bi ji seveda zelo -pomagal, kajti voliki in lačni trgi bi ji bili takoj odprti.
Miru pa ni mogoče doseči, če si ga samo želimo. Pa tudi nacijski mir ne bo oživil argentinske prosperitote. Ravno nasprotno: ako bo sklenjen Hitlerjev mir, bo Argentina prišla pod nadvlado Nemčije, ne da 'bi -'topil na njeno zemljo le e>n nemški vojak.
Argentina je vsa leta imela na krmilu državnike, ki so bili vedno zelo naklonjeni nacijem in fašistom, kakor je tudi sedanji vnanji minister Ruiz-Gninazu. Vendar pa upamo, da bo tudi v Argentini še prišel do veljave ljudski glas, ko bo ves narod jasno povedal, da je rešitev in bodočnost Argentine samo na strani držav, ki se danes Ibore proti državam osišea.
Radi pravilneje orijentacije
Rev. K. ZAKRAJŠEK.
rom je pitts-i Ker so pa države, ki bi pri- da bi rmogel o tem načrtu gornik "Srbo-Ule vanjo, katoliške, jo neka- voriti, ali saj, slišati.
kakor jo imenuje tudi 4<Srbo-bian."
®n za ta načrt ureditve srednje Evrope, za tako rešitev slovenskega vprašanja v tej podonavski ali katoliški federaciji, sem jaz. po pisavi "Sr-4'popolnoma pridob-
Pod tem naslov barski srbski dnevnik hran" dne 21. novembra pri- teri imenujejo tudi 'katoliško', občil daljši članek proti Slovencem, kjer omenja tudi mo-in>e in trdi stvari, ki so popolnoma neresnica in laž.
Sicer je na ta članek naš narodni voditelj minister dr. Krek. podpredsednik jngoslov. vlade v T-ondonu, ČMil potr- fbo, j bobrana da je brzojavno odgovoril v slovenskih listih. Vendar, kef se pc tem članku te stvari posneli tudi drugi, slovenski in hrvatski listi, sem dolžan slovenski. hrvatski in srbski javnosti dati svoje pojasnilo.
Člankar trdi- da ''-eni po|>ol-noma pridobljen za takozvano , katoliško federacijo'' srednje TOvrope Kakšna je ta fedra-cija ?
j Že od začetka sedanje vojne, i pa tudi prt je nekoliko let, ko i «e je pokazalo, da bo treba Ev-jropo po tej vojni popolonma (preurediti, da bo mir v_Evropi | *n «vetn zn<eotovl jen, so se I pojavil' med državniki sveta | "nzni načrti, kako se naj tu •preureditev ivzede. Tako je na--tala že e.-la vrsta tn kili načrtov. V našem State df*partme>n-tn sem slikal, da jih imajo tam ?.f trinajst.
?,c lota 1939. ko sem se vrnil \7. zadnjega svojega obiska Amerike. mi je,pokojni dr. Ko-
li je. V Rimu nisem bil v Vatikanu. razim enkrat v cerkvi sv. Pttra, niti sem se sestal s komurkoli iz uradnega Vatikana,
II.
Hrvati, toda tudi o tem, kako jih sedaj popraviti. Priznam pa, da sera takrat njemu, kakor tudi Slovencem, .s katerimi scan govscdil o na&i politiki, rekel, da sem slišal doma pred ckBio-dom mnenje, da take (t. j. centralistično in diktatorsko ure-
dalje ''Srboihran" v teon!^51^ Jneoslavijo nikdar več! članku trdi, da je "vawpitamje .S	tud.i	m ,tep
sloven ačkih ma<sa je>te'pre sve-ga katoliško, pa tek onda sio-
veiisiko." da "zboff čega slove načka gravitira svoniie ver-- -	skom ^tožorn, n tek onda sVo-
"	i joj matici," pokaže mol da f?
Kdor n>e pozifn. ta se tej tr- f ,pisa.teH članka vseli 'civa.^et ditvi smeje m jo smatra za na- M zanbmnrVI svo-io dolžnost, vadno prtdpu^M>	Bil'da bi poznal Slovence in slo-
vensko vprašanje.
Slovenci so res katoliški narod in svo.je- *vere ne bodo dali vzeti nikdar. Preveč na-
T«,
in
no
V teh razburljivih <fa»e)i je dolžnost vsakega zavezati se v službo naroda, da Vlada naroda, ou naroda, za narod,
od svojih dijaškili k t vsi-kdar velik Slovmi in Slovenec in zato velik nasprotnik Avstrije in vsaki-zvezi Slovencev z Xemci in Midžažri. Anw?rižki Slovenci se gotm*o še vsi .spominjajo iz zadnje svetovne wj-ne. da som bil takrat m'd a-meri^ko slovensko duhovščino in med njirrti ravno jaz ti^i, ki bo m se najiholj izyic^tavlial pri delu za razbitje Avstrije in ustanovitev Jugoslavije. Dal senl se pri Slovenski Narodni Zvez; izvoliti za zastopnika šlo-rens-keera naroda v Wil^mov ViTsrenilav National -Onineil v
ne trdim saiuo jaz- temveč ti tlijo vsi, Jugoslavijo ljubeči Srbi, Hnvatje in Slovenci, in se T" v tesni smiKlu !ižrazil: tudi . . . kralj Peter n. sam 6. sept. 1^41 i	12 zeinljp^' ^
ko jo gnvoril samo o novi Ju-! ... . v . goslavi.fi. ki bo zsrra iona dru-' A?1 . ze kllPlh gaiče. kakor staftŠL bi be go-	i^rega ste "se odloča
vorilo o ^'razk-rstenju". potem!11 kupitl ta mesec.' samo taki članki o" tem 'irovd- ■ ,	rr
nir č dobro vedo kfiiko je bil ravno katolicizem ti^ti, ki jim je ohranil jezik in narodnost. Holga stoletja ^!da*t*irski ntrrod m inx»l svojih šol in ne svoje pisane besede. Njegova int-eK-genea ie govorila in pisala samo n^H^ko in lntin-ko. Naro dov jez;k j' smatrala vrt manjvreden. da, zanjo poniževalen, -ker je bil ^jezik km^tavzat-kakor je rekala. Ves čaš je pa naš" »narod s «vojitr> sjo-
TTai-hht^rtonn. skupaj *' pokoj- v^skinr duhovnikom ^krlmo n-m Pavlom Sehnel-r^n, pred-	^ ^k-v ^oph eef^--
--edmkem KSKJ. Nekateri so mi to moje delo takrat zelo zame1. ili. Povwh naj tajno*! da sem taki-at. ko sem bil edini vpTH-ki ča«mrkar. ki sem tenrn
re-e<' povedal, da se boji za Slo-)gjjhanju oh prihodu dr' venijo, ako bi se Jugoslavija ča m dr. Vo^iaka mipil svoje razbila. Za ta slučaj je Baje,liste ;n tiskarne, samo z enim načrt, ki g« je mi imenoval j člankom v t4Av^ Marin" trro'fi "aimrkSki načrt", da se usta-! Avstrija in za Jngoslnvijo iž-novi v cr dnji Rvropi nova dr- pn^jl -nad 400 naročnikn^r-.1 lr?
ro mi liPt vm?Tr
PREMEMBA ČASA
Poslanska ztoorniea je s 67 glasovi proti 20 sprejela predlogo, da se po vseh Združenih drža v ali tpomakne čas naprej za eno uro. iZbornica je obenem sklenila, da je novi čas uveljavljen 20 dni po sprejemu postave in bo v veljavi 6 mesecev po končani vojni.
Predloga je 'bila poslana v senat, ki je že prej sprejel predlogo, po kaiteri je predsed. liiku dana oblast, da čas potisno za vse, ali pa samo za ue katere države, eno ali dve liri naprej, ali pa nazaj.
Predlogi je nasprotoval sa-nro demokratski poslanec iz New Yorka Wadsworth, ki je ^rekel, da je prememba ča^a teelo neugodna, za farmerje.
MRS. ROOSEVELT POVABILA ADAMIČA.
Mrs. Eleanor Roo.-evelt, predsednikova soproga je za jutri povabila Louisa Adamiča na kosilo v Belo hišo. Njena tozadevna brzojavka se glasi:
"Louis Adamič, Mil ford, N. J.
Rada »bi imela raizgovor z j Vami in bi rada videla, ako bi hoteli v torek 13. januarja kositi z menoj v Beli hiši in (bi ipotem til i na simfonični koncert v Philadelphiji. Seveda, ako jbi želela priti Mrs. Adamič, me bo zelo veselilo.
Eleanor Roosevelt."
