AcrocephaluS letnik 13 1992 številka 54 4 ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia. Ljubljana naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editonal board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec revised and translated by tisk print cena naklada 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13. tel. 064/47 170 Iztok Geister (oblikovalec, lay out), Bojan Marčeta (za fotografijo, photography) Slavko Polak (za ilustracije, drawings). Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika. assistant editor), Rudolf Tekavčič (tehnični urednik, technical editor) dr. Miha Adamič, Janez Gregori, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, dr. Sergej D. Matvejev, Andrej Sovine, Dare Sere, Davorin Tome, dr. Andrej Župančič Henrik Ciglič Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana, Gregorčičeva 25 a 5 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 500 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov, address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina International Girobank 61000 Ljubljana, Langusova 10, tel. 061/262017 Ljubljana. Žibertova 1 četrtek med 18. in 20. uro Franci Janžekovič 62003 Maribor. Maistrova 10 tel. 062/20618 Franc Bračko 62000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29086 Peter Trontelj 61000 Ljubljana, Cesta na Laze 27 tel. 061/575732 Tatjana Čelik 63320 Velenje, Stantetova 8 teL 063/858888 50100-620-133-05-1018116-2385287 Andrej Bibič, Franc Bračko, Luka Božič, Tatjana Čelik, Iztok Geister, Tomaž Jančar, Franc Janžekovič, Primož Kmecl, Bojan Marčeta, dr. Sergej D. Matvejev (častni član), Borut Mozetič, Miro Perušek, Dare Sere, Peter Trontelj, Milan Vogrin, dr. Andrej Župančič (častni član) 20 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) in 200 DEM za ustanove No. 50100-620-133 7383-99885/0 Mnenje avtorjev ru nujno tuvj. na» ..,• .:<— Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-226/92 z dne 4.3 1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. XI11-54-1992 ACROCR'HALUS Uvodnik Leading article 22. oktobra 1992 je bil v prostorih skupščine občine Ljubljana Vič~Rudnik sklican ustanovni zbor Društva ljubiteljev Ljubljanskega barja (DLLB). V uvodnih predavanjih sta prof. dr. Ä. Martmčič in član našega Društva A. Sovine predstavila botanične oziroma ornitološke značilnosti Barja in njihovo ogroženost. Žal se je v diskusiji pokazalo, da so predstave nekaterih članov DLLB v ustanavljanju o tem, kaj naj bi varovali na Ljubljanskem barju, popolnoma različne od naših. Medtem ko ornitologi predlagamo za Barje kot evropsko pomembno prebivališče ogroženih ptičjih vrst primarno naravovarstveno funkcijo, pa se nekateri člani DLLB zavzemajo za nadaljnjo širitev kmetijske m živinorejske izrabe, kar vključuje tudi izsuševanje močvirnih travnikov in nadaljnje večanje poljedelskih površin. Na Ljubljanskem barju bi po našem mnenju moral vladati poseben režim gospodarjenja, predvsem sonaravno in po potrebi subvencionirano kmetijstvo na obstoječih kmetijskih površinah, s kmetom kot zaščitnikom narave. Barje vendar ni poznano po koruznih poljih ali gnojenih travnikih, temveč slovi kot edino gnezdišče velikega škurha pri nas, kot zadnje srednjeevropsko gnezdišče južnih postovk in kot življenjski prostor ene močnejših evropskih populacij kosca, torej vrst, ki sodijo med 28 globalno najbolj ogroženih ptic. Vsesplošna uporaba pojma ekologija je odvrnila pozornost od resničnih naravovarstvenih problemov. V primeru Ljubljanskega barja se jasno izražajo nasprotja med varstvom okolja in varstvom narave. Današnji način razmišljanja je naklonjen raznim »mehkim« variantam, ki so prikazane kot človeku in okolju neškodljive. Javnost z odobravanjem sprejema spreminjanje »ničvrednih« mokrišč v tržno zanimive kmetijske površine. Načrtovalci takih posegov spretno izkoriščajo zanimanje za »ekologijo« in predstavljajo zelene variante kot alternativo asfaltu, betonu in tovarniškemu dimu, ki dušijo človeka. Raznim »ekologom« in okoljevarstvenikom seveda noče biti jasno, da škurh v koruzišču ne more preživeti in da je to podobno kot bi človeka silili živeti na drevju. Ob navideznem zavzemanju za neokrnjeno naravo, ki jo pooseblja le človek-gospodar in ob preživelih parolah o gotovem stradanju naslednjih generacij Slovencev, so prizadevanja nekaterih ljubiteljev Ljubljanskega barja za »barjansko žitnico« pri javnosti dobro sprejeta. Tudi pri tistih ljudeh, ki z navdušenjem podpirajo napore zaščitnikov tropskega gozda ali reševanja zadnjih kitajskih pand, obenem pa so popolnoma ravnodušni ob izumiranju vrst na pragu njihovega doma. Sprašujemo: kaj bo Društvo ljubiteljev Ljubljanskega barja ljubilo in varovalo na Ljubljanskem barju ? Andmj ^^ Pripravljamo tematsko številko našega glasila posvečeno ornitofavni Cerkniškega jezera, Vse, ki imate še neobjavljene podatke, prosimo da jih pošljete na naslov uredništva Acrocephalusa do 10. 1. 1993. Uredniški odbor 129 ACROCEPHALUS XIII-54-1992 Ptiči v »Favni« Henrika Freyerja -ob 150. obletnici njenega izida Birds of Henrik Freyer's "Fauna" -on 150th anniversary of its publication Janez GREGORI Prvi celovito objavljeni seznam ptičev Kranjske, to je dela današnje Slovenije, je znamenito 1842. leta objavljeno Freyerjevo delo »Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische.« (Favna na Kranjskem poznanih sesalcev, ptičev, plazilcev in rib). V spisku našteva nič manj kot 268 vrst ptičev, ki jih je razvrstil po Cuvier-jevem sistemu, od redov, družin in rodov do vrst. Pri redovih in družinah navaja strokovno in nemško ime, ponekod tudi kranjsko (slovensko). Pri rodovih dosledno navaja strokovno, nemško in kranjsko ime, prav tako tudi pri vrstah, s tem da tu dosledno uporablja dvojno poimenovanje (binarna nomenklatura). Tako rod Turdus poimenuje drozeg, vrste, ki so jih tudi tedaj uvrščali v ta rod, pa imenuje črni drozeg (kos), komatni drozeg (komatar), škerlj drozeg (slegur), plavi drozeg (pušča-vec), velki drozeg (carar), brinovi drozeg (brinovka), navadni drozeg (cikovt) in beli drozeg (vinski drozg). Pri vseh strokovnih imenih dosledno navaja tudi avtorja popisa taksona. Tako ima tudi pri nekaterih kranjskih imenih na koncu zapisano črko F., kar pomeni, da je vrsto poimenoval on. Pri vsaki vrsti navaja tudi sinonime, bodisi strokovne (z navedbami avtorja), nemške, kranjske, ponekod pa še sinonime, ki jih označuje z vindiš in ilirskimi, izjemoma celo ruske in češke. Pri mnogih vrstah ima kratko navedbo, kje jo dobimo. Upravičena je domneva, da to pomeni kraj gnezdenja, saj 130 ¦ pri nekaterih vrstah navaja, da jo tam srečamo ob selitvi. Ko prebiramo seznam vrst, smo pogosto v dvomu, katera je mišljena, saj »rt in )raht MiamtUn $j>finQtfyim4 Reptilien «»* Li febe, ----- --»o«- ------- CUVIER'S STOTESt 4 fiarlHtt, mit Abbildung*-Citatan and Angabe de* Vorkommens. dnem froUftonfttaett 9frgifler »K (aUinif$«n, bcutftycn unb Erainiftyin ober f(a»if$en 31am<«. Vra „ Heinrich Freyer* M<|iiicr MwrnaciM« «ab UuQo« kl* 8a*»«*«?Dli«fi»ptjr |> taiba«. LAIBACHo ©«btuAJ in b«r Cftc'Hjrii «3ufcifrsi«l-Hvd^kruAtrfi. 1842. Slika 1: Faksimile naslovnice originalne izdaje Figure 1: Facsimile of the original publication font cover XlIi-54-1992 ACROCF.PHALUS ima le redka med njimi strokovno ime, kakršno je v rabi še danes. Pa tudi ta nas lahko zapeljejo na napačno pot: tako ime Curruca arundinacea pomeni srpično trstnico, rakar pa ima strokovno ime C. turdoides, tj. drozgova penica. Pri reševanju teh vprašanj je ključnega pomena Freyerjeva doslednost, da pri vsakem strokovnem imenu navaja tudi avtorja. Tako je v pomoč starejša literatura, ki navaja tudi sinonime (Hartert, Naumann, Arrigoni), ponekod pa vzporedno primerjamo nemška imena ali celo kranjska. Toda pri slednjih moramo biti pozorni, saj nas lahko zapeljejo tudi ta: čuka Freyer imenuje skovik, skovika pa čuk, kar je glede na oglašanje vsekakor bolj upravičeno. V seznamu je Freyer označil vrste s tekočo številko in to navajam pred imenom vsake vrste. Strokovna imena povzemam po Voous-u (1980). Pri težje razpoznavnih vrstah je razlaga ob koncu seznama. Freyerjev seznam ptičev Kranjske je tak: 1. Gyps fulvus - beloglavi jastreb 2. Aegypius monachus - rjavi jastreb 3. Gyepatus barbatus - brkati ser 4. Falco peregrinus - sokol selec 5. Falco subbuteo - škrjančar 6. Falco columbaiius - mali sokol 7. Falco tinnunculus - navadna postovka 8. Falco naumanni - južna postovka 9. Falco vespertinus - rdečenoga postovka 10. Aquila chrysaetos - planinski orel 11. Aquila clanga - veliki klinkač Aquila pomahna - mali klinkač 12. Haliaeetus albicilla - orel belorepec 13. Pandion haliaetus - ribji orel 14. Circaetus gallicus - orel kačar 15. Accipiter gentilis - kragulj 16. Accipiter nisus - skobec 17. Milvus milvus - rjavi škarnik 18. Milvus migrans - črni škarnik 19. Pemis apivorus - sršenar 20. Buteo lagopus - koconoga kanja 21. Buteo buteo - navadna kanja 22. Circus cyaneus - pepelasti lunj 23. Circus pygargus - močvirski lunj 24. Circus aeruginosus - rjavi lunj 25. Asio otus - mala uharica 26. Asio flammeus - močvirska uharica 27. Tyto alba - pegasta sova 28. Strix aluco - lesna sova 29. Bubo bubo - velika uharica 30. Strix uralensis - kozača 31. Glaucidium passehnum - mali skovik 32. AegoUus funereus - koconogi čuk 33. Athene noctua - navadni čuk 34. Otus scops - veliki skovik 35. Lanius excubitor - veliki srakoper 36. Lanius minor - črnočeli srakoper 37. Lanius senator - rjavoglavi srakoper 38. Lanius collurio - rjavi srakoper 39. Muscicapa striata - sivi muhar 40. Ficedula albicollis - belovrati muhar 41. Bombycilla garrulus - pegam 42. Turdus menila - kos 43. Turdus torquatus - komatar 44. Monticola saxatilis - slegur 45. Monticola solitarius - pušcavec 46. Turdus viscivorus - carar 47. Turdus pilaris - brinovka 48. Turdus philomelos - cikovt 49. Turdus iliacus - vinski drozg 50. Cinclus cinclus - povodni kos 51. Sturnus roseus - rožasti škorec 52. Pyrrhocorax graculus - planinska kavka 53. Oriolus oriolus - kobilar 54. Saxicola torquata - črnoglavi prosnik 55. Saxicola rubetra - repaljščica 56. Oenanthe oenathe - kupčar 57. Erithacus rubecula - taščica 58. Luscinia svecica - modra taščica 59. Phoenicians phoenicurus - pogorelček 60. Phoenicurus ochruros - šmarnica 61. Luscinia megarhynchos - mali slavec 62. Luscinia luscinia - veliki slavec 63. Acrocephalus arundinaceus - rakar 64. Acrocephalus scirpaceus - srpična trstmca 65. Acrocephalus schoenobaenus - bičja trstnica 66. Acrocephalus paludicola - ojstnčna trstnica 67. Acrocephalus paludicola - ojstrična trstnica 68. Sylvia atricapilla - črnoglavka 69. Sylvia nisoria - grahasta penica 70. Sylvia curruca - mlinarček 71. Sylvia communis - rjava penica \CR-)( I PHAI.US XI11-54-1992 72. Sylvia borin - vrtna penica 73. Prunella collahs - planinska pevka 74 Pxunella modularis - siva pevka 75. Regulus regulus - rumenoglavi kraljiček 76. Regulus ignicapiUus - rdečeglavi kraljiček 77. Phylloscopus trochilus - kovaček 78. Hippolais lcterma - rumeni vrtnik 79. Phylloscopus sibilatrix - grmovščica 80. Phylloscopus collybita - vrbja listnica 81. Troglodytes troglodytes - stržek 82. Motacilla alba - bela pastirica 83. Motacilla flava - rumena pastirica 84. Motacilla cinerea - siva pastirica 85. Anthus trivialis - drevesna cipa 86. Anthus pratensis - mala cipa 87. Anthus spmoletta spinoletta - cipa vriskarica 88. Anthus campestris - rjava cipa 89. Apus apus - črni hudournik 90. Apus melba - planinski hudournik 91. Delichon urbica - mestna lastovka 92. Hirundo rustica - kmečka lastovka 93. Riparia riparia - breguljka 94. Caprimulgus europaeus - podhujka 95. Alauda arvensis - poljski škrjanec 96. Galerida cristata - čopasti škrjanec 97. Lullula arborea - hribski šrjanec 