/ivna Tmija, zveza držav, fe-deracPja, v katero naj pride tudi Slovo-ni^rv. Tn federacijo imenujejo nekateri tudi poklo-nav^ko federaeiio. Katere države naj bi prišV v to zvezo, nri dr. Korošec ni povedal. Ve «se pa danes, da ima ta načrt vrč vTvnirvnt. in razni predlagatelji imenujejo različne države. "SrWhrnrr" rastejo: Slovenijo Hrvatsko. Madžamko. Avstrijo i«n Barvarsko. Dmsri imenujejo ^e^ko rti Rlov:^ko. Vsn načrti pa imenujejo-v tej federaciji Slovenijo. Zakaj nai bi bila ravro Slovenija v nji. mi je pojavil dr. Korošec: "Ta federacija. ako bo nastala bo morala kneti mor>e, kateresra ji pa morejo datiramo tisti, ki ga. imnjo — to cmo mi, Slov^m-ei".
Ta federaeija bi ne bila dru-cresra. kakor obnovitev stare biviše Avstrije.	\
Lahi imajo težavno stališče
Rimska radio postaja je spo rocila, da je v ibojOi z "gueril-skimi četami v Jugoslaviji, na Grškem in v Albanij bilo n-foitih več Italjanov, kot pa jih pade na ruski fronti.
Poročilo pravi, da je v vseh treh 'balkanskih državah <bilo ubititi 388 'Italjanov, ranjenih pa jih je bilo 47. Na ruski fronti pa jih je 'bilo ufbitLh 237, ra-njenili pa 64.1. V severni Afri-k\ jih jo bilo ubitih 618, ranjenih pa 620.
Pegasti ilegar v Nemčiji
Angleška radio postaja pojoča, da se jc pegasti legar ' razširil po Nemčiji. Postaja je naznanila:
Pegasti legar se je razširil po Nemčiji." Dokaz ? Poročilo nemških zdravstvenih oblasti."
"Ta poročila kažejo: da sc je že pred več meseci pojavil pegasti legar med nemškimi vojaki na rnski fronti, v baltiških državah v vzhodni poljski in v Ukrajini. Nato pa se je legar čez mejo razširil pro-'ti zapadu v Nemčijo. — Vojaki, ki so prišli na do^mst, so prinesli bolezen s fronte in sedaj se širi po celi Nemčiji."
IIIIIIIHIUIIIIHIIIII1IIIIIIIIHIIIUIIUUIII|
Note "
in narcMwno n^avili. VTrvmctp. da if- *bT la takrat naroT-nma "Ar« Maria" $3.00. 5e znašala tako rrso-ja letna iz smith a in žrtev za pre-pričaTie $1,20o Pa se je -ni-pm in mi. -ni r»rav nič frpro-menila prepričanja, četudi sem prav takrat ttet^navlinl la«tno tiskarno (^edai Edinost v Ohi-rn toliko tzcrfbo rrfo bridko čutil rn zelo t*»žko prenesel In imel zelo grenke ure.
Danes naj sem pa naenkrat "ipotpuno »jdohijen za to mi-s •! j in naj tO misel j širim." Ko-ljka neumnost! Ravno nasprot-nesra prepričanja sefm,*da je danes bolj kot kdaj preje, dolžno^ vseh Slovencev, da se ravno taki resrtvi svoj"ara vprašanja z zv-o silo upro Prav teea prepričanja je bil tudi na1? narod doma, ko sem odhajal. Č-e je bilo morda res dosedaj med Slovenci že kaj simpatij do Avstrije, so danes, po zve-ria«s!ke»m početju Nemcev po Štajerskem in Crorenj^eni, ta-
vaifc iv -vojrh hišah. nie^mrn fhihorV-inf* y> po ^voiih župn>-Tirala mlad-nn,
^Toven'sič!i)e m ji veef>1jaia l.m-bezen do jezika, do zendje in do naroda. Tako se je slovenski narod ohranil. Vse to do^vrO ve sloverrski narod. Zato je pa *va<»pitanje «lov» -mVRi^ m^'' «>boje rftx^nem rn sknpsrpr kato-Vi	-ilor.'-PTisl^-»n
P-aV r-to pa ^gravitira STovenaicka saw o svo jp-rrrri t4ov*,rn«k-'>m.n cmrfrfi. • ^lo-matici." in fi kakih ho-, vih pol it ično-ka t ol i šk Lh rov nfi tr<>ba. .
V zvezi s tem prepričanjem o "podomavfiki fed:raciji." v katero hoČejA nekateri vklenl-jti Slovenijo, sem pa govoril o '•saTOr^to'hii Tne pa neodvisni) držav; Slove-niji. katero hočejo Slr^vnncn doma, če bi res federalistično niži ne .Tngo^aviip s Slovenijo vač ne b;lo. Taje, kakor da bi drli pnrvezati v kake nov p zreze s »vojimi t"soč-leitnim i sovra^n fk r .
m.
Dalje trdi "Sitoobran", da sem "risticao" svo.je prepričanje vsem, s katerimi s£»m prišel "v dodir, eaki "Srbima," da je "Slovenačka konačmo razkrsti-la sa Jngofelavijom."
Odkar sem se vrnil, še nisem hnt^ priliko s kakim Srbom se raagorvarjati o naši poiatikl, iz-
rt-, kakoršni so članki "Sr1>o-brana". kil napadajo Hrvate in Slovenee. V čast pa nas^mai slovenskemu ča<opi-ju v Anv -riki, ki je vse t<- najpade na Slovence maie»tetiČTTo rnfbilo — z molčanjem. Tudi jaz bi bil molčali, ko bi moje o-obno dobi o ime ne bilo napadeno. "* V	listih somi
ti-kafo tur?i-simpatij dd Itali;> Ikidi ?Herh> tftfra ni treba veliko dokazovanja, kako ne* mrin a i«m*-š|>*hrnna' je Do sp-da^* "'nifsem da! niti najmanj-fapn ■povoda • da "bi m-e "kdo mo-gel t>«ra samo ^mrcViViti. Ohvlp hl^Sega "italijani£?tva',r naj po-venf, da m'- je'leW 1940 ;taJi-jjwWki kon^ v 'Iirnbliaiii n*l>-dolžil ^arotnl^tva proti Italiji. Raj« sem bil *član cdt>ora "vodilnih" Slovencev, v katerem 5e iii>er»oval ■ poko.in^era minist-ffa dr-. Knlovca. dr. Besednjaka, dr Kuhanja in mehe. Ta orl-bor jp b^e dobH nal^tro. da dtf^la (.^ma in v Amernki za od-Trsta in Prianorja od Itali-Ko bi brl danes se doma, "bil "bi TaT! gotovo klavni obto-žfnep v zndnjpm tržaškem procesu. In kaj bi me čakalo, jp e.:7>t.| ja^o. Devet so jih w-tielili.
Sicer pa ni treba nikaMh za-crovorov. in je ta zadnji, ki *ra oh^rsvim. in tudi niikak'li mojih poiit«en?h vernizporrdanj. Imam ele/te marsipeim .^voje
= ko korenito o7xlravljeni, da bi	Z "ttS>1
= šli raje, ne vem kam, samo z	nimstra Kosanov^-a.
Z Si
PIANO-HARMONKO
ali • KLAVIR
OGLASUJ T L V VGLAS NARODA"
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA		M
PO JEZERU		
KOLO		
OHIO VALLEY		s
SYLVIA POLKA		—
tam na vktni obedi		=
MARIBOR WALTZ		
SPAVAJ MILKA MOJA		
ORPHAN WALTZ		
DEKLE NA VRTU OJ, MAKIČKA, PEGLJAJ		
ŽID ANA MARELA (polka)		
VESELT BRATCI (mazurka 1		
barCica JfLADI KAPETANE		
KO PTICI OA TA MALA		
ZVEDEL SEM NEKAJ		
POJDI Z MENOJ DOL R PLANINE	M	
GREMO NA ŠTAJERSKO Stajertš	m	
HAPPY POLKA	=	
ce na tujem	s	
35 centov komad 3 za $1.
MOJA DEKLK JE ŠE MLADA	==
Po 35« komad:	==
NaroČita pri	S
KN.fIfiAKXI	=
fnmisHic rmoswivr, c«.	=
216 West 18th St, New Uek	S
^fHmtiftmiifNtHiRHiiNiiiinmittti
Nemci, samo t Avstrijo nikdar več. Kldor je videl današnje trpljenje Slovencev pod K^tnioi. kakor sem ga jaz, ta bo vedel. Znaoilno za na- Slovence je tudi to. da se iradžari toliko tiaa-dijo za ta načrt- Toda, kakor se Nemici do danes niso spremenili v svojem sovraštvu do Slovenoffv, kar tako bridko čuti narod doma, tako se tudi
Nekateri Ifcti trdrjo, da je za to katoliško federacijo tadi Vatikan. Jaz tega ne vem. Toda ravno to so pa spravili "Srbobran". "Hrvateiki Svet" in tudi nekateri slovenski listi v zvezo z moym prihodom v A-meriko, zlasti k-er «em moral iti skozi Eam, da sem nekak od-iptoislamee VatikaJna, ki me je baje poslal, da tu delam za to federacijo.