98. Melanocorypha calandra - laški škrjanec 99. Parus major - velika sinica 100. Parus ater - menišček 101. Parus lugubris - žalobna sinica 102. Parus palustris - vrbja sinica 103. Parus caeruleus - plavček 104. Parus cnstatus - čopasta sinica 105. Aegithalos caudatus - sinica dolgorepka 106. Panurus biarmicus - brkata sinica 107. Rennz pendulinus - plašica 108. Emberiza citnnella - rumeni strnad 109. Emberiza cia - skalni strnad 110. Emberiza cirlus - plotni strnad 111. Emberiza schoeniclus - trstni strnad 112. Miliaria calandra - veliki strnad 113. Emberiza hortulana - vrtni strnad 114. Plectrophenax nivalis - snežni strnad 115. Passer domesticus - domači vrabec 116. Passer montanus - poljski vrabec 117. Fnngilla coelebs - ščinkavec 118. Fnngilla montifringilla - pinoža 119. Montifringilla nivalis - snežni vrabec 120. Carduelis carduelis - lišček 121. Carduelis flammea - brezovček 122. Carduelis cannabma - repnik 123. Carduelis spmus - čižek 124. Serinus citnnella - konopeljščica 125. Serinus serinus - grilček 126. Coccothraustes coccothraustes - dlesk 127. Carduelis chloris - zelenec 128. Petronia petronia - skalni vrabec 129. Pyrrhula pyrrhula - kaiin 130. Loxia curvirostra - mali krivokljun 131. Loxia pytyopsittacus - veliki krivokljun 132. Carpodacus erythnnus - škrlatec 133. Sturnus vulgaris - škorec 134. Corvus corax - krokar 135. Corvus corone corone - črna vrana 136. Corvus frugilegus - poljska vrana 137. Corvus corone cornix - siva vrana 138. Corvus monedula - kavka 139. Pica pica - sraka 140. Garrulus glandarius - šoja 141. Nucifraga caryocatactes - krekovt 142. Coracias garrulus - zlatovranka 143. Sitta europaea - brglez 144. Certhia familiaris - dolgoprsti plezalček 145. Tichodroma murana - skalni plezalček 146. Pyrrhocorax pyrrhocorax - planinska vrana 147. Upupa epops - smrdokavra 148. Merops apiaster - čebelar 149. Alcedo atthis - vodomec 150. Dryocopus martius - črna žolna 151. Picus viridis - zelena žolna 152. Picus canus - siva žolna 153. Dendrocopos major - veliki detel 154. Dendrocopos medius - srednji detel 155. Dendrocopos minor - mali detel 156. Dendrocopos leucotos - belohrbti detel 157. Picoides tridactylus - triprsti detel 158. Jynx torquilla - vijeglavka 159. Cuculus canorus - kukavica 160. Tetrao urogallus - divji petelin 161. Tetrao tetrix - ruševec 162. Bonasa bonasia - gozdni jereb 163. Lagopus mutus - belka 164. Perdix perdix - poljska jerebica 165. Alectoris graeca - skalna kotoma 166. Coturnix coturnix - prepelica 167. Columba palumbus - golob gnvar 168. Columba oenas - golob duplar 169. Columba livia - skalni golob 170. Streptopelia turtur - divja grlica 171. Otis tarda - velika droplja 172. Tetrax tetrax - mala droplja 173. Burhmus oedicnemus - prlivka 132 XI11-54-1992 ACROCEPHALUS 174. Pluvialis apricaria - navadna prosenka 175. Charadrius hiaticula - komatni deževnik 176. Charadrius dubius - mali deževnik 177. Charadrius alexandrinus - beločelni deževnik 178. Pluvialis squatarola - črna prosenka 179. Vanellus vanellus - priba 180. Haematopus ostralegus - morska sraka 181. Grus grus - sivi žerjav 182. Ardea cinerea - siva caplja 183. Ardea purpurea - rjava caplja 184. Ixobrychus minutus - mala bobnarica 185. Egretta garzetta - mala bela caplja 186. Egretta alba - velika bela čaplja 187. Ardeola ralloides - čopasta čaplja 188. Botaurus stellaris - velika bobnarica 189. Nycticorax nycticorax - kvakač 190. Ciconia ciconia - bela štorklja 191. Ciconia nigra - črna štorklja 192. Platalea leucorodia - žličarka 193. Plegadis falcmellus - plevica 194. Numenius arquata - veliki škurh 195. Numenius phaeopus - mali škurh 196. Scopolax rusticola - sloka 197. Gallmago gallinago - kozica 198. Gallmago media - čoketa 199. Lymnocryptes minimus - puklež 200. Limosa limosa - črnorepi kljunač 201. Calidris canutus - veliki prodnik 202. Calidris minuta - mali prodnik 203. Calidris alba - beli prodnik 204. Calidris alpina - spremenljivi prodnik 205. Philomachus pugnax - togotnik 206. Tnnga nebulana - zelenonogi martinec 207. Tringa erythropus - črni martinec 208. Tringa totanus - rdečenogi martinec 209. Tringa stagnatihs - jezerski martinec 210. Tringa ochropus - pikasti martinec 211. Actitis hypoleucos - mali martinec 212. Himantopus himantopus - rdečenogi poloj-nik 213. Recurvirostra avosetta - sabljarka 214. Rallus aquaticus - mokož 215. Crex crex - kosec 216. Porzana porzana - grahasta tukalica 217. Porzana pusilla - pritlikava tukalica 218. Porzana parva - mala tukalica 219. Gallinula chloropus - zelenonoga tukalica 220. Fulica atra - črna liska 221. Glareola pratincola - komatna tekica 222. Podiceps cnstatus - čopasti ponirek 223. Podiceps auntus - zlatouhi ponirek 224. Tachybaptus ruficollis - mali ponirek 225. Podiceps nigricollis - črnovrati ponirek 226. Gavia immer - ledni slapnik 227. Gavia arctica - polarni slapnik 228. Gavia stellata - rdečegrli slapnik 229. Hydrobates pelagicus - navadni strakoš 230. Larus marinus - veliki galeb 231. Larus hyperboreus - ledni galeb 232. Larus fuscus - rjavi galeb 233. Larus canus - sivi galeb 234. Larus ridibundus - rečni galeb 235. Rissa tridactyla - triprsti galeb 236. Stercorarius parasiticus - rjava govnačka MOTACILLiE. ~ ACCENTOR. 16 &. C. (M.) Phragmitis Bechst. ©d)ttffćnger. bizhja peniv ¦ \ za F. 65.) Sylvia — B. Saliearia — Selby. iron Na om. I. 46. t. 107. 3n ©efttduchen an (Sümpfen im ©ar0fd)eitftgcr (Sänger, zher-'" noglävna peniza F...... 68.) Sylvia atricapilla Lath. Sc. albifroni B. (var.) ©đjmarjbtottfl , lOfön(f) , ®*tf arjfopf. Jr. ihemoglivka, therna plnixa. icon Pri ach 23- 1. N a n in, 77. 2« 3. ' 3n Saubhöljetn, 9> C. (M.) nisoria Bechst. gefperberter ©dnger. pilana pe-ai niza F. 69.) Sylvia — B. ©petbetßtaStnöde. icon Naum. 76. 1. «. »ci 9teifnifc. • .10. C. Garrula B. Äfapperfänger. broliza peniza. 70.) Jdotarilla Cnrruca , dnmeturiim. Gm. Sylvia Curruca Lath. Scop. >< Naum. Garrula B. ffilüUercien/ 3<»ungta$müc!e. lt. brohaa, boreliia , peniza. icon F r i a eh 21. 2. a. N a u in. 77. 1. 11. C. (M.) cinerea C fat)fer ©änger. fiva peniza. 71.) Motacilla Sylvia L. genuine (BtaSmücfe, L>otngta*müc?e. !r. terfini x..ek, larflni xajtcli. icon Noi. 52. Naum. 78- 1. 2. et I. t. 33. f. 69. 3m Sbjetgntten Zeri». bel 3bria ic, 12. C. (M.) hortensis Bechst. grauer ©anger, vertna peniza. 72.) Motacilla Salicaria L. fltaue (SStuSmiide. icon N o i. 72. Naum. 78. et I. 63. f. 68. IV. ACCENTOR B. $ fite» o g et. fr. p e v k a F. 1. A. alpinus B. SHpen^glueoogel. velka pevka. 78.) Motacilla alpina Gm. M. Sturnui collarii S cop. icon. Naum. 92. i-Xuf Stiften bet 4>ocfialpen. %. A. modularis. B. fdjieferbrufliger glue», mala pevka. 74.) Sylvia modul irii Lath. Motacilla — L. Curruca lepijria B r i s s. {r. penita. icon F ri ich 21. 2. b. Nan m. 92. 3. 4. et I. XIII. t. 32. 3n jungem bidjten Stf>»utjgel)ölje. Slika 2: Faksimile 15. strani originalne izdaje Figure 2: Facsimile of the 15th page of the original publication 133 ACROCEPHALUS 237. Stercoranus pomarinus - srednja govnačka 238. Sterna hirundo - navadna čigra 239. Sterna albifrons - mala čigra 240. Sterna sandvicensis - kričava čigra 241. Chlidonias niger - čma čigra 242. Chlidonias leucoptera - beloperuta čigra 243. Pelecanus onocrotalus - rožnati pelikan 244. Phalacrocorax carbo - veliki kormoran 245. Phalacrocorax aristotelis - vranjek 246. Cygnus olor - labod grbec 247. Cygnus cygnus - labod pevec 248. Änser anser - siva gos 249. Anser fabalis - njivska gos i 250. Melanitta fusca - žametna raca 251. Clangula hyemalis - zimska raca 252. Bucephala clangula - zvonec 253. Aythya ferina - sivka 254. Aythya marila - rjavka 255. Aythya nyroca - kostanjevka 256. Aythya fuligula - čopasta črnica 257. Anas spinosa Lath 258. Anas clypeata - raca žličarica 259. Tadorna tadorna - votlinska raca 260. Anas acuta - dolgorepa raca 261. Anas platyrhynchos - mlakarica 262. Anas strepera - konopica 263. Anas penelope - žvižgavka 264. Anas querquedula - regeljc 265. Anas crecca - kreheljc 266. Mergus merganser - veliki Žagar 257. Mergus senator - srednji Žagar 268. Mergus albellus - mali Žagar Komentar k posameznim vrstam: Za večino vrst so strokovna imena, kot jih je zapisal Freyer, navedena kot imena ali sinonim v katalogu Matvejev in Vasic (1973), za razlago nekaterih pa je potrebna dodatna literatura. 2. = Vultur cinereus L. (Naumann V: 317). 11. = Aquila naevia Briss - Aquila pomarina pomarina Brehm. Imena A. naevia, ki ga je dal Gmelin, ni mogoče zanesljivo določiti in je bilo uporabljeno tudi za vrsto A. clanga Pallas (Schifter in litt.), to pa navaja tudi Frey er med sinonimi. 12. = Falco albicilla Gmel. (Naumann V: 162). XIII-54-1992 22. = Falco cyaneus L. in F. griseus Gm.: obe imeni Freyer navaja kot sinonima, za to vrsto velja tudi nemško ime Kornweihe; zavaja ime C. pygargus L, ki je bilo uporabljeno pri opisu samice in mladega osebka (Naumann V: 274). 26. = Strix arctica Sparrm. (Hartert II: 988). 52. = Pyrrhocorax alpinus C. Nekoliko zmede je glede pravih imen v rodu Pyrrhocorax, vendar pa je P. alpinus (pri nekaterih avtorjih tudi P. pyrrhocorax) sinonim za planinsko kavko P. gra-culus (L.), medtem ko je za planinsko vrano P. pyrrhocorax (L.) - glej 146. -sinonim Pyrrhocorax ali Fegilus gracu-ius(Arrigoni 1929, Naumann IV: 40, 48). 64. = Motacilla arundinacea Gm. (Naumann II: 64). 66. = C. (M) aquatica Temm. 67. = C. (M.) Cariceti Naum. Naumann je mislil, da je njegova C. Cariceti drugačna od C. aquatica Temm. (Naumann II: 40, Schifter in litt.). 78. = Motacilla Hippolais Gmel. (Naumann II: 82). 80. = Sylvi rufa Lath. (Naumann II: 82). 131. - Loxia pytiopsittacus Bechstein (Neumann III: 232). 146. = Fregilus Craculus C. Moti nemško ime »Steindohle«, ki je ime za planinsko kavko (52); za planinsko vrano (146) bi moralo biti ime »Stein-ali Alpenkrähe«. 201. = Tringa canutusGm.t T grisea Gm. (Naumann VIII: 239). 203. = Aienarius Calidris M. - Cali-dris alba (Pallas) (Hartert II: 1599) = Tringa arenaria L., Arenaria grisea Bech. (Naumann VIII: 174). 204. = Pelidna Cinclus L., Cinclus Torquatus Briss. (Naumann VIII: 205). 210. = Tringa Ochropus Temm. = T. ochropus L. (Schifter in litt.). 218. = CrexpusillusV. = Rallus parvus Scop. 134 Xlll-54-1992 223. = Colymbus obscurus, caspicus Gm. (Naumann XII: 85). 225. = Podiceps auritus Lath., tudi nemško ime Ohren-Steissfuss je sinonim za črnovratega ponirka (Naumann XII: 98). 231. = Laras glaucus L. = Larus hy-perboreus Gunnerus; Naumann (XI: 267) navaja nemški sinonim Bürgermei-ster-Möve. Freyer ga opisuje kot »velikega beloperutega galeba«, ki se ob nevihtnem vremenu pojavlja na rekah, jezerih in ribnikih. 241. = Sterna nigra Briss. (Naumann XI: 105). 246. = Cygnus gibbus Bechst. (Naumann IX: 230). 255. = Anas africana Gmel. (Naumann X: 182). Matvejev, Vasić (1973: 28) jo navajata kot vrsto Oxyura leuco-cephala (Scopoli). Sinonim te vrste je Erismatura leucocephala, medtem ko ime Anas leucophthalmos nekateri avtorji navajajo tudi za vrsto Aythya nyro-ca. Dvom pa razpršita nemško in kranjsko ime, ki ju navaja Frey er: Weisau-gige Ente ali kostanjeva raca. 257. = Za vrsto Anas spinosa Lath, mi z dosegljivo literaturo ni uspelo do sedaj ugotoviti, katera je mišljena. Freyer navaja, da je po navedbi Ž. Zoisa neki čolnar 28. oktobra in 12. novembra 1798 v Pripošici dobil dva primerka te vrste in da verjetno pripadata »drugi hemisferi«, ter da je v Evropi naravoslovci še niso videli, vsaj popisali je še niso. Zanimivo je, da najdbo obeh primerkov navaja Žiga Zois (Aves terrestres Europeae, rokopis - 1795) z istimi datumi (dan in mesec), vendar z letnico 1796. Freyerjeva »Favna« je dragocen dokument časa, iz nje črpamo favnistične in celo ekološke podatke, nekatere vrste so izjemna redkost (npr. Hydroba-tes pelagicus, Larus hyperboreus, Den-drocopos leucotos, Sterna sandvicensis, ACROCEPHALUS Tadorna tadorna). Seznam naj bi obsegal vrste, dobljene na Kranjskem, z gotovostjo pa lahko rečemo za brkatega sera (3), da to ne velja, saj Freyer navaja, da ser po Zoisovih besedah živi na Koroškem. Tudi za nekatere danes redke vrste Freyer ne navaja nobenega podatka o pojavljanju, npr.: Äegypius monachus, Buteo lagopus, Monticola so-litahus, Serinus citrinella, Petroma petroma in Pelecanus onocrotalus. Težko je reči, kaj je mislil Frey er z navedbo, da vrsta Panurus biarmicus živi v »severnejših krajih v trstju«. Tvegano je soditi o pravilnosti determinacije na podlagi današnjega poznavanja in razširjenosti vrst, saj je od popisa preteklo 150 let in marsikaj se je zagotovo spremenilo. Tako je vrsta Acrocephalus paludicola, ki jo Freyer navaja, danes redek preletnik, ne navaja pa vrste A. palustris, ki je danes pri nas najpogostejša med trstnicami. Favnistično zanimivi so podatki za vrste kot npr.: Circus aerugmosus »v močvirjih in na ribnikih«, Melanoco-rypha calandra »na krasu«, Luscima svecica »v grmovju ob vodi«, Phyllosco-pus trochilus »v gozdovih in grmovju«, Hippolais icterina »v gostem grmovju«, Parus lugubris »na krasu, v gozdu v Lipici«, Remiz pendulinus »na Notranjskem, npr. v Idriji, Postojni«, Plectrop-henax nivalis »občasno pri Ribnici«, Fringilla montifringilla »v najgostejših gozdovih, samo pozimi prihajajo na piano«, Carpodacus erythrynus »v Feisten-bergu. Na Dolenjskem! Friedrich Ru-desc« itd. (Feistenberg - grad Tolsti vrh ali Gracarjev turn, Hrastje pri Šentjerneju na Dolenjskem) Po kratki oznaki ob predstavitvi vrst sklepamo, kje žival gnezdi (če ne piše, da je na preletu ali prezimovanju), vendar je treba biti previden predvsem pri ujedah ter pri vodnih in obvodnih vrstah (npr. rod Charadrius). Sklepamo 135 ACROCFPHALUS lahko, da je bilo prav poznavanje le-teh najslabše. Tako je neverjeten podatek, da Falco columbahus gnezdi v skalovju, F. vespertinus »v skalnatih predelih, npr. pri Idriji«; in da Haliaetus albicilla živi »v visokih gorah Gorenjske«; da živi »tudi pri Ribnici«, je že nekoliko bolj sprejemljivo. Časovna odmaknjenost zapisa nam postreže z zanimivimi ugotovitvami, kako so se nekatere vrste prilagodile novim, življenjskim prostorom. Tako kosa Freyer označuje kot »gozdnega ptiča«, šmarnico kot prebivalca »v pečinah, v skalovju Alp«, priba pa je »v močvirjih, ob selitvi tudi na poljih«. Da pa je mala cipa živela »v močvirjih in na vlažnih, poplavnih travnikih«, ne bomo mogli preverjati, saj je prav njen življenjski prostor najbolj klonil pred melioracijami. Da ne bodo bralcu Freverjeve Favne delala težave krajevna imena, mu je na voljo prevod najpogostejših: Gewachstem grad Kolovec (Radomlje pri Domžalah) Laibach - Ljubljana, Lustthal bei Laibach - Dol pri Ljubljani, Kärnten - Koroška, Reifnitz - Ribnica, Kal-tenbrunn nächst Laibach - Studenec (pri Igu), Kumberg - Kum, Stangenwald - Štanga (Sv. Anton), Wochein - Bohinj, Oberkrain - Gorenjsko, Idna - Idrija, Schneeberg - Snežnik, Ferlachstein -, Innerkram - Notranjska, Jauerburg -Javornik, Karst - Kras, Lippiza - Lipica, Adelsberg - Postojna, Feistenberg -, Igg - Ig, Ruchenstein - grad Rukenštajn ali Rekštajn (Laze pri Boštanju, obč. Sevnica), Weissenfeis - Bela Peč, Bil-lichgratz - Polhov Gradec, Mossthal -Zablate (vas Plešivica pri Brezovici, Ljubljana), Raunach - Ravnik, Krain -Kranjska, Kleingraben - Mali graben, Freudenthal - Bistra, Auersberg - Turjak, Kroisenbach - grad Rakovnik v vasi Rakovnik (pri Šentrupertu, dolina Mirne), Zirknitz - Cerknica. 136 XI11-54-1992 Zahvala. Dr. Herbertu Schifterju iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju za pomoč pri razrešitvi najbolj kritičnih imen vrst ter Marku Aljančiču in dr. Branku Reispu za pomoč pri pripravi rokopisa. LITERATURA ARRIGONI DEGLI ODDI, E. (1929): Ormtologia Italiana. Ulrico Hoepli. FREYER, H. (1842): Fauna der in Kram bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. Laibach. HARTERT, E. (1912-21): Die Vögel der paläark-tischen Fauna. II, Berlin. HARTERT, E. (1903): Die Vögel der paläark-tischen Fauna. I, Berlin. MATVEJEV, S.D., V.F. VASIĆ, (1973): Catalo-gus faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. SAZU, Ljubljana. NAUMANN, Naturgeschichte der Vögel Mitteleuropas. Neu bearb., I—XII: VOOUS, K.H. (1980): List of European breeding birds, including birds on the Dutch list. Limosa, 53: 91-104. POVZETEK Freyerjevo delo »Fauna der in Kram bekanten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische«, objavljeno leta 1842, je prvi celoviti objavljeni spisek ptičev Kranjske, to je dela današnje Slovenije. V spisku našteva 268 vrst ptičev, ki jih je razvrstil po Cuvierjevem sistemu. Navaja strokovna, nemška in kranjska (slovenska) imena (izjemoma še druga). Pri vrstah dosledno uporablja binarno nomenklaturo. Pri vseh znanstvenih imenih takso-nov navaja tudi avtorja popisa taksona, kar je olajšalo prepoznavanje posameznih omenjanih vrst. Pri večini vrst podaja kratko oznako o njenem statusu na Kranjskem, bodisi o pojavljanju ali pa o habitatu. Podajamo spisek vrst, ki jih omenja Freyer, in sicer po zaporednih številkah, kot jih je zapisal on. K nekaterim vrstam podajamo komentar glede identitete in kritične pripombe glede statusa. Po literaturi, ki nam je bila na razpolago, XI11-54-1992 ACROCL-PHALUS nismo mogli ugotoviti identitete vrste Anas spi-nosa Lath. Freyerjeva »Favna« je dragocen dokument časa, saj nam daje favnistične in celo ekološke podatke. Med navedenimi vrstami so nekatere danes izjemna redkost, časovna odmaknjenost zapisa pa nam daje podatke o tem, da so nekatere vrste naselile nove habitate. SUMMARY Henrik Freyer's work entitled »Fauna der Krain bekanten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische« was published in 1842 in Ljubljana and contained the first truly comprehensive list of the birds of Carmola, i.e. a part of today's Slovenia. The author listed no less than 268 species, classified according to he Cuvier's system and furnished with scientific, German and Carniolan (Slovene) names (and in a couple of cases with some others as well). For the stated species binary nomenclature was consistently used by him. For all scientific names Freyer also stated the name of the author of the mapping carried out in a certain taxon, what has made it easier to identify the species mentioned in this book. For most species a short description about their status in Carniola was given, either in respect of their appearance or habitat. This article contains a list of species mentioned by H. Freyer, i.e. with consecutive numbers as written by him. To some species notes regarding their identity as well as critical remarks as to their status were added. From all available references, the identity of the Anas spinosa Lath. could not be established. Freyer's "Fauna" is a valuable document of time, for it renders us not merely faunistic but ecological data as well. Some species among the stated ones are today extremely rare, while due to all the years that have passed since the birth of Freyer's book, we become aware how some species have adapted to new habitats. Prehrana pegaste sove Tyto alba na Diet of Barn Owl Tyto alba at Mursko Franc JANŽEKOVIČ Murskem polju polje UVOD Pegasta sova Tyto alba naseljuje pretežno nižinska področja. O njeni prehrani je veliko znanega, za področje Slovenije je objavljeno preučevanje prehrane samo z Ljubljanskega barja (Tome 1992). Izbljuvke sem nabral dne 2. 7. 1986 v zapuščenih hlevih pri železniški postaji Veržej na Murskem polju, UTM: WM 96. Vrstno pripadnost malih sesalcev sem določil s pomočjo priročnika »Mali sesalci« (Krystufek, 1985). REZULTATI IN DISKUSIJA Rezultate analize izbljuvkov podajam tabelarično (tabela 1 in tabela 2): Tabela 1: Sestava plena pegaste sove Tyto alba po razredih in družinah Table 1: Structure of Barn Owl's prey as per classes and families Skupina N N % Sesalci Mammalia Rovke Soricidae 165 58,5 Krti Talpidae 2 0,7 Voluharice Arvicolidae 60 21,3 Miši Muridae 31 11,0 Ptiči Aves 20 7,1 Žuželke Insecta 4 1,4 91,5 Skupaj: 282 100,0 Legenda: N - število primerkov / number of specimens N % - odstotek števila primerkov / percentage of number of specimens 137 ACROCF-PHALUS XI11-54-1992 Tabela 2: Vrstna sestava plena pegaste sove Tyto alba Table 2: Structure of species in Bam Owl's prey Vrsta N N% V relativno majhnem vzorcu, (282 izoliranih osebkov) je delež malih sesalcev 91,5 %, ptičev 7,1 % in žuželek 1,4 %. Najštevilčnejša vrsta ugotovljena v prehrani pegaste sove z Murskega polja je gozdna rovka s 36,2 % deležem. Vidno so še zastopane vrste: poljska rovka s 16 %, poljska voluharica z 10 %, vrabci s 6 %, vrtna voluharica s 5 % in gozdna voluharica s 4 % deležem. V prehrani pegaste sove z Murskega polja nastopajo vse vrste terestičnih malih sesalcev (iz družin rovk, krtov, volu- 138 haric m miši) znanih s tega področja, s tem dopolnjujem ugotovitve Krystufka (1991) o razširjenosti nekaterih vrst sesalcev v Pomurju. LITERATURA KRYSTUFEK, B., 1985. Mali sesalci. Naša rodna zemlja 4. PDS. Ljubljana. KRYSTUFEK, B„ 1991. Sesalci Slovenije. PMS. Ljubljana. TOME D., 1992. Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus (13) 51, 33-38, Ljubljana. POVZETEK Iz izbljuvkov pegaste sove Tyto alba nabranih na Murskem polju, Slovenija (UTM: WM 96), je avtor izoliral ostanke 282 živali. Glavnino prehrane predstavljajo sesalci Mammalia z 91,5 %, ki pripadajo 19 različnim vrstam. Ptiči Aves so v prehrani zastopani s 7,1 % in žuželke Insecta z 1,4 % deležem. Med sesalci prevladujejo gozdna rovka Sorex araneus 36,2 %, poljska rovka Crocidura leu-codon 16,0 %, poljska voluharica Microtus arvalis 9,9 % in vrtna voluharica Pitymys subterraneus 5,3 % med ptiči pa vrabci Passer 6,4 %. SUMMARY From the pellets of Barn Owl Tyto alba gathered at Mursko polje, Slovenia (UTM: WM 96), remains of 282 animals were isolated by the author of this article. The main part of its diet is represented by mammals, i.e. 91.5 %, belonging to 19 different species. The Aves birds are represented by 7.1 %, insects by 1.4 % share. As far as mammals are concerned, there predominate Sorex araneus (36.2 %), Crocidura leucodon (16.0 %), Microtus arvalis (9.9 %), and Pitymys subterraneus (5.3 %). Birds are most frequently represented by sparrows Passer (6.4 %). Franc Janžekovič, Maistrova 10, 62000 Maribor 102 36,17 3 1,06 2 0,70 4 1,41 9 3,19 45 15,95 2 0,70 11 3,90 2 0,70 3 1,06 28 9,92 1 0,35 Gozdna rovka Sorex araneus Mala rovka Sorex minutus Povodna rovka Neomys fodiens Močvirska rovka Neomys anomalus Vrtna rovka Crocidura suaveolens Poljska rovka Crocidura leucodon Navadni krt Talpa europaea Gozdna voluharica Clethrionomys glareolus Veliki voluhar Arvicola terrestris Travniška voluharica Microtus agrestis Poljska voluharica Microtus arvalis Kratkouhe voluharice Microtus sp. Vrtna voluharica Pitymys subterraneus 15 5.31 Rumenogrla miš Apodemus flavicollis 1 0,35 Navadna belonoga miš Apodemus sylvaticus Dimasta miš Apodemus agrahus Belonoge miši Apodemus sp. Pritlikava miš Micromys minutus Črna podgana Rattusrattus Siva podgana Rattus norvegicus Hišna miš Mus musculus -, Ptiči Aves sp. Vrabci Passer sp. Žuželke Insecta sp. Skupaj 9 3,19 3 1,06 2 0,70 5 1,77 1 0,35 1 0,35 9 3,19 2 0,70 18 6,38 4 1,41 282 100,00 Xni-54-1992 ACRÖCFPH U.i S QTTif ' ": avifäviiisticnä Doroci^a. o arostuiočili iSIcUH jClo lil w&XJlObivesXu 9 j i' '' '' "t f* ^ ,: * LQIUIlCdll äVltcLl ^ C ItiCOl üb iXOIu Au&ulcUl * CUL ii &*•L IjLCxi Wilhelm WRÜSS Zapis Sestavlja vrsta zanimivih poročil o klatežih, pi eletnikih in izjemno pojavljajoeih , .:.,-:¦ :. avstrijskem Koroškem, Večidel so bila objavljena v Carinthiji II, /estniku Prirodoslovnega društvo, i. ošte e. v Egretti, glasilu Avstrijskega združenja za ornitologijo. Zapis obseg« >vanja do leta-1991. Ledi;:, kapnik ?avia immer; Po ne povsem za: i bjavi v Carinthiji je bil osebek opa; e n 20. 