Kakor bi bilo za me gotovo častno, ako bi bil res odposlanec naše najvišje cerkvene oblasti, tako pa moram vendar odločno zanikati, da hi bilo kaj resnice na tej trditvi. Vatikan za me si iti ne ve. še manj ve, da sem -v Amesriki. Če sem moral iti ecsn v Aimeriiko skoal Rim, sem to moral samo radi te-jra, da tni-je am.criško po&la-! rižfaro v Riirra moglo izpo&lo-vati dovoljenje 2» i®hod iz Ita-
ki me je v New Torku povafbil k isebi na o4>ed. Tam sva govorila tudi o velikih napalkaih, ki so "se delale v Jugoslaviji, ki so ustvarjale nt razpoloženj o pri ljudstvu tudi proti državi, o sedanjih težavah med Srbi in
misli, do k atolih so me privedle vol3!ce življenjkkp i^kn^njp. Toda de<»et tison" in še ve? Slo vencev, ki po me poslušali na mojih predavanjih leta 1939 in sedaj, in ki so čitali poročila o teh predavanjih, ki so čitali moiie članka "Po dvaita.ptih letijh," vedo, kaj je moje'prepričanje. Jaz nisem človek, ki bi zajčje skrival svoje prepričanje ffli svoje misli. Povem r»a naj bo komn vsseč ali ne. Toliko sem že star in i^kraš- n. da vem. kaj govorim. S*m pa tudi toliko Američana, da trdno verujem v eno izrmd na jvečjih dobrin naše lepe demokracije — free speech. — svobodo go^ vora, in si tfga ne dam kratiti od nikogar. Atmerika je po nosna na ta biser svoje svobode, jaz pa tudi.
Dekle je tako razmotlivala: "Farit, ki/ ga 'bom jaz poročila, inoTa h?ti junatški kot lev, pa ■ne pridržen; lep kot grški bog Ajpollo, pa ne osaWn; pameten kot Solomon, pa ne pohleven ; mora hrti prijazen z vsako žensko—i j ubiti pa mora samo mene.
*
Znani ameriški pisatelj Mark Twain je enkrat rekel: "Laž lahko potuje okrog sveta in zopet na'zaj, predno se resnica
obrije.
★
Fred ATIeii znani humorist je pred kratkim ugotovil? da so nogavice napravljene iz nove tvarine "nylon," ki je napravljena iz premoga, vode in zraka.
Ka\o pa more petem dekle razsoditi, ko dobi luknjo v no-sravici, ako <=e lušči premog, vo-flapušča, ali če ima "blowout" v zraku.
*
Pmvijo, da se nofbena ženska no dela nor*?a iz moškega, pač pa mu da priložnost, da sam pokaže svoje naravne možnosti.
* : -
Student je vprašal znanega ibakterijologa (raziskovalca bacil), ki je že dosegel lepo starost. komu lahko prišteva svo-t ja leta. Profesor mu je pa od-
KUPITE
DEFENSE SAVINGS BONDS SJKV19
Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.
h
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f AH ||
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
H
V
4

i^ii^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*%l »i
i, i *" : • i Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa sol
A tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi ,
i h i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki.se zanimajo za< *i i m kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in h »!> ixpopolmti.	. ,: w	• .	• tt;, 1
KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING CO.
m west 18Ui Street : , HUw York, iJ. r. Zopet sprejemamo aaroSlo za to zanimivo knjigo.
i?ovoril, da je vselilo odvisno od tega, keT je bil rojen predno -o bacile nat;1i.
•• '	- , - * V-? ' T	•
Ameriški mornarSki department ne oddbmje, da se mladi mornarji aajo tetovirati s slikami" krasotic. Ako že ne morejo to opustiti, pa priporoča, da ima dekle ha sliki
kopalno obleko1 ali bujne lase. *
Ne-vrvnrski ro,jaki! Podčrtajte dan 25. januarja na stei^kem koledarju. — To je dan, ko bo priredil znani -s lov eu-ski haritonist Mr. Anton Su-belj koncert v pomoč Slovencem v stari domovini. »Sin slovenske zemljeibo prinesel v slovensko srce vso milobo, ki jo more izvali slovenska ipesem. ^ Že do^b je'tega, ko je Mr. ^nlbe!j nastopil pred slovensko javnostjo v Xew Torku, slehernemu jo pn šo v spominu lepota njegovega petja. Mr. &n-bel j ni saxno dober pevec, pač pa tudi izvrsten vfprLzoriteTj.
Rojaki, ako fboste prisbstva-li koncertu v Slovenskem Domu v "Brooklvnn na 23. janua-arju, 'boste imeli-poleg sebe ne-vidnega gosta—slovensko siroto. Razveselite jo s svojo navzočnostjo!	• - -
(Prvotno je -bilo }>oročaiib, da se koncert, vrii 18. januaTja, pravilno bi moralo biti 25. jam)

KIbWJTij , . DEFENSE SAVINGS \ B O N D S
:
STAMPS
Preibivalči Ne^v Yorka pojo-do 40,000,000 funtov živeža ria dan. Za prevoz tega živeža je treiba 15 milj dolg vlak 1650 železniških vozov.
Benetke stoje na 100 otokih. SftiBo v - Jamaica Nalivu pri mestu New Yorka je 200 oto-"ikov.

"U L A 8 NARODA" — New Tort
Monday January 12, 1942
V 8 T A N O V U E N L. 18»»
K nu .VRI) SA«:
č&št
Llrzavni pravdni k je vzel o seboj domov listine Margarete Kad.-ii- m se globoko natopil vanje. Po večerji «e ji> Zaklenil Leliarvaru in sem Mara 28 let. [prijel v svojo Disarno, vlil precej ru-fMoj oče je bil uradnik ua po-! "M
ma v eaj, prižgal sjnotko, ve- isestvu lvarona - Somknthvsa
toaenka, in začel brati:	[išel till in ponižen, tisti dali je
"Imenujem se Margareta . pa stopil zinagonosno »kozi Kadar, rojena sem bila v Seete-1 vrata. Približal se mi je in me
za roko.
po-i ••Margareta," je rekel "dol-
doč, da ne bo z obtožnico do jutranje zore gotov. Naslonil se je nazaj hi v duši se mu je se enkrat ponovil ves dogodek. !Se noben slučaj ga ni tako zanimal kot zadnji, ki je povzročil v celem mestu velikansko M-nzacijo. VsenRifrškega profesorja dr. Gabrijela Korponava.
Vagojila me je njegova gospodinja, ker je moja mati umrla kini alti po mojem roj!®tvti. Tudi oče nie je liitro zapustil, nakar so me vzeli -k sebi sorodniki Korpenayevi. Stari je bil advokat in zelo vdan pijači. Pil je. ir k<» mu je primanjka-Io denarja, je zapravil denar
najboljšega zdravnika daleč na >vojrli klienfev. Posledica te-okoli. zeta bogatega tovarnarja .»trn je bila, da so mo prepove-Halera, <o našli umorjenega I <lali »zviisevati *Klvokat-ko slu-pri nek mi dekleta. I>ržavnij2bo. Sli -mo v Budimpešto m pravdnik si je predstavljal vj-e nastanili v neki zapuščeni mislili razkošno opremljen boi- 1'liiŠ.i Pri neki priliki we je'bil doir. Tlfhšalo je po moenem stari tako napil, da je obležal parfumu Težke zavese, <než-'na ctsti. Prepeljali so ea v
*o sem čakal tuga trenutka, od sedaj za naprej boš nioja za vedno."
Jaz sem pa sklonila glavo, rekoč: "Gabrijel, jaz ne moiem postati tvoja žena."
M Za kaj ne?"
Nekaj časa sem se obotavljala. krr srni pa vedela, da moram z resnico na dan, (Stm/liro možko odvrnila: "Vaša želja je. da dobite čisto m nedolžno ženo."
Sto-pil je korak nazaj.
"Kaj govoriš?"
"'Resnico!"
V očeh se mu je videlo, da noče verjeti da ne mwre v*rje-
KUPUJTE
ČETMŠKI VOJVODA
(J (\).) — 4' WashLilgton |di on prispeval k c^voboditvi Post" prinaša v številki z dliestare, kot praivljicu pestile Juž, n. jan. W4H Članek Andre Vis- n - Srbije, ter s stopnjoIpeltot-sxna, pod naslovom 4,Gneri»lla j nega podporočnika. in'z'zlatim
f^ia^t General on the;odlikova-njent "Ofbaff;y\pade-" ki ga priobčili- Ijcaibinta osebno hrabio«t..