3. &u na ßiistatsKe? Zmölnig), (Millstätter See) (I. Rumenokiuiru slapnik Ga/ia adamsii: Ta za celine neobičajna in izjemno redka vrsta je bila opazovana in fotogra- firana 8. in 9. 4. 1984 pratf tako na Milštatskem jezeru (Millstätter See), dva osebka pa sta bila opazovana tudi 31. 3. 1985 G- Zmölnig). Polarni slapnik Gavia aretica: Do izida prvega zvezka Priročnika ptic srednje Evrope (Bauer&Qutz 1966) ni bilo znano nobeno poletne; opazovanje te severnjaške vrste na srednjeevropski celim. Od tedaj pa so bili letujoči osebki opazovani večkrat, na primer 1968 (2) m 1920 (3) na Bavarskem (Wust, 1981). Z Millstätter See so znana letovanja v letih 1975 (4) (Zmöllnig, 1977), 1980 (2), 1990 (2) in 1991 (2). Ledni viharnik Fulmarus glacialis: R. Puschnig poroča v Carinthiji II 1923, da je 5. 12. 1992 na Dravi pri gradu Fala (v današnji Sloveniji) ujel mladostnega lednega vihamika, ki ga ;e očki: prizadelo takratno neurje. Meh hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju. Mali viharnik Puffinus assfc baioli; V Carinthiji II poroča. F. C. 3 eller, povzemajoč časopisno notico, da je bil 8. 4. 190' v Wölfebergu z 3 - ujel mali viharnik kar je doslej edini po« k za Avstrijo, Rožnati pelikan P&Ucanus onocrota- lus: 28. 6, 1985 se je zadrževalo na Hodiškern jezeru (Keutschoaher See) 5 osebkov, od katerih je bil eden domnevno poškodovan in zate ustreljen. Preparat tega, po poročilih z decembra 1892 in julija 1927 za Koroško tretjega "iL sfe: Foto 1: Plevica Plegadis ialcmellus, 15. 8. 1988, ribnik Grossedlinger pri WoÜsbergu (M. Wos- chitz) Photo 1: Glossy Ibis. August 15th, 1388 on the Grossedlinger Pond at Wolfsberg (M. Woschitz) 139 ACRÜCI-PHAI.US XI11-54-1992 rožnatega pelikana, hrani Deželni muzej v Celovcu. Kravja čaplja Bubulcus ibis: 21. 5. 1977 je bila opazovana na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter See) po večdnevnih viharjih z juga, ki so v celovško kotlino prinesli tudi saharski pesek. Žličarka Platalea leucorodia; Prvo poročilo za Koroško izvira iz leta 1974, ko je 22. 5. po Dravi navzgor seleča se žličarka preletela skupino obročkoval-cev (S. Hemerka, M. Woschitz in W. Wruss) v koloniji sive čaplje v Žvabeku (Schwabegg). V naslednjih dneh je bila opazovana na domnevnih zadrževali-ščih: 24. 5. na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter See), 25. m 26. 5. na Zablatnikovem ribniku (Sablatnigteich). Med 18. m 22. 5. 1987 pa se je zadrževala v gramoznici v Hovji vasi (Pfaffen-dorf) pri Celovcu. Plevica Plegadis falcmellus: Od 1. do 3. 5. 1970 se je zadrževala na poplavljenih travnikih na Gosposvetskem polju v bližini vojvodskega stola (Zollfeld). Od 21. do 23. 4. 1978 pa je bil en osebek opazovan na področju ribnika Grossed-lmger v Labotski dolini (Lavant tal). 15. 8. 1988 pa je bil ujet mladostni osebek, ki pa je na žalost kmalu zatem poginil. Belolična gos Branta leucopsis: 7. 4. 1991 se je par zadrževal na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter Stausse). Ker sta bili ptici zelo krotki, je bilo mogoče prebrati obroček iz Radolfzella in tako ugotoviti, da izvirata iz Lorenzo-vega inštituta v Grunau-u. Grivasta gos Branta bermcla: 28. 3. 1991 je bila opazovana na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter Stausee). Egiptovski jastreb Neophron per-cnopterus: Carinthia II poroča, da je bil Foto 2: Belolična gos Branta leucopsis, 7. 4. 1991, Velikovški zbiralnik (Völkermarkter Stausee) (M. Woschitz) Photo 2: Barnacle Goose, April 7th, 1991 at Völkermarkter Stausee (M. Woschitz) 140 XI11-54-1992 septembra 1924 ustreljen v okolici Hüt-tenberga (Zifferer, 1925). Zanimivo poročilo je prispeval M. Rössler, ki je 5. 7. 1990 v Goldenberški skupini (Gol-denberggruppe) opazoval odrasli osebek (Limicola (4) 5; 278). Deviški žerjav Anthropoides vir go: 1. 10. 1989 sta bila dva osebka opazovana pri Šmihelu pri Pliberku (St. Mihaelu ob Bleiburgu) (S. Kraut), kar je prvi podatek za Avstrijo, 6. 10. je bil samo še eden. Naslednji dan so bili najdeni ostanki enega izmed njiju, po čemer se je dalo sklepati, da ga je uplenila lisica. Preživeli osebek je bil zadnjič opazovan 8. 10. Morska sraka Haematopus ostrale-gus: 25. 9. 1985 je bil na bregu Zilje (Gail) pri kraju Kotschach-Mauthen ustreljena morska sraka, kar je prvi podatek za Koroško. Veliki prodnik Calidns canutus; 11, 9. 1991 je bil v Ornitološkem rezervatu Črni grad (Neudenstein) pri Velikov-škem zbiralniku (Volkermarkter Stau-sse) ujet in obročkan veliki prodnik (M. Woschitz), kar je prvi podatek za Koroško. Ploskokljunec Limicola falcinellus: 25. 8. 1979 so bili odkriti trije osebki na muljastem bregu dravinega zavoja pri Vernberku (Wernberg) (J. Zmöllnig), kar je bilo 27. 8. tudi potrjeno (S. Wagner). To je prvo poročilo o tej vrsti za Koroško v tem stoletju (Wagner, 1980a). Ploskokljuni liskonožec Phalaropus fulicanus: 5. in 6. 5. 1991 je bil ugotovljen na dravskem zbiralniku pri Mauth-brücknu, kar je prvo poročilo za Koroško (J. Zmöllnig, S. Wagner). Rdečenogi polojnik Himantopus hi-mantopus: Od 21. do 24. 5. 1977 se je par polojnikov zadrževal na Velikov-škem zbiralniku (Volkermarkter See). ACROCEPHALUS Bilo je to po večdnevnih močnih vetrovih z juga (primerjaj pri kravji čaplji!). 22. 5. sta bila polojnika fotografirana pri parjenju (S. Hemerka). Drugi podatki: 4. 5. 1978 na kopališču Dobnach na Milštatskem jezeru (Millstätter See), 24. 5. 1980 pri Smerčah (Emmersdorf) v Ziljski dolini (Gailtal), 19. 5. 1991 na Velikovškem zbiralniku (Volkermarkter Stausee). Rjava komatna tekica Glareola pratin-cola: 21. 5. 1975 je bila opazovana pri ribniku Grossedlinger pri Wolfsbergu, 30. 5. 1978 dve med valecimi pribami pri Velikovškem zbiralniku in 17. 5. 1980 ena v gramoznici Hovja vas (Pfaf-fendorf) pri Celovcu (Klagenfurt). Velika govnačka Stercoranus skua: 6. in 7. 7. 1976 je bila na Milštatskem jezeru (Millstätter See) opazovana in fotografirana velika govnačka (J. Zmöllnig), kar jej do zdaj edini podatek za Koroško. Foto 3; Grivasta gos Branta bernicfa 28, 3, 1991 na Velikovškem zbiralniku (Volkermarkter See) (J. Zmöllnig) Photo 3: Brent Goose, March 28th, 1991 at Volkermarkter Stausee Q. Zmöllnig) 141 yCRO EPHA1 US Ledni galeb Larus hypeboreus: 20. 1. 1979 je bil na bregu Metnitza v Celovcu (Klagenfurt) odkrit ledni galeb (E. liable !, ki se je tu zadrževal do 28, L Od 9. 2. do 23. 2. se je galeb zadrževal na poaročm Beljaka (Villach) (Wagner, 1980b). Kričava čigra Sterna sandvicensis: V Schwemmholzu pri Vernberku (Wern-berg) na inem zavoju je bilo 12. 7, 1985 opazovanih 8 osebkov (M. Thaler). L oreški galeb Larus atricilla: Doslej edino opazovanje te vrste izvira iz Veli-kovškega zbiralnika (Völkermarkter Stausse); 1L 5. 1972 se je v jati približno stotih rečnih galebov zadrževal azteški galeb - zditvenem perju. SenegrJ.ska grlica Streptopelia sene-galensis: 28. 8. 1991 je bila opazovana v Spil na Dravi. Ptica ni bila obroč-kana, pa čudi kaj drugega ni kazalo na to, da ti pobegnila iz ujetništva. Snežna sova Nyctea scandiaca: Konec oktobra 1985 je bila opazovana na prelazu Fiöckenpass (R. Gressel). Uralska sova. Stiix uralensis: Ta redka sova predstavlja na Koroškem slejko-prej uganko. Nadgozdar Granik je leta 1955 poročal o uspešnem gnezdenju pri Griffenu v letu 1955. Ena je bila 3. 10. 1976 na področju Satnitza po pomoti ustreljena. V noči od 24. na 25. 12. 1981 pa se je ena ujela v mrežo nogometnih vrat v Borovljah (Ferlach). Čebelar Merops apiaster: O tem redkem gostu iz jugovzhoda je ponovno nekaj opažanj. 1985 je bilo prvič potrjeno gnezdenje na južnem Koroškem. Gnezdišče je bilo do leta 1991 stalno zasedeno. Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachydaciyJa: Prvo poročne za Ko roško je z 8. 4. 1990, ko je bil. opažen na 142 >l-!992 Jaklingerjevih poli ¦ Qakitr - Felder) pri Wolfsbergu (P, Rasa) Od 17. do 22. 4. 1991 pa se jih je :~" sa rževalo v gramoznici Hovjs vas orf) pri Celovcu (Klagenfuit) Uhati skrjapec Erornoj, Ma pestris: O tem redkem zimskem. gostu je več poročil: 16 i. 1954 pri Celovcu (Klagen-iurt), 31. 1. 1979 v gramoznici fiovja vas (Pfaffendoif) pri Cele rcu (Klagenfurt) m pri Treibach-Atlihofnu od , do 13. 2. j 987. Nenavadno je . dveh osebkov, od katerih je eden občasno pel, 26. 7, 1980 na Kcfcenwe-gu med Porzejem in Hochweissteinom na približno 2350 metrih nadmorske višine, v Karnrjskin Alpah, na t ned vzhodno Tirolsko in Benečijo (C Stobbe). Po obarvanosti sodeč uhati sk nec ni pripadal balkanski, temveč nordijski podvrsti E a flava. Puščavec Montia , h arius: 4. in 5. je bil samec te vrst:- opazc• an na obrobju Malinitza I, l.97Bb), Foto 4: Ploskokljuni liskotiožec Phalarcpus Mica-nus, 5. 5. 1991 na Dravskem zbiralniku (Draustau-see) pri Mauthbnickrru (J Znaöönig) Photo 4: Grey Phalarope, May 5th, 1991 at Đrau-stausee at Mauthbrücken (J. Zmöllnig) XI11-54-1992 ACROCtfPHALUS Variantni drozg Turdus ruficollis atro-gularis: Edino opazovanje te vrste na Koroškem datira z dne 12. 4. 1975, ko je bil pri Zollfeldu v bližini vojvodskega stola opazovan samec. Taščična penica Sylvia cantillans: 1. 5. 1974 je bil samec v jelšah na obrežju potoka, ki priteče iz Stappitzer See pri Mallnitzu (Pflegerl, 1975a). Rjava listnica Phylloscopus fuscatus: 22. 11. 1973 se je pojavila na vrtu gospoda Woschitza v Celovcu (Klagenfurt), kar je prvo poročilo o tej vrsti za Avstrijo (Woschitz, 1974). Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrho-corax: Več opažanj; 30. 10. 1975 na področju Plockena, 3. 7. 1977 na Svinji planini (Saualpe), 20. 9. 1980 pri Bergu v dolini Drave, 15. 10. 1984 na Tschmte-muntalmu na področju Plöckena in 27. 7. 1990 dva osebka na italijanski strani prehoda Plöcken na področju Zgornjega Colinetta. Rožasti škorec Sturnus roseus: Edino poročilo o tej vrsti iz tega stoletja za Koroško: 3. 6. 1972 se je odrasel osebek pojavil v Molzbichlu pri Spittalu na Dravi (Zmöllnig, 1972). Beloglavi strnad Embenza leucoce-phala: 17. 2. 1976 je bila ujeta samica v Celovcu (Klagenfurt), kar je prvo poročilo o tej vrsti na Koroškem (Woschitz, 1977). Plotni strnad Embenza cirlus: 30. 1. 1978 je bil samec ujet v Žrelcu (Eben-thal) pri Celovcu (Klagenfurt), kar predstavlja prvo poročilo o tej vrsti za Koroško. (prev. L G.) LITERATURA BAUER, K. & U. GLUTZ VON BLOTZHEIM (1966): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 1. Frankfurt/M. FELDNER, j. (1979): Die Zugvögel des Lavant-tales, Carinthia II 169/89, 406-426. GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. & K. BAUER (1982): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 8, Wiesbaden. GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. & K. BAUER (1986): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 10, Wiesbaden. KELLER, F. C: Ornithologische Beobachtungen über Frühjahr und Sommer 1901. Carinthia 11, 91/1901, 148-159. PFLEGERL, E. (1975b): Eine Blaumerle Monti-cola solitarius bei Mallnitz, Kärnten. Egretta 18: 68. WAGNER, S. (1980a): Sumpfläufer Limicola fal-cinellus an der Drauschleife bei Villach. Egretta 23: 61-62. WAGNER, S. (1980b): Eismöwe Larus hyperbo-reus überwintert in Kärnten, Egretta 23: 63. WOSCHITZ, M. (1974): Em Dunkellaubsänger Phylloscopus fuscatus in Kärtnen - erster Nachweis in Österreich. Egretta 17: 1-3. WOSCHITZ, M. (1974): Erstnachweis der Fichtenammer Embenza leucocephala für Kärnten. Egretta 20: 47-48. WRUß, W. (1971): Ein Brauner Sichler in Kärnten beobachtet. Egretta 14: 25. WRUß, W. (1973): Die Sumpf- und Wasservögel in Kärnten Carinthia II, 163/83: 531-582. WRUß, W. (1972-1991): Vogelkundliche Beobachtungen aus Kärnten, Carinthia II, 162/82 -182/102 (Jährliche Übersichten). WÜST, W. (1981): Avifauna Bavariae. Die Vogelwelt Bayerns im Wandel der Zeit. München. ZIFFERER, A: Seltenere Vogelerscheinungen in Kärnten. Carinthia II, 114/115-1925, 72 uff. ZMÖLNIG, J. (1972): Ein Rosenstar Sturnus roseus in Oberkärnten. Egretta 14: 60. ZMÖLNIG, J. (1977): Übersommerung von Prachttauchern Gavia arctica am Millstätter See, Kärnten. Egretta 20: 45. POVZETEK Avtor poroča o zelo zanimivih opažanjih redkih klatežev in preletnikov na avstrijskem Koroškem, tako zgodovinskih kot sedanjih. V zvezi s slapniki je nedvomno najbolj zanimivo poletovanje polarnega slapnika Gavia arctica na Milštatskem jezeru (1975, 1980, 1990 in 1991). Na velikovškem umetnem jezeru pa je bil med 100 rečnimi galebi 11. maja 1972 odkrit azteški galeb Larus atncila, kar 143 ACROCF.PHALUS XIII-54-1992 je edino znano opazovanje te vrste v srednji Evropi. Najbolj znan koroški obročkovalec M. Woschitz pa je na svojem vrtu v Celovcu 22. novembra 1973 ujel rjavo listnico Phylloscopus fuscatüs. Sicer pa je zanimivo vedeti, da je bila večina teh redkih ptic opazovana na koroških umetnih jezerih in gramoznicah. SUMMARY The author reports on some very interesting observations of rare vagrants and passage migrants in Austrian Carinthia in the past and present. The most interesting, as far as Divers are concerned, are without doubt the appearances of Black-throated Divers Gavia arctica at Lake Mill- stät (in 1975, 1980, 1990 and 1991). At Völkermarkt Reservoir, on the other hand, a Laughing Gull Lams athcilla was discovered on May 11th, 1972, which is the only known record for this species in Middle Europe, while M. Woschitz, best known for bird-ringing in Carinthia, caught, on November 22nd, 1973 in his Klagenfurt garden, a Dusky Warbler Phylloscopus fuscatus. It may be interesting that most of these rare birds were observed at Carinthian reservoirs and gravel pits. Wilhelm Wruß, Ä-9020 Klagenfurt, Walddorf 62, Austria Spomladanski prelet sršenarjev Pernis apivorus prek Maribora Spring passage of Honey Buzzards Pernis apivorus over Maribor Hladna fronta s padavinami, ki je prejšnje dneve zajela naše kraje, se je umaknila nad vzhodni Balkan in tako 19. 5. 1991 po nekaj mokrih dnevih spet ni deževalo. Še vedno pa je bilo oblačno in neprijazno vreme pri temperaturi + 10°C. Meja sneženja je bila na nadmorski višini 900 m. Omenjenega dne sem ob 11.30 stopil na balkon domače hiše in že takoj opazil v zraku dva (2) sršenarja. Le par sto metrov za njima jih je letelo še sedem (7). Tedaj sem stekel po daljnogled in odhitel na dvorišče. Nad Dravo sem zagledal skupno osemnajst (18) sršenarjev, ki so krožili in se v spirali dvigali. Priletelo je še sedem primerkov, takoj za njimi pa jata kar petindvajsetih (25) osebkov. Ti sršenarji niso krožili, pač pa so počasi drseli v smeri proti Avstriji (proti severu). Malo za njimi sem opazo- val še dva (2) primerka in tako lahko rečem, da je v času od 11.30 do 12 h preletelo Studence pri Mariboru vsaj 52 sršenarjev. Takoj nato sem odšel k Dravi. Od 12 h do 12.45 sem opazoval še petdeset (50) sršenarjev (6+1+2+2+1+25+13). Potem sem bil od 12.45 do 13.45 v gozdu in morebitnih sršenarjev nisem mogel opaziti. Iz gozda sem prišel pri čolnarni Elektrokovi-na, to je približno 3 km od kraja prejšnjih opazovanj. Število sršenarjev se je očitno nekoliko zmanjšalo, saj sem v času od 13.45 do 14.45 opazil »le« petindvajset (25) osebkov (6+2+10+6+1). V naslednjih tridesetih minutah pa sem opazoval samo en osebek. Ob 15.15 sem končal obhod po terenu. Krajši sprehod ob Dravi sem naredil še v času od 16.15 do 17.15 in opazil še šest (6) osebkov. 144 XIIi-54-1992 ACROCLiPHALUS Dne 19. 5. 1992 je opazoval sršenarje tudi F. Bračko, in sicer na Kalvariji nad Mariborom. Od 13 h do 14 h je opazil osemnajst (18) osebkov. Leteli so proti severu (glej tudi prispevek v 51. številki v rubriki Iz ornitološke beležke s podatki za leto 1989, op. ur.). M. Vogrin je isti dan opazoval deset (10) sršenar-jev, ki so krožili nad Hotinjo vasjo (približno 12 km J V od Maribora). Milan je edini, ki jih je opazoval še naslednji dan (20. 5. 1991), vendar je v teku celega dne opazoval le šest (6) osebkov. Za odstopljene podatke se obema lepo zahvaljujem. Vrhunec tega preleta je bil torej 19. 5. 1991, takoj po delnem izboljšanju vremena. Potekal je v smeri sever-se-verovzhod. Sršenarji so leteli nad Dravskem poljem (po ravnini), nato pa čez Kozjak proti svojim gnezdiščem na severu. Vzrok za številčno tako močan prelet lahko iščemo v prejšnem slabem vremenu. Sršenarji so se na svoji poti proti gnezdiščem verjetno ustavili na meji hladne fronte in nizkega zračnega pritiska. Ker je tako vreme trajalo kar precej časa, je prišlo tam do velike koncentracije teh ujed. Ob prvem izboljšanju vremena pa so vsi hkrati nadaljevali pot in tako smo lahko opazovali toliko osebkov hkrati. Če bi bilo takrat na terenu več opazovalcev na različnih krajih in bi opazovali že od zgodnjega jutra, bi bilo skupno število opaženih sršenarjev verjetno še precej večje kot 167 osebkov. LITERATURA BRUN D., dr. C. KÖNIG, A. SINGER (1986): Die Vögel Deutschland und Europas, (1990); Stuttgart. DELIN H., L. SVENSSON, P. BARTHEL (1988): Der Kosmos-Vogelatlas (1989); Stuttgart. POVZETEK 19. 5. 1991 so trije opazovalci nad Mariborom in okolico prešteli 167 selečih se sršenarjev Per-nis apivorus, kar je verjetno povezano z začasno prekinjeno selitvijo zaradi hladne fronte in nizkega zračnega pritiska. Neugodne atmosferske razmere so povzročile veliko koncentracijo selečih se sršenarjev na enem mestu. SUMMARY On May 19th, 1991 three separate observers counted up, above Maribor and its vicinity, 167 migrating Honey Buzzards Pemis apivorus. This large number can be attributed to the temporarily terminated migration along the cold front and low atmospheric pressure line, what in fact caused this concentration of the migrating birds on a single spot. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor 145 ACROCEPHALUS______________________________________________________________________________XI11-54-1992 Pozen prelet rdečih lastovk Hirundo daurica v severni Dalmaciji Late passage of Red-rumped Swallows Hirundo daurica in Northern Dalmatia Mauricio STIPČEVIĆ Dne 5. 11. 1990 sem okrog desetih obiskal majhen zaliv na morski obali v južnem delu Zadra. Ob hladnem in oblačnem vremenu je pihal umirjeni južni veter. Sprehajajoč se po obali sem opazil v zraku pet lastovk. Presenečen sem opazil, da imajo jurice in zatilje rjasto rdeče barve, grla pa rumenkasta. Pet rdečih lastovk je letalo nizko, pri tem pa so lovile drobne žuželke. Pri treh se je videlo, da imajo robna repna peresa krajša, po čemer sklepam, da so predstavljale družino. Opazoval sem jih pol ure. Rdeče lastovke so bile v sosednih deželah opazovane najkasneje 22. 9. 1983 v Makedoniji (Dijksen in Dijksen 1986). Na Hrvaškem so bile videne najkasneje 20. 10. 1954 v Dubrovniku (Tut-man 1956). Pojavljanje teh lastovk v začetku novembra smemo najbrž pripisati poznemu gnezdenju, ki ga je zagotovo povzročilo ponavljajoče se gnezdenje zaradi propada prejšnjega legla. V severni Italiji je pri Udinah nek par rdečih lastovk gnezdil še 24. 10. 1982 (Genero 1983). Ta par je po speljavi mladičev lahko poletel proti jugu šele v začetku novembra, kar je primerljivo z opazovanjem v Zadru. Nedvomno so zakasnele selivke priletele iz južnoevropskih gnezdišč nekje v Italiji, Sloveniji ali Hrvaški, ki so vsa na severnem robu areala v zahodni palearktiki. Severne populacije, h katerim pripadajo tudi evropske, se običajno selijo posamično ali v majhnih skupinah skupaj z drugimi vrstami la- stovk iz družine Hirundinidae. Glavnina jesenskega preleta preko Gibraltarja poteka v septembru in se nadaljuje v oktobru. Nekoliko prej se odpravijo na pot vzhodne populacije zahodne pa-learktike. Iz Turčije odletijo konec septembra, a na Cipru je glavni prelet od konca avgusta do sredine septembra (Cramp et al. 1988). V Dalmaciji je mogoče videti zadnje kmečke lastovke Hirundo rustica, bre-guljke Riparia riparia in mestne lastovke Delichon urbica konec septembra in rekdokdaj v začetku oktobra. To pa pomeni, da je bila opazovana skupina lastovk prisiljena leteti večji del poti, če ne celo pot proti prezimovališču, sama. S tem so izpostavljene dvojnemu tveganju: niso tako varne pred plenilci (Perrins in Birkhead 1983) in pred slabim vremenom, čemur bi se 146 XIII-54-1992 ACROCEPHALUS izognile, če bi se na pot odpravile pravočasno (Elkins 1988). Rdeča lastovka je kot termofilna vrsta manj prilagodljiva naglim in popolnim vremenskim preobratom (Cramp et al. 1988). In kakšni so razlogi za pozno gnezdenje rdeče lastovke v severnem Sredozemlju? Eden je globalno povečanje temperature v Južni Evropi (Wicht 1978), drugi pa bi lahko bil ta, da se je ta vrsta lastovke prilagodila na nekoliko hladnejše podnebje. Temu v prid govori pozno gnezdenje na severnem robu njenega areala, v severni Italiji. V Grčiji in Bolgariji namreč rdeče lastovke gnezdijo le do konca julija, v Španiji pa do septembra (Cramp et. al. 1988). (prev. I. G.) LITERATURA CRAMP, S. (ed.) (1988): The Birds of the Western Palearctic, Vol. V. Oxford University Press, Oxford. DIJKSEN, A., DIJKSEN, S. (1986): Ornithological Observations in Macedonia, Yugoslavia, in Autumn 1983. Lams 36-37: 265-282. ELKINS, N. (1988): Weather and Bird Behaviour. T and A D Poyser, Calton. GENERO, F. (1983): La Rondine rossiccia fljf-rundo daurica nidifica in Friuli. Rivista Italiana Ormtologia 53: 77-79. PERRINS, C. M., BIRKHEAD, T. R. (1983): Avian Ecology, Blackie, Glasgow. TUTMAN, I. (1956): Podaci o opažanjima lastavice pećinske, Himudo daurica (L.) u Dubrovniku. Larus 8: 154-154. WICHT, U. (1978): Zur Arealausweitung der Rötelschwalbe Hirundo daurica in Europa. Anz. orn. Ges. Bayern 17: 79-98. POVZETEK Dve odrasli in tri mlade rdeče lastovke, družina torej, so bile 5. 11. 1990 opazovane v Zadru. To je najkasnejše opazovanje te vrste na Hrvaškem in na ozemlju sosednih držav. Družina je očitno kasnila na poti v afriško prezimovališče zaradi poznega gnezdenja. Ker so vse vrste lastovk, s katerimi rdeča lastovka potuje skupaj, medtem že odletele in so celo morda medtem že dosegle prezimovališče, je takšno selitveno vedenje nenavadno. Po poznem gnezdenju (v severni Italiji) in poznem preletu (severna Dalmacija, četudi le na osnovi dveh primerov, lahko domnevamo, da se vrsta prilagaja na nekoliko hladnejšo klimo. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da se Sredozemlje v celoti segreva. SUMMARY Two adult and three fledgling Red-rumped Swallows, evidently a family group, were observed on 5th November 1990 at Zadar in Northern Dalmatia. This is the latest appearance of this species in Croatia and its adjacent states. The family group has been late on autumn migration towards African winter quarters clearly due to a late or delayed breeding. As all swallow species departed and disappeared from Northern Dalmatia already a month ago, five Red-rumped Swallows were now forced to overfly at least part or perhaps the entire migrational distance alone in the absence of other swallows. This is a very unusual behaviour, for they otherwise migrate in flocks composed of other swallow species. Although this is just one of the few recorded cases of late breeding (in Northern Italy) and late presence (in Northern Dalmatia) in this part of Europe, this may speak in favour of the supposition of a greater adaptability of this thermophilic species on somewhat cooler climate. Mauricio Stipčević, Marka Marulića 29, 57000 Zadar, Croatia ČRNA ŠTORKLJA Prosim za podatke o črni štorklji Ciconia nigra v Sloveniji. Rabil jih bom za njeno predstavitev na simpoziju v Latviji aprila 1993. Janez Gie-gori, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, 61001 Ljubljana. 