Lead« r "Third Front,
jemo:	| Beograjski piipravAiki so
Zavedati se moramo. $la ne- nadaljevali svoje uče^ji^, a po
nobelo posteljo, po stenah sli-|hf4nišiiico- kjer je za par dni ST^lnjičje vzdignil roke in
ko in fotografije. Na tleh ,je|umrl pa Iwral v krvi umorjeni mož, *tar kakih petintrideset let. Morilno orožje do-lg nož za pa-pir, je ležalo v kotu med palmami. Gotovo je vrsHo dekle tja. ker jo je navdal poarbd na mY+Vefffl z arrozo. V dru-e-em kotu je stila junakinja te strašne drame. j,n njen obraz je >>H Hrti j kot obraz mrtveca. Bila ie ena onih očarljivih žensk, ki « t jih dan na dan vid' no nočnih kavarnah, zabavni ?šč:h i,n plesiščih.
■"In zakaj je bil profesor u-morj'enf" je spraševal samega
"Potem je pa sin vzdrževal družino, kaj no?" jo ie vprašal preiskovalni sodnik.
'"Ravno na:-piW?no„ gospod NodiiPk." je odvrnila obtoženkn. "(Vravno ni lepo, moram priznati, da sem era vzdrževala jaz Gospod sodnik, ne smotri me razumeti napak. Govorim o poštenem zaslužku. Podnevi sem šivala v tovarni, ponoči pa doma. Moja vzgojiteljica, naj počiva v miru — ni bila posebno trdega zdravja. Njeno edino npanje je bil sin. ki ?e študiral takrat na univerzi.
vzkliknil: K * Nefiramn »ca!" Tli beseda mi je pognala vso kri v clavo. Planila s^m pokonča m zakričala:
""Da. brez časti sem, toda aH veš zakaj? Vn.Š kruh, vase obleke, tvojo diplomo, da tvojo diplomo, sem kupila s svojo čast i V'
V neskončnem obnpu sem mu povedala vse. Trcovee, pri k-iternm sem delala, ni bil Ve-
DEFENSE BONDS in STAMPS
jem pnvem govoru v vojni, koge Tri iu štirideseti/let ni k so >» podal pregled rajnega vo-j;t<>	poklicali
ia'škega in pomorskega de4ova-y.-veto^ni -vojni, v katjeri so prve nja V obe-h- heinisfernh. 1 sizstivlili-Av-trijcL z bH-ga "Drf-V^ko'teh delovanj s 3wfi sa-[naW na lieIo mesto Beograd ntostojno, a vsa skupaj poma-'Mladi pehotni pmlifioročinik se srajo bodi silam osrŠČa, bodi ^je boni! v moravski diviziji. bil
j vc\vkovanju ^dr^žr nih držav rje večkrat težko • ranjen' iai <3o-pn njenih zaveznikov. . . d>il je visoko od I Lk wan je "Be-
JEIiiiV KOPlilVSEK iu ajeftov orkrster na pltiščuli
Tereziuka Polt a
Na riliiuiueab—valček Siv. M 575 in DI QUKSNE I*MVERSITY TAM«URICA — Stv. M 5"1 Za tiiz. rmjik in cene pleše kc obrnite na: JOHN 5IABS1CH Inc. 463 West 42nd Street, New York
'' hčerjo bogatel trgovca. Nekega vše&* sta mi prišla' v oaki ulici nasproii. Vhflela ^em: kako je prrbletlol, kak-o' se me je v-strašil, hoifš' >e, da bi ga. 4ie nagm-orila in nm napravila javen Škandal J a« sem pogle-| dala vstran in šla molče dalje.. Še to srni rrrii zamocia o-prostiti- še to!	-
3>ržavne«ra prav<ln rka je zadeva črn/liotj zanimala. •
"Danes dopoldan je prišel k hn-tit neki po^rešček. Skiiv-nostno mi je rek l, d s hi nifc i*ad c?biskal ugle<len -go^pčd. Zve<čcr naanerRvn prit:, poti-homa, da bi ga ni kdo ne videl.
l- ga orla" za hrqiprost v l>or-
>ak- na Ceru in £>uvoJ>oru. nenaWnCTn "vodi u T ^S^loyyxn^ki dobro-
V resnici se še vedno inalo ve o nerednem vojtTtdvai^ju v Srbiji m e te vojne o Draži MIhajlovieu, prveia -častniku, ki je v tej vojni' na predel al-do stopnje generala na tretji "bojni črfi, črti na-1 ran je ga odpora prot»i zalednim oblastim. —»-: - --
rvol.ic.i
mide m Južim- Aaaerike zbrali I^ta 1917 na -solurtikeari'bojiaGu prvo juistwlcvansko dLv'rzajo, je Draia Mtliajlorvič navidoišen ob mislih «da bo hoi v katerem so-[deluje, uresniči! >ta.i>: sanje o Ta 47 k*hi srbski častnih z eni doinov-ini treh skupin Juž-
rdečkasto rjavimi lasmi in" prani clj i vini i očrni za velikima no-
obrobljenimi očali, se je rodtl v Poža ervcu kot edinec Majka MHha.floviča, -polkovnika ;»rbskti % -o.fMke. Oče je -bil dobrodušen, duhovit časnik. Sin je podedoval to duhovitost skupaj z
diti Mučila me je strašna ra-
,	.	. ... dovednost. Ka; l-o« z men .i,
liko vredc'ii človek. Zapazila «. , -	,
. , tka.' namerava. SlAdnju.- sem
«koč'da z ležišča in šla proti
seb^ državni pravdnik. Da bi i Vsi smo se tolažili z mislijo:
fyo rvt vi rvv\ lin In	v ^ tin «. m !. tt* _ t	i	»j	i i i f •
ga oplenila in .pobes-nila z njegovim denarjem? To ni bilo
moeroee, ker	li«»tnfteo
ne<lotskn>'no pri njem. S-cer je pa dekle takoj po umoru pri-hitelo na nolici jo in prosilo komisarja. da naj ctc fhiio. Kako imenuje tista, ki ii je potihnila inorilno orožie v roke?
*Na to vprašanje je oderovo-rrla sama pred pre i,-kovalnim sodnikom. Toliko nrrtei ni imela. da bi cpovdnln ^toje. pri-nfi«ti so ii nioraJi stol. da je KMdla. '
Pl'izivni pravdnik je izpil rv'n-T o vi eo čaja, potem, pa vzel v roko izjavo, fc" jo ie podala ob-
Ko bo enknsijt postal doktor, se nam bo začelo dobro trod i ti. fstara ženica me je večkrat prijela za roko ter se budila moji vztrajnosti. Zaslužila sem veliko več kot moje sovnstmee in to se ji je nekam zdelo čudno. Približal >o je dan ko j^ napravil njen sin Gabrijel zadnji izpit »n dobil dokto'^ko diplomo. TeET'! dne n-em se bala bc/I j kot svoje smrti. Vse je bilo že pripravljeno za .poroko. Nil t i omenjati ni fiamree treba, da sva <e kot mlada človeka zaljubila in da je bila tndi njf*-nift.i 7ado\*oljnfi s tem razmerjem. Po navadi je pri-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg na*!or* je rasvidno do	Imate ptaCaoo naroCnlno Prv»
iievllka pont<-oi mes«', dru^a dtin Id tretja pa leto. Da nam prlbra-nlte ueiMJtrebm-jiK defa in etrcEfeov, Ves prosimo, 4* -atcufete naročol-n<» pravočasno poravnati. FoAlJite naroColno navavnoat sam ali Jo pa pta«aj»e tuiAr^nm zantopnikc -v Vafierc krajn aU pa taieremn lame« ■aKtopnikor, kojlh imena so tiskana s debelimi Črkami, ker bo oprart-<Vnt obiskati tuni dru^e naselbine, kjer Je kaj aaSlh rojakov na Ti IJcnll) ZaatopMk bo -V*m tardM	aa jAatezar itaboIM^o
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob Laosfcia
JOLOUADO: I'aeblo, Peter Cullg. Waiaenburg. &L i. Barak
INDIANA:
Indianapolis: Frank ZnynftH ILLINOIS: Chlcaso, J. Bevflk Cicero, J. Fablaa (Cblcago, Ototn
In UNnola) Jollet, Jennie "Bamblcb ia Satie, J. Spe Udi...	4.,
Mavcoatab, Frank AncuaUa North Cblcago In Wankeaan, WarAeh MAKILAND:
Kltamiiler, fr. VoOoptve* MICH1(}AN;
Detroit, I. MINNESOTA: Cblsbolm, J. raj, Jo«. J. Pea bel Etelffh, Loala Goni« ...Gilbert, Loala Venel nibbing. John PovBe MONTANA; r . Ronadop. M. M
WMkM, i.
NRBRASKA:
Omaba, P.	^
MBW TOMK:
Brooklyn, Anthony Sfet Gowasda. Karl ,y.lttle rail«.