147 ACROCHPHALUS_______________________________________________________________________________XI11-54-1992 Plotni strnad Emberiza cirlus na avstrijskem Štajerskem Cirl Bunting Emberiza cirlus in Austrian Styria Johann BRANDNER Kot predstavnik sredozemske, toplo-ljubne favne je plotni strnad E cirlus gnezdilec južne in jugovzhodne Evrope. V vremensko ugodnih področjih Avstrije, na Tirolskem v dolini Inna (Gstader & Myrbach, 1986, Goodwin, 1965, Nie-derfolksgruber, 1968) na predarlber-škem v okolici Bodenskega jezera (Bau, 1907) kakor tudi na področju Dunaja (Lugitsch, 1936a,b, 1937, 1948-1955, To-mek, 1947, Luft & Duda, 1970) in v gradiščanski dolini Purga (Ressel, 1980) opažamo tako posamezne osebke kot pare. Iz 19. stoletja je s Štajerske poznan en sam podatek (Seidensacher, 1862). 28. 6. 1841 je Seidensacher našel v neki loki pri Feldkirchnu, južno od Gradca, gnezdo s štirimi jajci. 25. 5. 1980 je Samwald odkril v Ölbergu pri Klöchu (vzhodna Štajerska) pojočega samca (Samwald F. & Samwald O., 1983). Od leta 1984 sta Brandner in Zimmerhackl opazovala plotne strnade v različnih krajih južne Štajerske: v Grassnitzbergu (Spielfeld), Leibnitzu, Kaltneneggu (Glanz), Unterglanzu in Sernau-u (Gam-litz). 148 let po gnezditvenem poročilu Seidensacherja nam je leta 1989 uspelo ugotoviti gnezditev v Unterglanzbergu in Sernau (Brandner, 1991). Tudi leta 1990 so bila ugotovljena tri in leta 1991 eno gnezdenje na tem področju. V bližnji, krajinsko in podnebno zelo podobni severnovzhodni Sloveniji je F. Bračko 2. 8. 1988 opazoval par plotnih strnadov pri krmljenju mladičev. (Bračko in litt.) Krajinske danosti, kot na primer vinogradi, travišča in grmišča, gozdni pa- robki, senožetni sadovnjaki, ustrezajo prebivališčnim zahtevam plotnega strnada. Izjemno mile zime brez snega v letih od 1987 do 1990 so omogočale redna zimska opazovanja, tako je bilo leta 1990 opazovanih sedem prezimujo-čih osebkov. Takšne za plotnega strnada ugodne vremenske razmere zagotovo pripomorejo k širjenju areala te vrste. Po drugi strani pa ne gre prezreti možnosti, da plotni strnad morda že dalj časa prebiva na južnem Štajerskem, a je bil doslej spregledan. Plotnega strnada prištevamo k naj-redkejšim vrstam Štajerske in Avstrije, v Rdečem seznamu (Bauer, 1989) pa ga obravnavamo kot ogroženo gostujočo gnezdilko. (prev. I. G) LITERATURA BAU, A. (1907): Die Vögel Vorarlbergs. J. ber. Vorarlberg, Musealv. 44, 48 pp. BAUER, K. (1989): Rote Liste der gefährdeten Vögel und Säugetier Österreichs und Verzeichnisse der in Österreich vorkommenden Arten. Ost. Ges. für Vogelkunde, Klagenfurt, 58 pp. BRANDNER, J. (1991): Neuere Nachweise und Brutvorkommen der Zaunammer Emberiza cirlus in Österreich. Egretta, 34, 73-85 (1991). GOODWIN, D. (1965): Zaunammer Emberiza cirlus bei Leiblfing (Ost.) j. Orn. 106, 111. GSTADER, W. & H. MYRBACH (1986): Die Vogelwelt eines Teiches bei Inzing, Tirol. Monti-cola 5, 101-212. LUFT, I. & E. DUDA (1970): Zaunammer Emberiza cirlus auf dem Nußberg (Wien). Egretta 13, 3-4. LUGITSCH, R. (1936a): Die Zaunammer in Niederösterreich. Die Natur 12 88-59. 148 XIIJ-54-1992 ACROCEPHALUS (1936b): Einiges vom Mödlinger Zaunammer. Die Natur 12, 128-129. (1937): Emberiza cuius Brutvogel bei Wien. Orn. Monatsberichte 45, 202-204. (1948-1955): Überwinternde Embehza c. cia L. - Zippammer - und Emberiza cirlus L. - Zaunammer. Aquila 55-58, 297. NIEDERWOLFSGRUBER, F. (1968): Ornith. Beobachtungen aus Norditirol. Monticola 1, 169-196. RESSEL, F. (1980): Naturkunde des Bezirks Scheibbs. Tierwelt (1), Scheibbs, 392 pp. SAMWALD, F. & O. SAMWALD (1983): Or-nithologische Beobachtungen, vorwiegend aus der Oststeiermark in den Jahren 1979 und 1980. Mitt. Abt. Zool. Landesmuseum Joanneum 29, 19-40. SEIDENSACHER, E. (1862): Mitteilungen über das Brüten mehrerer Vögel der Steierm. Ver. k und k zool.-bot. Ges. 12, 787-794. TOMEK, R. (1947): Über Nestbau und Eier der Zaunammer in Österreich. Natur und Land 33/34, •52-53. POVZETEK Po letu 1841 je bila v letih 1989, 1990 in 1991 v krajih Unterglanzberg in Sernau ugotovljena gnezditev plotnega strnada Emberiza cirlus. Habitat je tam bogato sestavljen: prepletajo se vinogradi, senožetni sadovnjaki, travišča in grmišča in gozdni robovi. Avtor pripisuje širjenje areala te sicer sredozemske vrste v kraje z izrazito celinskim podnebjem, predvsem milim zimam, kakršne so bile v letih od 1987 do 1990, ko je bilo mogoče to vrsto strnada opazovati v teh krajih tudi pozimi. Seveda pa ni izključeno, da je bila vrsta doslej prezrta. Plotni strnad je v Avstriji uvrščen v Rdeči seznam kot ogrožena gostujoča gnezdilka. SUMMARY In 1981, 1990 and 1991, breeding of the Cirl Bunting Emberiza cirlus was established for the first time since 1841 at Unterglanzberg and Sernau in Styria. The habitat there is rich, intertwined with vineyards, traditional orchards, grassy patches, shrubberies and forest edges. The author ascribes the extension of the range of this other- wise Mediterranean species to places with distinct continental climate primarily to mild winters, as were the ones from 1987 to 1990, when Cirl Buntings could be seen in these places in winter as well. On the other hand it is quite possible that this species has been simply overlooked. Cirl Bunting has been in Austria included on the Red List as an endangered visiting breeder. Johann Brandner, Puchstrasse 9, 8430 Leibnitz, Austria namene pošlje kopije posnetkov iz lastne knjižnice; (3) jim z uporabo sonografa pomaga pri analizi glasov; (4) jim svetuje glede opreme in tehnike snemanja; (5) in jim s svojimi posnetki pomaga pri identifikaciji ptic. Po drugi strani pa ornitologi lahko pomagajo naši organizaciji tako, da za njeno knjižnico prispevajo svoje posnetke in tako omogočijo, da postanejo precej bolj dostopni za raziskave. Dobrodošli so posnetki vseh ptičjih vrst, saj bodo pripomogli k temu, da naša zbirka postane bolj celovita. Predvsem bi radi dobili še veliko več posnetkov ptic s celotnega Palear-ktičnega območja, sicer pa naj darovalci takšnega gradiva vedo, da bodo njihovi prispevki trajno shranjeni po naših visokih arhivskih standardih, in sicer v eni največjih zbirk živalskih glasov na svetu. Prosimo vas, da glede podrobnosti prosite za našo brošuro »Notes for Contributors« (Sporočila darovalcem posnetkov). British Library of Wildlife Sounds (BLOWS), National Sound Archive, 29 Exhibition Road, London SW7 2AS, U.K. Fax 071-8238970 Telephone 071-5896603 149 British Library of Wildlife Sounds (BLOWS) BLOWS smo ustanovili leta 1969 kot mednarodno neprofitno organizacijo, ki naj bi zbirala in ohranjala zapise živalskih glasov, hkrati pa delovala kot nekakšna priročna knjižnica za raziskovalne in izobraževalne namene. Danes ima BLOWS že mednarodno priznano zbirko glasov vseh mogočih živali z vsega sveta -ptic, sesalcev, žuželk, dvoživk, plezalcev in rib. Poseben poudarek smo dali glasovom ptic, predvsem tistim iz zahodnega Palearktičnega območja. BLOWS lahko z glasovi ptic pomaga ornitologom na več načinov: (1) da jim svetuje o razpoložljivosti posnetkov glasov večine ptičjih vrst po vsem svetu; (2) jim v raziskovalne ACRQCEPHALUS____________________________________________________________ XI11-54-1992 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook POLARNI SLAPNIK Cavia arctica BLACK-THROATED DIVER - from December 7th to 29th, 1991 at Šobec near Lesce (in swimming pool with entrapped stream and sandy bootom) Malo preden se je stemnilo, sem dne 7. 12. 1991 na Šobčevem bajerju pri Lescah opazil slap-nika v zimskem perju. Plaval je ločeno od jate rac, m sicer po sredini bazena, ki je bil zamrznjen le pri iztoku. Zaradi slabe svetlobe nisem mogel ugotoviti, za katero vrsto gre. Naslednji dan zjutraj je bazen zamrznil že do otoka, slapnik pa je urejal perje in se potapljal na eni izmed nezale-denelih zaplat med ledom. Po ravnem kljunu, temnem perju do višine oči in belini na spodnji strani vse do noge sem ugotovil, da gre za polarnega slapnika. Ob strani vratu in delu prsi je imel še ostanke svatovskega perja. Enajstega decembra sem ga posnel s kamero, ko se je potapljal in plaval daleč pod ledom, tako da so se otroci drsali nad njim in ga opazovali skozi led. Race so se slapnika bale in se preselile na prvo zbiralno zajetje. Čez nekaj dni je poizkušal tudi leteti, sicer pa je bil v dobri kondiciji. Zadnjič sem ga opazoval in fotografiral 29. decembra. Boris Kozinc, Hraše la, 64249 Lesce ČOPASTI PONIREK Podiceps cristatus GREAT CRESTED GREBE - 2 nests at Draga near Ig in 1983 19. 6. 1983 sem prijetno presenećen v Dragi našel gnezdo čopastega ponirka Podiceps cristatus s tremi jajci. Zdelo se mi je pa malo nenavadno, da niso pokrita, kajti ponirki imajo navado, da jajca pokrijejo, kadar zapustijo gnezdo. Iz zaklona sem opazoval, kaj se bo zgodilo. Na moje veliko presenečenje in razočaranje hkrati je na gnezdo pristopicala zelenonoga tukalica Gallmula chloro-pus in se takoj lotila enega od jajc. Zmotil sem jo pri obedu, odstranil uničeno jajce, drugi dve pa pokril z gnezdnim gradivom. Pozneje sem ugotovil, da je bila moja skrb zaman, kajti gnezdo je bilo zapuščeno. Istega dne sem v istem ribniku, kakih 100 m stran, našel še eno gnezdo čopastega ponirka s petimi jajci. Tu so se mladiči izpeljali, zato pa toliko bolj žalostno končali ob jesenskem praznjenju ribnika. Nekaj let zatem nisem opazil, da bi čopasti ponirek gnezdil na ribnikih v Dragi na Ljubljanskem barju. Odnos do žive narave bi se moral na tamkajšnjih ribnikih bistveno spremeniti, saj so bili navsezadnje proglašeni za »naravni spomenik«. Ivo A. Božič, Na Jami 8, 61000 Ljubljana KVAKAČ Nycticorax nycticorax NIGHT HERON - 2 imm. from July 1st to 22nd, 1982 at Radomlje 1. 7. 1982 sem ob opekarmški mlaki v Radomljah z drevesa spodil mladega kvakača, ki pa se je na drugem koncu spet usedel na drevo. Vnovič sva se srečala na istem mestu 15. 7. 1982 in 22. 7. 1982. Vendar pa je več kot razumljivo, da tu kvakač ne gnezdi in da si je kot že samostojen mladič le iskal hrano. Ivo A. Božič, Na Jami 8, 61000 Ljubljana 150 XHI-54-1 ACROCEPHALUS ČOPASTA CAPLJA Mdeola ralloides SQUACCO HERON - 2 on May 31st, 1981 at Ljubljanske barje (one in nuptial plumage), 1 on July 1st at Radomlje. 1 on May 1st to 14th at Ljubljansko barje (in nuptial plumage) •¦•- • ** Dne 31. 5. 1981 sem imel na Ljubljanskem barju ob Iščici priložnost opazovati dva osebka, pri čemer je imel eden izraziteje rjavo obarvan hrbet s poudarjeno modrim kljunom. Čaplji sta se zadrževali na drevju in budno opazovali dogajanja okrog sebe. Skušal sem se jima približati, a se mi je to posrečilo le do določene razdalje. Čim sem se pokazal iz zavetja, sta se namreč takoj pomaknili na varno razdaljo. Moje naslednje srečanje s čopasto čapljo datira iz 1. 7. 1982 ob opekarniški mlaki v Radomljah, kjer mi jo je tudi uspelo fotografirati. Osebek je bil iepo ziatorumen z modrim kljunom. Čaplja ni bila kdo ve kako plašna, le spreletela se je parkrat pred mano in se umaknila na varno razdaljo. I. in 2. 5. 1987 ter 14. 5. 1988 pa sem se s čopasto čapljo srečal na Ljubljanskem barju v Dragi, kjer je bil en sam osebek. Nedvomno so bili vsi ti osebki le na preletu, ali morda na letovanju, nikakor pa niso gnezdili. Ivo A. Božič, Na Jami 8, 61000 Ljubljana BELA ŠTORKLJA Ciconia cicoma WHITE STORK - nest at Proseniško near Celje in 1991 (the westernmost nest in the Slovene region of Štajerska) Dne 30. 8. 1991 sem šel iskat gnezdo bele štorklje, na katero me je opozoril oče. Šel sem na Proseniško, vas kakih pet kilometrov severovzhodno od Celja. Gnezdo sem našel na slemenu gospodarskega poslopja, ki je bilo v preteklosti sušilnica hmelja, na višini kakšnih 17 metrov. Stavba stoji tik ob cesti. V bližini sta dva ribnika, malo naprej proti Šentjurju pa še dva. Po pripovedovanju gospe Skok, ki je lastnica gospodarskega poslopja in živi v sosednji hiši, je gnezdo aktivno več kot 11 let. Pred 11 leti se je namreč njena družina preselila v Proseniško in od takrat so štorklje tam gnezdile vsako leto. Menda so gnezdile že prej, vendar pa nihče ne ve, od kdaj. Na leto starša vzredita po dva do pet mladičev, v letu 1991 so poleteli trije mladiči na jug. Leta 1990 je neurje vrglo gnezdo na tla, vendar sta ga KK Šentjur in lovska družina postavila nazaj. Pred šestimi leti, leta 1985, je nekdo ustrelil enega od staršev, drugi pa je ostal v bližini gnezda. Ptica je preživela na Proseniškem skoraj vso zimo, vendar pomladi ni dočakala. Leta 1991 so v Šentjurju opazili poskus gnezditve bele štorklje, vendar so gnezdo odstranili, ker naj bi štorklje motile promet! Gnezdo sem opazil v bližini diskontne trgovine v Šentjurju. Podatke o gnezdu v Proseniškem sem posredoval Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Maribor, kjer tega gnezda do takrat še niso evidentirali. Kolikor je meni znano, je to najbolj zahodna lokacija trenutno aktivnega gnezdenja bele štorklje na Štajerskem. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 61432 Zidani most LABOD GRBEC Cygnus olor MUTE SWAN - juv. on December 9th and 10th, 1991 at Šobec (saved from ice) Mladostni osebek se je zadrževal na Šobčevem bajerju prek vse zime. Prijatelj J. Dežman mi je povedal, da je 9. in 10. decembra v hudem mrazu moral reševati laboda iz ledenega objema, ker se je zaletel proti ledu in primrznjen obtičal na njem. Boris Kozinc, Hraše la, 64248 Lesce 151 ACROCEPHALUS XI11-54-1992 LABOD PEVEC Cygnus cygnus Drugi zapis za Slovenije za obdobje zadnjih 50 let, WHOOPER SWAN - on December 15th, 1991 at Lake Cerknica; Second record for Slovenia for the last SO years. Cerkniško jezero je bilo 15. 12. 1991 skoraj popolnoma zamrznjeno. Lansko zimo je bilo drugače, saj je poledenelo šele sredi januarja, pa tudi voda je bila precej višja. Vreme je bilo tokrat sončno in brez vetra, temperatura približno -5°C. Iz prejšnjih obiskov sva vedela, da se race zadržujejo na nezamrznjenem Strženu med Levišči in Dojicami. Laboda sva seveda takoj opazila že pri prvem pregledu skozi daljnogled, že z Levišč pa sva ga določila za laboda pevca, kar nama je omogočil teleskop Bresser 18-60x60. Razločno sva videla klinast, dolg, rumen del kljuna, vitek, dolg, vzravnan vrat in izbočena prsa. Labod je bil popolnoma snežno bel, kar pomeni, da je šlo za odrasel osebek. Deloval je kar nekako mogočno med drobnimi racami mlakaricami. Z Levišč sva se nato spustila na zamrznjeno jezero, kjer sva se na drsalkah oziroma smučkah druščini še bolj približala. Tako sva lahko fotografirala laboda, pa tudi race sva si dodobra ogledala. Naštela sva približno 500 mlakaric, 2 žvižgavki, 2 sivki, 2 čopasti črnici, 3 zvonce, 80 lisk in 20 malih ponirkov. Na nastalih fotografijah so vse značilnosti laboda pevca dobro vidne, le rumeni klin na kljunu se zaradi šibkega teleobjektiva (200 mm) slabo vidi, kljub temu pa je kljun videti prevladujoče rumen. Primož Kmecl, Karin Rižner, Rihar-jeva 28, 61111 Ljubljana 152 DUPLINSKA GOS Tadorna tadorna SHELDUCK - female on April 25th, 1992 at Lake Cerknica Obrh na Cerkniškem jezeru je malo pred sotočjem z Lipsenjščico ušel iz struge in tako je tam nastala obsežna luža. Takoj sva zagledala belino neznane race (gosi?!) m pogled v teleskop je potrdil, da opazujeva duplmsko gos. Po kljunu brez izbokline m rahli beli črti ob kljunu sva ugotovila, da gre za samico. To je prvo znano opazovanje te vrste na Cerkniškem jezeru. Primož Kmecl, Karin Rižnar, Riharjeva 28, 61111 Ljubljana REGLJA Anas querquedula GARGANEY - 5 at Lake Bresternica near Maribor (plus a pair of Gadwalls) on February 23rd, 1992 Dne 23. 2. 1992 sva bila s prijateljem Brankom na rednem obhodu Bresterniškega jezera. Med pregledovanjem skupine rac sva najprej zagledala par konopnic Anas strepera, ki je tukaj precej redek gost. Nenadoma pa sva opazila pet (5) regelj, ki so se prehranjevali na značilen način s sukanjem okoli svoje osi. Skupinica, sestavljalo jo je četvero (4) samcev in ena samica, je kasneje odletela proti jezu. Regije, ki so se tokrat vrnili precej zgodaj, so bili kot znanilci počasi prihajajoče zgodnje pomladi. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor BELOLISKA Melamtta fusca VELVET SCOTER - female at Lake Ptuj from December 21st, 1991 to January 19th, 1992 V množico redkih rac, ki so letos prezimovale na Ptujskem jezeru, prav gotovo sodi tudi beloli-ska. Ena samica je bila prvič opazovana 21. 12. 1991, ko si jo je pri Ranci ogledoval M. Vogrin. Sam sem jo prvič videl 26. 12. 1991 na istem mestu. 28. 12. 1991 sem belolisko opazoval pri potapljanju. Pri potopitvi si je nekajkrat pomagala tudi s perutmi. Pri tem moram opozoriti, da bela . lisa na peruti, ki velja za enega najboljših določi-tvenih znakov, pri počivanju ni vselej vidna, Omenjena samica je bila zadnjič opažena 19. 1. 1992. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor XIII-54-1992 ACROCEPHALUS MALI SOKOL Falco columbahus MERLIN - on January 13th, 1991 in Ljubljana Dne 13. 1. 1992 sem videl malega sokola, letečega mimo novega pokopališča na ljubljanskih Žalah. Prepoznal sem ga po koničastih perutih, kratkem repu, spominjal me je na »majhnega« škrjančarja. Letel je razmeroma nizko, približno 2 metra nad zidom starega pokopališča. Do tedaj te vrste še nisem opazil. Janez Dovič, Tomačevo 7, 61000 Ljubljana SOKOL SELEC Falco peregrinus PEREGRINE - female (picking small stones from road puddle) at Brezje near Maribor on January 30th, 1992 30. 1. 1992 sem se z avtomobilom peljal po poljskem in z gramozom posutem kolovozu v kraju Brezje pri Mariboru. Pred gozdičkom, imenovanem Gaj, ki je sicer ornitološki rezervat, je s kolovoza, pokritega s krpami tajajočega snega in luž, vzletela ujeda ter nato sedla na visok steber daljnovoda, oddaljenega vsaj sto metrov. Seveda sem kmalu ves vesel ugotovil, da sem se srečal s selcem, in sicer z odraslim primerkom. Po velikosti sodeč pa bi lahko bila samica. Ker me je zanimalo, kaj bo selec počel, sem se malo dlje ob poti ustavil in počakal v avtomobilu. Toda kakšno presenečenje! Selec prileti nazaj na kolovoz, se pri tem nezaupljivo ozira vame in nerodno, kakor po žerjavici, skaklja po poti. Že sem pomislil, da se hoče okopati v eni od luž snežnice, ko opazim, da s kljunom nekaj pobira. Ampak saj pobira kamenčke, si rečem. V času mojega opazovanja (15 minut) je pojedel vsaj 10 kamenčkov. Česa podobnega v ornitološki literaturi še nisem zasledil. Vsekakor je to redek in zanimiv podatek o nenavadnih prehranjevalnih navadah sokola selca. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor BELKA Lagopus mutus PTARMIGAN -Son Mt. Brana (2253 m) in Kamnik Alps, August 23rd, 1991 Konec avgusta sem bil na krajšem potepanju po Kamniških Alpah. Ko smo se 23. 8. 1991 vzpenjali na Brano (2253 m n.v.), sem imel na precej skalnatem travniku malo pod vrhom priložnost opazovati pet (5) belk. Ob našem prihodu so nekaj časa tekle pred nami po slabo uho j eni poti, nato pa so odletele. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor ŽERJAV Grus grus CRANE - 7 from March 18th to 20th, 1992 at Požeg near Pragersko Dne 18. 3. 1992 sem na polju Agrokombmata Rače opazil 7 (sedem) žerjavov Grus grus. Prileteli so iz smeri Ptuja in nekajkrat so zaokrožili nad našo hišo, tako da sva jih z očetom dobro videla. Oče je malo čudno rekel, da so štorklje, jaz pa sem takoj ugotovil, da gre za neko drugo vrsto. Po nekaj krogih so se spustili na polje Agrokom-binata Rače, približno na pol poti med akumulacijskim jezerom Požeg in vasjo Sp. Gorica. Takoj sem stekel po daljnogled (8 x 30) in se jim začel približevati. Približal sem se jim na približno 100-120 m. Opazovane podatke sem zapisal v beležko in še naprej opazoval te veličastne ptice. Po približno tridesetih minutah so vzleteli m odleteli v smer naselja Pragersko. Ko sem prišel domov, sem takoj začel brskati po literaturi. Ker so leteli z ravno stegnjenimi vratovi, sem zasumil, da gre za žerjave. Iskal pa sem še naprej. Rep spodvit, belkast vrat, pod kljunom črna proga, na glavi rdeča kapa. Že je bil tu žerjav. Te ptice sem opazoval še naslednja dva dneva, m sicer 19. 3. 1992 na akumulacijskem jezeru Požeg, ko jih je bilo 7 (sedem), in 20. 3. 1992, prav tako na akumulacijskem jezeru Požeg, ko jih je bilo tudi 7 (sedem). Jezero pa so takrat izpraznili m naslednjega dne, 21. 3. 1992, žerjavov več ni bilo. Javoršek Dominik, Sp. Gorica 1, 62331 Pragersko RDEČENOGI POLOJNK Himantopus himantopus BLACK-WINGED STILT - on May 12th, 1991 at Lake Cerknica Dne 12. maja 1991 sva s kolegom J. Gračnerjem lovila in obročkala ptiče Na Cerkniškem jezeru v bližini Martinjaka. Vreme je bilo deževno, vrh Slivnice je celo pobelil sneg. Sredi dneva je mirno mimo naju »priplaval« dolgonog črno-bel ptič in v nizkem letu letel proti Dolenjemu jezeru. V naši ornitološki literaturi nisem zasledil, da bi rdečenogega polojnika opazili na Cerkniškem jezeru. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana 153 ACROCEPHALUS XI11-54-i 992 SABLJARKA Recurvirostra avosetta AVOCET -2 at Lake Ptuj on May 9th, 1992 Pred dobrim dvema letoma sem prvič videl sabljarko. To je bilo v ornitološkem rezervatu Crna mlaka pri Jastrebarskem (Hrvatska). Še sedaj imam pred očmi sliko tistega poznega majskega popoldneva: množica pobrežnikov in galebov, med njimi pa ta čudovito lepa črno-bela ptica. Kar hudo mi je bilo, ko smo morali domov. Nekako takrat sem tudi začel intenzivneje spoznavati fenomen štajerskih akumulacijskih jezer. Želja, da bi se ponovno srečala s sabljarko, pa je rastla v meni. In sem dočakal. Dne 9. 5. 1992 nismo bili v pobrežniško znanem Ormožu, ampak v Ptuju. Voda je bila precej visoko, na jezeru pa ni bilo niti kvadratnega metra tako zaželenih blatnih površin. Pač pa sva z Damijanom vodila pravcato skupino »nadobudnih ornitologinj«, tako da je bila vsa stvar videti kot nekakšen šolski naravoslovni dan. Ura je bila približno nekaj čez enajst, za seboj pa smo imeli že skoraj vse jezero. Tukaj se je naša skupina ustavila. Postavil sem svoj teleskop, da bi si ogledal manjšo jato rečnih galebov Larus ndibundus, ki so sedeli na nasipu, Prva stvar, ki sem jo zagledal med galebi, je bila sabljarka, ki je brezskrbno stopala po asfaltnem nasipu in s svojim navzgor ukrivljenim kljunom pobirala hrano med naplavinami ob vodi. Takoj nato sem ob njej zagledal še eno. Ko smo se ju nagledali, je Branko odšel proti njima, da bi ju fotografiral. Uspelo se mu je približati na zelo majhno razdaljo, takrat pa so se galebi in z njimi tudi obe sabljarki splašili. Slika, napravljena z navadnim 50 mm objektivom, je kljub temu dokaj dobra. Sabljarki sta po vzletu nekajkrat leteli mimo nas vzdolž nasipa in se pri tem oglašali. Nato sta se usedli na vodno gladino in kot dve raci plavali proti manjšemu otoku. To je bil resnično najboljši možen zaključek zanimivega izleta; pa tudi sicer je bil že čas, da se vrnemo v realni svet vsakdanjosti, saj se je vsem skupaj mudilo na vlak. Meni pa je bilo spet žal. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor RJAVA KOMÄTNA TEKICA Glareola pratmcola COLLARED PRATINCOLE - on May 30th, 1992 at Lake Cerknica 30. 5. 