Worcester. Petar omo:
Barberton, Ptaafc fNkt
Cleveland. Anton Bobek. Obna. Ear-linger, Jacob Beanik, Job« Biapnlk Glraid, Anton Nag ode Lorain, Lonia Balant, John Knoala toongitown, Anton KlkaU
OREGON:
Oregon City, I. Koblar
e«NNSELVANla : , Bessemer, John Ttrrrittiar Conemangh, J. Brexever Coverdnle hi okolica, Jos. "Pateruel I'iport, Lonis Stlpanfif Farrell, jerry Okorn ^ Forest Cfty, Malb Kaadn Wodnika r Oremaborg, frank Novak Homer City. Fr. Farancbak
iojrecia^ t^oioe"]®alcich
Johu*to«fn, Jaba Patenta Ctayn, Ant. TanfelJ Laaerne, Frank Balloeb Midway. Joua ©oat Ptttabni^b In okf*V*, ninp Pragar Steeltaa. A. Rm Twrtle tJreek, Tr. Sckifrcr WeM Newton, iuatb Joaan .
wBRxmsm.
West AlUa. Ft.
WJOMINQ^, Bock flprlngs IMamuuQ rtlb, Vna BMttt
sent malo. v «hrši k* bilo ieln primanjkovati: kruha Kaj sem hotela, vdala se mu.
^riadi zdravnik je začel hoditi sem ter t ja po -<obi. ^Strašno. strašno. Kaj «i vendar «to-rillal To bi «e ne ^melo JHp'^iiri t" rni svet ne1? Boljše bi bilo. da bi vsi crlada -pomoli. Xe. moja diploma ni *b!la toliko vredna
Stregla sem in stopila proti vratom. "»Kam rre^T"
"Ksm? Nievm. Vem samo to. da ne morem več ostati tu.** 2Jsrrabil me je za roko..
•"Ostati mea-aSr Brezenstni-ca si, toda jaz bi bil še bolj brezčuten, če bi te pahnil se-daj odj^be. Mo.ja dolžnost je, da te v^aaiKTn za meno.*7' Poljubil me je na Čelo: Zdrznila >em se: Ta poljtfb je boi rrtalo prAlad^. Poljubiti tn objeti me Skoraj moral. ker mi je bfT velffro dblz^n. Kjecrova"dolžnost; je, da trie vza-mo za ženo.' T teb besedah je bila za"pc*padena vsa nesreča najraesrs bodočetra živ!j:<nja. Hotela «en¥ nm takoj povedati, torte V istem bipto se je^vruUn dornm- mati z njegovo mlajšo sestro <ilizo. Ko«iaj sta nosili, toliiko je bilo rawlicn Ui j^dil in obleke. Jaz sem pa otekla po stopfaicab. bi fcačeia sem bod.i-ti po poti, odkoder ni vtč vrnitve.	W ''•'••"•' •«•' - • » težavni prawclnik 'si je bd •iiartoofl že tretjo ea*o čaja in bral naprej.
tPrip0znc*i n*3Jram,* da »eni innela- prece j čndnie- mMi ko sem -zaptwdila bišo. Prepričana sem bila skoraj, da bo pri-Sel za menoj >n me prosil, da naj grem ž njim. Zakaj ga ni bilo, zakaj nje m r^rl" iz blata? Vredna s^m bila te rešitve.. V malr sdhiet sem se preživljal d s pefctenim deloan. in čakala svojega Iklesijo^ Ker -pa ni bilo odretsenika, -sem vrgla Ipoateno delo v ikot in «« zagnala v naročje pivemu, ki seto ara Srečala na cesti. In zakaj tfi bil prišel pome? Skdraj gotovo je odobraval, ker šem krenila na svojo pot. Mogoče je bil še celo v<Nšel, Prav za prav pa ni bfl pri?iljcTi vzeti v zakon libogo šiviljo sn še ne
Zganila sem z rameni rn rekla, j ljubeznijo do glasbe — Draža da me. bo veselilo. Zvečer je!"^rra mandolino in rad prepeva 'res ncikaj narahlo potrkalo.:stare srbske pesmi — istočas-Vrata so se odprh in na praeru no pa je v njem razvil močan se ie prikazal on.	I značaj, izkoriščajoč •• izredno
Ležala sem na divann iu se vojaško 7,nan.je,-ki si ga je prilivu nisem mogla dovolj naču- j dobil v svoji mladosti. .
S d(wi>a " letni ' deček* j*> v-topil leta 1910 v Srbsko vojno akademijo v Beogradn/Tri In stiind/^eti letnik v tej aika-<TnrSji. ici nru je pripadal tudi TVraža Mihajlovič. se je morrtl vojne umetnosti učiti na boji-a namesto v šolskih kloj>eb. Leta 1912 go beoiri aj^ki pri-oravniki zapustili šolo in stopili v borbo za svobodo Južne- Sr-
• ■ 11 o z zailovoljstvom. da je tu-
TA II AAJtODA'
njenin. r/
"Ali si v(.s ti?vTi priiiajai k men: znradi . . . In postreščka si peskil k meni. k - voji prejšnji nevesti . .
V«a Irri mi ie sinila v ttca ;n v «ulrciri je začel litkaj jecljati.
•"Margareta. l.inMm le. vedno sem t* invpl rrid. Pred kratkim sem te srečni, na eesti in Videl, da si lepša kot <5 W;t nt*-koč. N<"skončno -t-.m za>hiTpc-nil po tebi. Mo^l eem priti. TVvoTi. da, te oh.iamem.'r
flTttjse- k«»t udare! 7. bičem >-» me za*ltle te bts^ln.
'"Ti me ljubiš!" sem zakri- se SlVALKE čala.- "Taka je torej tvoja ljubezen! Poulcj te roke! Koliko časa so te vzdrževale! Če bi njih ne bilo, bi ne bil to, kar si. NJoje duše nisi hotel imeti, kakor žena sem ti bila prenizka, samo kot ljubka bi ti bila po volji Zaradi tebe sem postala brezčastna a sedaj hočeš to brezca stnost izrabljati. -\Ii rai ^li-?, da -sem pozazbila lia pre te
t in da sem radovedna! kakšnega knvalirja "bos i-z-fcszal? Ali misliš, da sem ravno tako podla kafcor % J* ^ '
mi Slovanov, jio^tal jx>\xljnik iuitra.jlf^ke čete prccara jutgio-hlovaiiLskega peliotnega polka Ta niitra.jleska četa je pod n je-govini poa eljništvom delala čudeže junaštva, o njem prj-po-\-ednjejo mnoge l.-^ende ka bila jcMrah in trepet ZaBotgare.j ro mtši sovražniki računajo za
Pred velikim splošnim napa- naš poraz, dont leta 1918. ki se je pozneje -Sparrfnite-*e nazistične. teb-fcoibeaJ s prodorom na solun- nike; "Suntaj pleme proti ph-^kem '"boj^cu," je I*raža >Eihaj-1 mresu, vero proti Vtri, pro^l^o-^	^ dek proti-prcidKcdkn. Kazdeli
PREDSEDNIKOVA IZJAVA 0 NAMEŠČANJU INO-ZEMOEV.
"Sem globoko vziretnirjeli rad i rastočega števrla poročil, dav delodajalci •- Odptišiča^o delavce," ki so sltietijno niozemei ali cmio tujerodni drzavljaiw.
fTo je .pko resna stvar. Ena reč ■j obvarovati ameriško in-(-lu-trijo, iu zlasti'dbranibno hi-dif-rrijo, proti sabotaži, ali je pž-iv^n: dfu^ra re«2r vreči ven iz dela 7>^štene in lojalne ljudi. Vf razun Jra okollSčtno, da so slričajno ' rojeifi drugje, so r>o-\-aeni j)ati?j<5tivfii.>
Tako počenjanje j^. toliko ne-uttfnd,'kolikor nepravično, in z obfb stal^č. Jtrra v roke sovraž-^nik'ov ameriške demokracije.
8 tem, da odtpuSča^o lojalne in dobre di>la\-ce enostavno zato. ker so še ro<lili v inozemstvu -ali ker imajo inozemsko doneča imena., oziroma noeejo daga-ti dela takim ljudem, delodjt-jalci povzročajo ravno ono ne-■zampfemje jn nalogo, na kate-
fovic Tanjen ležali v bolnici. Kio pa je zvedel, da so pripravlja (veliki narpad, je bitro odšel ' iz bolnice in se ;pridni5U svoji ^če-1i, ki se je pod •njegovim' po-veljnršts-oim ddliktA aia v trdo-
in Gorn?čevem. kjer j v prodor solmiskcga bojišva naznanil prvo zavezniško zmago. 1.. IjPlS se je Draža Miliajlovič vriril V tvojo osvoibojeno domovino kot zmagovalec, odlikov;«n z na.j-»ver^im j t izr (o v a.Tkjlv in 1 očlliko-vanjem •' Karadžordžovo zvez-z meči.
m-zmasgaj!'*- . .
ne smemo dopai^čati, da čfc kaj taktna tnknj zgodi. Xe smerni pothblfi.^da kar brani-im>, ji; ?vdboda:- dostojnost.
\-ratiii borbi pri T>obrem polju "praviAiost. Mi* si be moremo
• i""1-. Nraža "M'3iajiovič >e j< prklru&čil šumadi^ki diviziji.M° IT abri in liladi»okr\ni mlacle-j Priliodnje leto je napredo-Je pokazal globok občutek val za pehotnega stotnika in za o»t4mt> n<arljivost. Bil je j dobil je poveljništ vo čete kra-
v prvih vrstah, leta 1913; ljeve ^arde ' bil ranjen in se je vrnil v
za ŽENSKE KIX>BUKE. — V]yrašajie prii - •	.
SI7MMIT m.T OO.; I 53 WEST 36tb STREET, (dtb Floor.) NEW YORK CITY
(3x1,
Toda leta 1921 se je vnmič posvet lil štndirtcnjn. Ko se je nančil vseera © vojskovanju v prakii. se je hotel spopolniti Še v-teoriji in vrnil se jč- v vojno akademijo, k? jo- je končal leta 1927) <s posebnim uspehom. Po treh letiih dela v g-eni-ralnem 'štabu jer postal pomočnik na-
Nadaljevanje na 4. strani.
privoliti gospodarsko izgubo shrzb vseh Mjabiib in jlatrijo-trčnih državljanov in nedrzav-ljiuiov pri obrambi naše dež. Ivin našili svobod.
Jaz nu.itio poživljam vse privatne d: Jodajalce, na; jiaimt-no ravnajo z ozirom r.a ino-zenifTe in tujerodne držiavlja-ne in naj se z^ivedajo. da sinovi onih " inozciiK-ev'* ki so jih odpustili, utegnejo biti med o-nimi. so so tako junaško borili oziroma se borijo pri Pearl Harbor in na Filipinah.
N1 ni.ka-kega zakona proti zaposlovanju inozenttw razitn v posebnih obraialmih delih tajne narave, in celo v takem deln delodajalec srhe namrstiti inozemča z dovoljenjem vojne ali mornariške upraive v smislu kontrakla**.
- ■
F. D. Rooservelt.
Slu čaj no ^sem^ZTrgrabila'' za ttoŽ in nisem, mogla več (Obvladati Hvojib Hrasti." VaAfenila rok6. Hotel .ie klicati na poiiLdč., pa je bil tako preplahu, da na mopel praviti liobe^ i»ega glasu iz gvla. Stopite seni korak naprej m nan zaii-nita nož v srce.
Nehote je pogledala ntrtve-ea, zakrila si je obraz z rokami m se otresla po celem telesu. Potem jjo pristavila. '
" Samo žena ae ml smili. Njegova ulx»ga žena."
•Na poziv preiskovalnega sodnika je podpisala protokol.
Bržavari pravdiiik ie prižgal Rtnotko in površno prelistal le*ostale spise. Zatem je poinded pero v črnilo- "Vse* po~ idrolbnosti slučaja sa mil bile znane. Šlo je za umor, 61 or jen v veliki razburjenosti. STopoce ga bo .smatralo sodišče za tež-k-o telesno poškodbo, ki je povzročila »smrt. Navsezadnje je
precej razbremenilnih okolščin.
No- pa to je stvar zagovomi-^	_Ia, Naloga državnega pravdni-
požteno povtutu. Da bi me vzel ka je:" seetaviti obtožnico, cm, ki je	diplomirani "Po paraigrafu državnega
adravnikl in ross «e j© porcyc ill zakonika 278 in 261. "
• r -	■ ^^ >» T
spisi
ANOLE^KO SLOVENSKO BERILO. SeatatOdr. ■ T. J. Kern.	Gena $2.00
• : "	i M-i .iS*
SODOtl DKtAVUANI naj »mm** kajlfltt — "How beeaaae a Htteea of Ike United Statea".
V tej knjigi ao *«a pejaanUa tn aako-
nl za naseljence	Cena 35 centov
domači imnozdhavnik* aplaal rranjo »n-
lar. 878 atr^nL Ona trd« *ea C«n& fl^fl Zelo koristna knjiga aa-Tflatokga BTlnorejea; opla raznlb bolezni in zdravljenje; allka.
- - =	"A ,r .-l'^
GOVEDOREJA. Splaal B. u^rwtt Iffi atzaaL 8 aUkaif*	*
KINJIGA O DOSTOJNEM
VEDENJU. Ill strani
Kjis* - - _ ' **.•	t .i i-
V*
Cena 50a
v>: J"; -»
M«4WW0, Bpteai Anton Pwvja. » aUkauaL
mlekarje In IJabIteUe ailekatatr«
Cwa ^Oo
Knjiga
»plota.
\
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 208 stran!. Vea... Kbjlga Je namenjena Y	1 ti stavbno,
nmetnd In atrojoo kljucatničaratv^ t«r iala-aollvaratro.	r
CM
1	t -ji- -i v.^ t
UMNI ČEBELAR Spisal frank Lakmayer. 163 strani.
ZDRAVILNA fcELlftČA. «2 atranl.
IL-
26c
Naročite pri:
fi . t: . . -f* . -Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.
a
»GLAS NARODA" — New fart
Monday January 12, 1942
■iiiiiiihhh
TFTTOTT
Kakor plaz.
y ZGODOVINSKI ROM'AX.
ii:«:iii!i!iiiiiiiiiii»:iii!iiiiii
"Ti je no ljubiš! Koga pa potem ljubiš? Neaposottxn za v>o, b:ez ri-snosti in znve.-ti svojih dolžnosti se odvrača« od edinega bitja, ki ti laliko nudi moralno oporo."	t
"Veličanstvo! . Moje lastnosti so rodbinska dediščina! Nič ne moreni za to, aJko snvo deklarirani."
Kakor okameml, je bnlil nanj ceear, nato pa je dvignil roko in močan udarec je začel nadvojvodo v obraz. Nadvojvoda si* je ©potekel in zamolklo zastokal.
"Proč. proč izpred mojič oči!" je zakričal cesar. "Izdani ukaz, kadar te bom zopet hotel videti."
Nadvojvoda se je boril s čustvi, ki so divjali v njegovi 110-traji!(»sti. L\larec je izrr.val vse. kar je bilo v njem še nravstvenih čustev. Spoštovanje prod rodbinskim poglavarjem, vzgojena pokorščina napram vladarju, v>e to ga je napotilo, da se je molče pokoril ukazu. V njegovi notranjosti pa je divjal vihar, ko je s skeleMmi lici zapuščal cesarski dvorec cia jo odpelje s svojo kočijo. Trabanti na hodnikih so dvigali helebarde, da ga počete. .
Dvorni orožniki so stnmino stali in salutirali. V notraj-nem dvorišču je stražo*"-i oronžik zaklical: "Straža ven!" Z zastavo in go<lbo j«* prezi'iitirala dvorna straža. Nadvojvoda -e je irrenko zasmejal. Nižj' častnik, ki je s potegnjeno gabijo stal prod fronto, bi posta! bnizčasten, ako bi ne reagiral na ndarec. On pa. princ, ki je nosil generalsko unifonno, mora prenašati takšno sramoto! Vtxlno bolj ga je žgalo čustvo prizadejane urit krivice in v nemem, zadrževancm gnevu so napolnile solze nj(;irove oči.
Ivo jo prL-pfl v svojo palačo, je --4 > ik . d v e-vojo pisarno. Adjutant giol' *\Volkeiustein je še reševal vloge in je presenečeno vstal, ko se je nepriča kova i? o hitro vrnil nadvojvoda. Nadvojvoda .j; sik 1 rokavice, vrgel generalski klobuk na tla ■n odpa-al sabljo. Poti uniil je sabljo iz nožnice in jo vrgel na tla. Z nogo je stopil i a njo in jo zlomil na dva kosa. Por-tepe je takiisto pomandral in ga strgal. Njegov nastop je bil tako divji, da grof WolKensteiu ni mogel najti bese<l, da bi ga vprašal, kaj vse to pomeni. Kakor blaženje nadvojvoda p; if ma*til k njmu in ga z obenm rokama prijel za raine.
"Svarili ste me, grof. Vašim svarilom pa sem se smejal. Najhujšo se je zgodilo, starec me je udaril v obrafc."
"Cesarska visokost!" Grof je prestrašeno odstopil za korak, dva.
"Ha- da, le Inxlite prestrašeni, mttne, cesarskega princa, generala, soproga princezinje, očeta pravkar lojenega sina, j< pretepi, kakor šolarčka. Sramfujem se sam pred sabo!"
"Cesarska visokost! Njegovo vcdicanstvo je rodbinski pogl var, nad vami ima očetovske pravice. Udarec očetov-*ke roke ne onečaišča!"	»
"To je sofist i k a! Ako bi bilo ft> istina, bi ne čutil tako <elo te sramote. Ni res. AVolkeitetein, jaz sem- onečaeščen kot mož in, častnik."
(iliiisno je zastokal in vlegel na Širok d i van, pokrit z medvedovimi kožami, ki je stal tik ob steni. Obraz in roke je skril v svilenih blazinah. Vfce telo s:< .je trot-k> od gneva, bolesti in sramote. Wolkcnstem si r»i vedol pomagali vspričo te.ura divjega iabrnha užaljenih čustev. .
"Cesarska visokost, iztr.iznite se. Končno je to vaš stric in ce>ar. ki je vas udaail. To jenflje udarcu, alio ne sramote, na vendar vsaj ves siamotni značaj. Od najvišjega gospodarja v državi ne morete zahtevati zadoščenja. Tu je na. uestu le samoobvladanje ;n trdni ski p, da nikdar ne daste povoda za kak enak pri/.or."
Kakor bitsen se je nadvojvoda vzravnal.
"Pa ravno ne! Brezča^tno šlovo. lopov-a me je imenoval. Nočem, da bi ne imel prav. Doeeda-i sem dcdal buda-losti, odslej hočem dela*I same podlosti. Naj ima veselje nad svojim nečakom."
A Vol ken s t ein ,ga je skušal ponfiriti.
"To pojde vso na osebitn vaš račun, cesarska vi*ok<*st. llolje je, da so pokorite za enkratni pregie&ek s sdrogfctetjo na-l17un 1,111	kakor da se vdajate trenotni razburje-
nost,. Cesarska visokost, čisto gotovo je, da nsjd >te zopet samega sebe."
Nadvojvoda se je dvignil in ga, divje se smejoč, udaril I>o ramah.	i
"Prav pravite, Wolkemstein! Ne oficir, marveč postni pripovednik bi vi morali postati. Mene pa ne spreobrnete! A' to j>ostro suknjo so me potegnili in mi vsilili žensko, ki je ne nuaram. ITispeli je bil sramoten. Sedaj žvižgam na vse in si hočem >voje življenje tin id iti po svojem okusu. Zaiha-vati se hočem! Nočem več letati za koketmimri ženskami ki bi me imele za norca. Cenene stvarce, sladka dok lc it a z ulice opravijo tudi svoje, ako hoče č lovek svoje življenje opustoniti. 1* smejte .«o, Wolkenstoin. to l>o vžitek, da bo starec nemara mislil, da je sam zopet T*>stal mlad. V mojih grehih naj nu bo on vzor!"
Nadvojvoda *e je rotfik«/zakrohotal, da je AVolkensteina kar s prt-letel o po telesu. Da bi nadvojvodi v t can razpoložen i u prrffovarjnl in ga svaril, bi hilo brez pomena, zato je molče odšel. 1<V> je Wolkemsfte'n o^šel. je nadvojvoda še trenotek se-na drv an u, podpirajoč, z rokami razgreto pvojo glavo, kakor da bi snoval posebne načrte. Nato se je nenadoma dvignil m pozvonil svojemu strežaju.
Orgije n n bakhanali.
"Jošfeo! Ti si pretkan dečko in se spoznaš celo pri klo-i asnth ponvali. Ali veš za par brhkih pcrnic, veš takšnih kakršne se sprehajajo no Kartnarici? Toda mlade in postavne m orajo biti! I>a veš!"
Sluga je presenečeno, v največjem dvomu pogledal svojega liospiwlarja. Saj je bil sicer na marsikaj navajen, toda to je vendarle prekosita vse, kar je že preje doživel. Odlašal je s svojim odgovorom. Nestrpno se je zarezal nad njim njegov gospodar.
"Ne delaj tako neumnega obraza in ne izgovarjaj se. Ako ničesar ne veš, pojdi k vragu I Saj so še drugi, ki so pamet-n<«jši kot ti!"
(Nadaljevanje.)
Četniški vojvoda.
▼ B I&NOTIiJIN L. 11»!
(Nadaljevanje s 3. str.)
čelnilka Šitaiba donavske divizi- lJtično življenje Jugoslavije in je. V tem času je bil likratu giajafci njiihovo delo. tndi pri kraljevi ^aidi in leta) Vojni minister Milan Nedi«, 29,34 ji' odšel v inoB^n^tvo, kot ki zdaj igra v vlogi »rixskqga vojni irttaohe v Soi'ijr. L. 1936 CJuislimga — je za-lit-eval, naj je bil premeščeni v Prago, a ]. Mčliajlovič umakTne svojo spo-19.57 s:e je vrnil v domovino kot meni<jo. Ivo ji Mhajlovič to ^r, uetJ1 pa vprašaj načelnik štaba donavske divi- odbal, ga je Nedič kazna\"al z/da kolendarji stanejo?
S1Iove111-'1-	j20	vojaškega pripora. Takole itn j bor Ker kolen-
tAMiajlovieeva služIm v l>ra-.Mihajlovie je napisal vojnemu darji stanejo veliko denarja 1™ dtvf?J.1' odkoder so ga lJminktru: "Ni nio«oče pre-zreti 'in tudi požtnina stane nekaj
GRDINO VI KOLENDARJI
Odkar je bil oglas za velike stenske kolendarje, mi prihajajo pisma v katerih se glase naročila: "Pošljite tudi meni tak kolendar." Nekateri pri-ložc nekaj znamk, drugi ničesar, tretji pa vprašajo koliko
1939 poslali za poveljnika ;»9. pehotmega polka, je Npoixdni-la njegovo vojaško sponobnoet. PridobH si je mm pat i je ne le svojih vojakov, teimveč tudi meščanov, s katerimi je često prihajal v stik ter vzpodbujal dolavnoMt slovenskih naixxlnih društev z jugoslovanskima smernicami. Zlasti s<» je zavedal posebne važnosti t snega sodelovanja med vojatštnom in prebivalstvom v pokrajini, ki je živela v občutljivi dobi spajanja treh skupin Južnih Slovanov v eno samo narodno odi-nieo .
Ko je leta 1939 zapuiščal svoj molk v Ool.iu, so mu narodna d niš t \m tega zgodovinskega slovens.ke«ra mesta p: e<lal& srebrno sabljo
iMihajlovie je zapustil svoj polk in postal načelnik štaba plavut ga povelj nLštva za utrjevanje. Toda kmalu je prišel v sjor s svojimi i»redstojniki urlede življenjsko važnega \-pra sanja jugoslovanske obrainbe. Bil je mnenja, da država s tako omejenim« denarnimi «re<l-stvi kot Jugoslaivija ne bi smela pričeti graditve utrjenih ob-
polotič-ne nevarnosti, ki sem vas nrv njo opozoril. Bog naj mi pormtga, da se bo izkazala resnic«, in da nie potem laliko kaznujete A • z 20 dnevi pripora. Toda, če imam ji«z prav. je naša domovina zares v nevarnosti."
/Po tem dogodku je bil Miliai-lovič pronn-sčen v Mostar v Hercegovini kot pomočnik na-eeln'nka generaln«ira štaba pm-morslke oblasti V tej službi je bil, ko so nemška "stuka" le-tala obstreljavala Beograd, ne da bi prej napovedali vojno. Kot ffenrralštahni častnik je polkovnik Mihajlo\-ič vedel, da bo med prvimi potezami jugoslovanske vo;ske moral biti' i>o«kns prehoda skozi Albanijo. Poskušal j - ta načrt uresničiti ne <la bi čakal navodil. Toda bilo je prejxv/.no.
'Napadena preden je bila mobilizacija končana in oslabljena zaradi n -dosre svojih krat-kovidnili politikov, je bila .Tu-iro-lavija od premočnih sil o-"w'a poliojena, navzlic junaškemu odporu arm i j generala Simovva.
I-raza Afihajlovič se je s svo-
(ia to naj pošlje kdor ga želi imeti vsaj 10 centov v znamkah, druga leta smo jih pošiljali po 20 centov. Takoj pišite na GRDINOVO FIRMO, 1053 "East 62nd St., Cleveland, O.
rainbniJi črt. katerih obrambna, jinii oddeiki umaknil v goiate lUfCi" je zelo dvoiuna, kar je po- pokrajine SamLžaika nad Pečtjo zneje dokazal zlom Mairinoto- ' ve črte.
Posh ulica tega spola je bila nemesrtitev Miliajloviča k jugo-slo\-. glavnemai vojnemu naxl-zoiistvu. kjer je imel še d m g, mnogo pomembnejši spor s predstojniki
Spominjajoč nvojih izkušenj v Sloveniji, je svoje predstojnike opozoril na potrebnost vjpostavitve tesrm^a smlelova-nja meti vojsko in narodnimi organizacijami, poudarjajoč in rfstro obsojajoč tiste kratkovidne politike- ki so zanimajoč se samo za krajevna -vprašanja, uni/čevali narodno edrnstvo in ustvarjali vprašanje o izhodu mobilizacije. Nekateri med temi politiki, ko *o zvedeli o Mti-
in Novim Pazarjem. V teh planinah so našli zavetja mnogi vojaki, tain so svobodoljubni Krtek i kmetje dolge i-rste ro-do\- vodili ln>j proti Turkotn. iJ'rugi oddetki to se umikajoč «e iz Južne Srbije, ki jo je Hitler did za plačilo Bolgarom za njihovo tretje izdajstvo v času enega rodu. poskrili v plaaiin-«kib predelih okrog Zaječarja, Paračina in Niša.
<lksvo,feval(p)c je neusmiljeno zatiral prebiva lstvo. k a terena edhii zločiin je bil ta, da se je drznilo upreti Hitlerjevim načrtom in ustaviti njegovo na-» predovanje. Po'najbolj zanes-ljiviOi poročilih .ie Hitler nameraval .napasti Turčijo in Rusijo prvo nedeljo v maju. Simovi
|>iot i Rusiji moral odložiti do konca junija, ta zamuda šestih
tednov je utegnila prispevati k ruski zmagi v borbi za Moskvo in, ,po dimgi strani je Angležem zagotovila dragocen čas na BI Ganjeni vzhodu.
Srbe a- razkosani Jugoslaviji je bilo treba strogo kaznovati za njihov "zločin." Srd je planttel v srcih ljudi, sfkritili v svojih planinskih zavetjih oh vest Ji o trpljenju njihovih rodbin v uvestkli. Bili so premagani, a še vedno so imeli "voje puške in nekoliko tepov. Sklenili so, tla bodo zvesti čet-niškini izročilom — članov tajne organizaeri je, ki .ie od l. 1903 vodila junaško borijo proti Turkom. Bolgarom, Avstrijcem in Nemcem — nadalje\ali na isti način borbo proti svojim tlačil I jem.
Toda setlaj imajo za vodite-i Ija namesto malega trgovca vaškega učitelja ali vaškega duhovnika, prvič v svoji opevani zgodovini, genera I štabnega častnika.
Izraža Milinjlovič je postal njihov vodja. .
'Njegova hitro zbrana vojska 80 do 100 tisoč ljudi, ki rajši svobodni umirajo kot pa da bi živeti v suženjstvu, piše na?-holj junaške strani te vojne, bojujoč v neverjetnih, ^-prav fantasjtičnih okoliščinah v vojni, ki po besedah predsednika Rr>o«evelta. koristi tudi tej deželi v njeni veliki borbi proti osjiSčni napadalni drhali.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MTJZI-KALLJE.
SL4)VKNt»KE PESMI S3>irk» » narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Clevelmndu.
Ona — $13«
Emil Adamif—IS JUGOSLOVANSKIM NARODNIH PESMI va moUd zbor..........................M
Sest narodnih pesmi u m<
iki »bor ....................M
Sest NARODNIH PESMI za me-
iani i bor .................... M
hajlovičevi spomenici., so se čev državni udar, ki je bil iz pritožili pri vojnem miinistru injraz srl>ske nezadovoljnosti pro-zahtevali kazen za tega častni-i ti sporazuma z osi-ščem, je Hi<t-ka, ki si je drznil stopiti v po-('lerja prisilil da je svojo potezo
sedaj lahko dobite lastnoročno podpisano knjigo
TWO
pisatelja louis-a adamlc-a za navadno ceno
$2.
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Monej- Older za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime-------------------------
Št,
ulica ali Box št.--------------------------
M os t o in državna_____________
Naročite lahko to knjigo pri:
66
knjigarni Glas Naroda
99
216 WEST 18th STREET
NEW YORK
frmoe Vrnturini—ŠK8T MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
frrda Juvuner—I/. MLADIH LET. mo^ki zbori .................
FIBOO JCVANfiC:
zjutraj......................sto
Hloranaka ...................JO
PETER JEREB: Pelin rata; VASILIJ VIIRK : Podoknloa........JM
zorko pkeix)vec:
Ko so fantje proti rasi BI.....2«
Le enkrat Se .................
Slava de J a ..................jt%
H H. yol.ari*: Kotmarln; JOS.
PAVČIČ: Potrkan pJe« ......JI
TZ STARE ZALOGE pa ima mo 5e naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriiha slov« Orlovske himne (Vodopiree) ... Slovenski akordi, ti mehanik
lira, (Helmar) Jt - M ia
noskih zborov (Kari Adami«) Trije meiani zbori (Glasbena Hs-ties) ________________________________
V pepeio'.f ni noti. kan tata za »Me. zbor in orkester. (Sattner)....
.71
Mladini.
za mladino t klavir* <E. Adami«) ______________
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (metki tn mešani) .... .........
Moški zbori
OSKAR I)EV:
BarClrt; Oj, uioj Aoeel Sot; Kam ml. fantje, dm v vas poj-demo ......................M
OSKAR I)EV:
J&n&ou, Ijabca moj«; Ko ptl^i-ca na tate gre; IMI; Moj očka ma konjička dva; i»»biv sem pl Slovo; Je vplhnlla lu« '
EMIL ADAMIČ:
Modra devojkt (belokranjska.. f*
Vso noč prt potorl ...........3M
Jarjera ......................JE5
Hodi Mirka domo; Kaj druge ga bofem; 7dravlca ........Ji
VASILIJ MIRK tn A. C BOBU ING :
VetriC; P« aradlol ..........M
Dre pesmi, (Preleree) zbor ia sol*__________
N'a*i himni, dvoglasno __________________
Gorski odmevi (Labarnar). II. zvezek, motiti zbori __________
ZA TA.MB1RICK:
K A GORENJSKEM ,1E F LETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburicc, zloži] Mar ko Bajak..............
slovenske narodne pesmi za tambn-raSki zbor (Bajuk) ___________
Bom šel na planine«, (Bajitfc). podpur) ------------------
IA C1TRE:
Poduk za rltre. — * zveskl — (Koieljskl) ___________
.H
.n
.75
4t
ZA KI A VIR:
Buri pridejo. — Keratnlea —
t.—
M
104 narodnih mešani zbor, Emil
s motiti In
Ailsml^ ___.1 —
KANTJE NA VASI. 18 namdnlh aa moikl »bor. Ciril Pregelj.. M
Naročilo pošljite aa:
"Glas Naroda
99
ti« WEST t Mi STREET
NEW YORK. N. T.
NABIRANJE KNJIG ZA' VOJAKE.
Priprave bodo kmalu dovnŠe--ne. za vsenarodaio kampanjo nabiranja knj'ng- za oborožene Rile Zdim žen ili držav* in trgovsko mornarico. Nahiranjet se> bo vržilo pod nadzorstvom od-tJora, izbranega od Ameriškega knjižničarskega u druženja. A-mei-ižkGiga Rdečega kiiža in Ulnited Service organizacij.
To prizadevanje bo nosilo ime National Defense Book Canif|>aign in upa se. da sa nabere 5 do 10 milijonov knjig, da se napolni vojaške knjižnice, ki so radi hitrega naraščaja ivasili oboroženih sil, postale nezadostne
^Prebivalstvo Sirom dežele ho naprošeno, da podari knjige v tfhramlbo lokailnjli šol ali knjižnic, od koder se bodo razdelile med najbližja vojaška taborišča
Vojaki hodo smeli izposoje-vati si te knjige brezplačno. Nabirale se bodo samo knjige, he revije ali masgazani.
stroljenili 288 Židov in 100 Sr-•bov zaradi obtožbe, da so pomagali jugoslovanskim četni-kom proti Nemcem. V poročilu se naarlaia, da je med ustreljenimi bilo tudi mnogo žen in otrdk. med drugimi pa tudi dr. Guttman in dr. Loevvi. z
V koncentracijskem taborišču v "neodvisni" Hrvatski je bilo ustreljenih osc«n Židov, ker so pomagali drugim .140 židom jiobegniti iz nekega vstaškega taftjoriiča >n pobeliti k četni-kom. Med temi 340 Židi je bilo tudi 42 židovskih deklet.
i NOVE USTRELITVE V JUGOSLAVIJI.
Po poročilih, ki ao priept-Ia z Londona, je bilo v koncentracijskem taborišču v Uižicu u-
Rojake prosimo, ko poiljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN .- POSTAL MONEY
ORDEE, ako je vam le priročno
Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger^ pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
2% i 3*4 in^er — 224 strani Težava umetno ............ 15e.
KVIŠKU SRCE — (ti. 355)
2% * 3% inčer — 224 strani v belem celolidu ...... .50c
KVIŠKU SRCE — St. 408)
2% x 3% lnčer — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (št. 408) 2Vi x 4 1 nCer — 255 strani vstevSi Sr. Kriiev Pat
Cena 11.50
RAJSKI GLASOVI ~ (ti. 416) 2% x 4 infer — 255 strani Ttievil St. Kriiev Pot
Cena S1.50 SKRBI ZA DUSo	416)
8x4% Infer — 512 strani
Cena $L73
I NEBESA NAS DOM — (St. 415)
2% x Infer — 31M Infer
Cena 75e
SVETO PISMO ...................
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molitrenike po zelo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori o-soafeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli 2 ujimty post reči.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Ker •( Bear««
fino Tflaano .....................45
r nanje rezano .......... .79
CATHOLIC POCKET MANUAL r fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
......... 3L....