1992 je na zahodni strani jezera, v bližini Levišča na Cerkniškem jezera., za neznanim poži-galcem ostalo obsežno pogorišče, na katerem so bile posejane manjše luže, tam, kjer je nivo tal nekaj nižji, 2e prejšnji teden sva tukaj opazovala vodne ptice in to je bila zadostna spodbuda, da sva se tja odpravila tudi tokrat. Moram še povedati, da je nekaj naprej, kjer se začne trava, to priljubljeno gnezdišče prib. Ob prvih alarmnih klicih prib sva nenadoma splašila tudi neznano ptico, ki sva jo najprej krstila za »veliko lastovko«. Seveda nama je bilo takoj jasno, da to zagotovo ni. Po letu je rahlo spominjala na močvirskega martinca, po postavi pa nikakor ne; imela je vitke peruti in škarjast rep. Ob vzletu sva jasno videla tudi belo trtico. Po spominu iz ključa sva se kmalu spomnila tekic in to je potrdil tudi podrobnejši pregled priročnika. Ob ugotavljanju vrste sva se znašla v rahli zagati. Oba bi prisegla, da je imela popolnoma temne peruti, in že sva začela po malem proslavljati, ko se je v nama oglasila žilica previdnosti. Barva podperutnega perja je zelo varljiva že pri pikastem in močvirskem raartincu, kaj šele pri tekici. Poleg tega je bila svetloba močno difuzna, takšna, v kateri se tudi svetle stvari zdijo temne, če jih opazujemo proti svetlobi. Tekica je imela sicer temne peruti tudi na temni podlagi Javornikov, vendar sva se odločila, da počakava, da se usede Nisva dolgo čakala, usedla pa se je na srečo nedaieč od naju. Ko sva se ji znova približala in je vzletela, sva tokrat razločno videla belo obrobljena sekundarna peresa in kostanjevo rjave spodnje krovce. Tako glede determinacije ni bilo več vprašanja, glede na čas pojavljanja pa sva se spraševala o možni gnezditvi. Vendar tekice 6. 6. 1992 ni bilo več, čeprav sva prečesala vso požganc območje. Primož Kmecl, Kann Rižner, Riharjeva 28, 61111 Ljubljana BELOĆELI DEŽEVNIK Charadrius aiexandnnus KENTISH PLOVER - on April 25th, 1992 at Lake Pernica near Maribor Dne 25. 4. 1992 dopoldan sem opazoval ptice na Perniškem jezeru. Iz jezera so gledale tri še kar velike muljaste površine. Na prvi sem opazoval malega martinca Actitis hypoleucos. Zraven njega se je prehranjeval mali deževnik Charadrius dubius. Na drugi muljasti površini se je sprehajal zraven treh togotrnkov Phiiomahus pug-nax še komatni deževnik Charadrius hiaticula. 154 XI11-54-1992 ACROCEPHALUS Prepoznal sem ga po rdečkasto oranžnih nogah in oranžnem kljunu s črno konico. Nekaj metrov od njega se je sprehajal beločeli deževnik Chara-drius alexandrinus. Okoli vratu je imel prekinjen črni komat. Po hrbtu je bil bolj sivkasto rjav. Noge je imel temne. Bil je samec. Opazoval sem ga z majhnega polotoka, iz grmovja, saj je bil kar plašen. Branko Božič, Pmtarjeva 11, 62000 Maribor PRffiA Vanellus vanellus LAPWING - 520 on passage on March 7th, 1992 at Lake Ormož Dne 7. 3. 1992 dopoldan smo opazovali ptice na Ormoškem jezeru. Nenadoma smo opazili jato ptic, ki so letele čez jezero. Bile so pribe Vanellus vanellus. Jezero so preletavale še ves dan (50, 200, 100, 60, 70). Skupaj jih je bilo okoli 520. Ko smo bili na pol poti, je začelo deževati. Povzpeli smo se na bližnjo lovsko opazovalnico. Med malico smo nad ormoškimi lagunami zagledal jato pobrežnikov. Usedli so se na muljasto površino. Ko je prenehalo deževati, smo se odpravili k lagunam, in ko so posedli, smo ugotovili, da gre za togotnike Philomacus pugnax. Bilo jih je 28. Prevladovali so samci. Eden med njimi je bil skoraj čisto bel. Ko smo se odpravili naprej, so vznemirjeno preletavali laguno. Pri tem sem jih tudi fotografiral. Opazili smo še 6 kožic Gallinago gallinago. V lagunah so plavale tudi štiri (4) regije Anas quer-quedula. Branko Božič, Pintarjeva 11, 62000 Maribor VELIKI PRODNIK Calidris canutus KNOT - on March 29th, 1992 at Lake Cerknica V letu 1992 je prišlo pomladansko deževje precej bolj zgodaj kot lani. 29. 3. je bilo Cerkniško jezero spet pravo jezero in vedela sva, da se morajo na kakšnem primernem koncu zadrževati tudi pobrežniki. Že nekaj časa uporabljava prirejeno točkovno metodo za popis vodnih ptic, pri kateri z določenih točk pregledava celotno površino jezera, nato pa na tak ali drugačen način delava ekskurzije do večjih skupin ptic. Ena izmed takšnih točk je tudi most na Obrhu pri Gorenjem jezeru. Ponavadi tu ni videti nič takšnega, tokrat pa so naju že ob cesti pozdravljali prvi togotniki. Na kratkem sprehodu ob Obrhu sva naletela na še večjo jato, kakih tristo razpršenih ob razliti reki. Verjetno ste že opazovali večjo jato togotnikov: samci večji, samice manjše, samci od prevladujoče belih do takšnih z že naznačeno rjavo perjanico in takih v neuglednem rjavem zimskem perju. Skratka, dokler nisva obnovila habitusa, so se pred nama sprehajale vse mogoče eksotične vrste. Kot rečeno, vseh skupaj je bilo okoli tristo in kmalu sva se navadila njihovih barv in oblik. Nenadoma pa se je v teleskopu prikazala popolnoma drugačna ptica. Na prvi pogled prodnik, vendar kako velik! Takoj sva se spomnila velikega prodnika Calidris canutus, ki sva ga pred kratkim opazovala na Sečoveljskih solinah. Ves ptič je bil v nasprotju z rjavimi togotniki prevladujoče siv. Trup je imel celo nekoliko večji. Imel je kratko nasajeno glavo, občutno večjo od togotnikov, z rahlo nakazano nadočesno progo in črnim, kratkim kljunom. Nog žal nisva dobro videla, malce pa so naju begale tudi samo rahlo nakazane bočne lise. Kljub temu sva determinacijo potrdila tudi doma ob ogledu različnih ključev. Karin Rižner, Primož Kmecl, Riharjeva 28, 61111 Ljubljana TURŠKA GRLICA Streptopeha decaocto COLLARED DOVE - 320 on December 29th, 1991 in Maribor Dne 29. 12. 1991 sem v Mariboru, ob Ulici Kneza Koclja opazoval nenavadno veliko število turških grlic. Posedale so po strehah hiš, po antenah in obcestnih brezah. Naštel sem kar tristo dvajset (320) osebkov. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor VELIKA UHARICA Bubo bubo EAGLE OWL - pair on March 4th, 1992 at Kras (additional data available from author) 4. 3. 1992 sem se odpravil iz meglene Primorske na Kras. Pot me je vodila k velikemu kraškemu udoru. Že tik ob previsu sem naletel na dvoje skubišč kosov, ki sta bila plen ujede. Ob njiju je bilo na skalovju nekaj belih izbrizgov. Na te beline sem bil posebno pozoren, obenem je iz ostenja globoko zadonelo. Najprej en osebek, nato mu je sledil odgovor. Ko sem zatem pnloma-stil v dno globeli, sem v roke vzel daljnogled in počasi preiskal ostenje. Nekje na višini tridesetih metrov v osrednjem delu sem opazil samca velike 155 ACROCEPHALUS XI11-54-1992 uharice. Pripravljal se je na dnevni počitek, saj je imel oči le delno odprte. Občasno je obračal glavo v levo in desno. Nekoliko mu je pritegnil pozornost le rumen metulj, ki je frfotal tik ob njem. Ponovno se je oglasil, potem mu je nekje iz votline odgovorila samica, ki pa je verjetno že valila. Kasneje je vzletel in se skril v bršljan. Ura je bila 12 in nad mano se je v opoldanskem soncu oglasil krokar. Miran Gjerkeš, Ivančičeva 17, Ankaran SMRDOKAVRA Upupa epops HOOPOE - male looking for suitable nest hole; May 1991 at hipce near Lesce Spominjam se osnovnošolskih dni, ko smo krat-kohlačniki po pouku mimogrede našli nekaj smrdokavrinih gnezd. Večino tistih dupel ni več, redka, ki so ostala, pa so že leta prazna. Vsako srečanje s to prelepo ptico je dandanes že pravo doživetje. Lani sem jo prvič opazil 29. aprila pri vasi Breg, in sicer samo v letu. Ponovno sem jo opazil na drevesu 5. maja 1991 na Lipcah pri Lescah. Bolj razburljivo in spodbudno pa je bilo srečanje s smrdokavro 21. maja le kakih 200 m stran. Ko sem nejevoljen pospravljal fotografsko opremo v avto, saj kljub sončnemu jutru niseč nič fotografiral, je na bližnji štor priletel samec - spol sem določil po petju. Verjetno ni bil zadovoljen s pritlehno luknjo v štoru, zato je skočil ob vhod v duplo na bližnjem hrastu. Med tem sem že pripravil fotoaparat, toda po pozdravu »pu - pu - pu« je že izginil v daljavi. Boris Kozinc, Hraše la, 64248 Lesce SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN - 3 on June ist 1st and 4 on July 8th, 1991 at Obrne above Sava Bohinjka river Ob skalni steni nad Savo Bohinjko pri zaselku Obrne sem dne 1. junija 1991 opazoval tri skalne lastovke. Gnezda nisem opazil. Ob skalah sta posedala tudi dva krokarja, ki so ju lastovke kmalu začele napadati. V tem predelu sem se ponovno ustavil 8. 7. in opazil štiri skalne lastovke. Ena je sedla tudi v votlino, po čemer sklepam, da so gnezdile. .Boris Kozinc, Hraše la, 64248 Lesce BREGULJKA X MESTNA LASTOVKA Ripaha ripa- ria x Delichon urbica SAND MARTIN X HOUSE MARTIN - crosbreed on August 31st, 1992 at Lake Slivnica near Celje Od 29. do 31. avgusta 1992 sva si s prijateljico privoščila ornitološke počitnice na Slivniškem jezeru pri Tratni ob Voglajni. Zadnji dan sva nad jezerom opazovala večje število lastovk, za kar je bilo vsekakor »krivo« poslabšanje vremena dan pred tem. Sprva sva videla le kmečke in mestne, zatem pa še najmanj tri (3) breguljke. Ko sva lastovke tako opazovala že nekaj minut, sem nenadoma zagledal rjavo zgornjo stran z belo trtico! Lastovko sva si dodobra ogledala, opazovala sva jo vsaj pet mmut in ugotovila naslednje: - rjava zgornja stran, kar bi ustrezalo breguljki, ki sva jo imela za primerjavo; - bela trtica, ki pri pozornem opazovanju ni bila povsem bela, pač pa rahlo rjavkasto poprha-na. Drugače sta oblika in velikost beline povsem ustrezali belini na trtici mestne lastovke; - rep bolj podoben mestni, torej bolj zarezan kot pri breguljki; - spodnja stran bela, čez prsi pa rahlo nakazan komat (posamezne rjave pege). Po opisu sodeč menim, da bi lahko šlo za križanca, čeprav v literaturi tega nisem zasledil (Swallows and Martins of the world). Milan Vo-grin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas PLANINSKA PEVKA Prunella collaris ALPINE ACCENTOR - 4 on Avgust 9th, 1991 on Ml Peca, 1 on August 23rd, 1991 on Mt. Brana Dne 9. 8. 1991 sem na skalah na vrhu Pece (2126 m) opazoval štiri (4) srednje velike sive ptiče z rjasto liso na bokih. Sklepal sem, da so osebki, ki so medtem že odleteli, mladostne planinske pevke. En osebek planinske pevke sem opazoval 23. 8. 1991 na Brani (Kamniške Alpe). Še večje presenečenje pa me je čakalo naslednji dan, 24. 8. 1991, ko sem ugotovil, da na Velikih in Malih Podih (okoli 2000 m n.v.) sploh ni ptičev, z izjemo planinskih pevk, seveda. Res pa je, da sem te srečal na vsakem koraku. Naletel sem celo na prave družinice s speljanimi mladiči. Prav tako so nekateri primerki še peli. Luka Božič, Pintar-jeva 16, 62000 Maribor XII1-54-1992 ACROCEPHALUS MALI SLAVEC Luscinia megarhynchos NIGHTINGALE - 10 singing males on June 4th, 1990 at Ljubljansko barje Slavček že od nekdaj slovi kot »najboljši« pevec med ptiči. Nekateri so resnično vrhunski pevci, drugi pa le povprečni. Še zlasti spomladi, pravijo, da ima na Primorskem vsak grm svojega slavca, vendar pa lahko slavčkov koncert poslušamo tudi drugod. Tako slavcu očitno ustreza Ljubljansko barje, kjer na nekaj mestih redno poje po več samcev. Tako sem 4. 6. 1990 naredil reden obhod na Barju in registriral pojočega samca na robu Kozlarjeve gošče, medtem ko so ob Iščici muzicirali vsaj trije samci. Tudi na relaciji Ig-Lavrica so peli trije ali štirje, dva pojoča samca malega slavca sem registriral tudi v manjšem gozdičku z gosto podrastjo blizu Drenovega griča. Upati je le, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Božič A. Ivo, Na Jami 8, Ljubljana ŠPANSKI KUPČAR Oenanthe hispamca BLACK-EARED WHEATEAR - male on September llth, 1981 at Markova near Ptuj Na nekoč pobrežniško zmeraj zanimivem po-loju med staro in novo strugo Drave pod jezom v Markovcih je 11. 9. 1981 na kamnitih blokih in produ, pomešanim s peskom in zemljo, iz katere so poganjale borne bilke, posedal m lovil insekte samec španskega kupčarja. V spominu mi je ta poloj ostal prav takšen, kot ga prikazuje posnetek iz zraka v Acrocephalusu št. 27-28, letnik VII, 1986. Kupčar se je nekako z distance, čeprav še zmeraj dovolj blizu (približno 25 m), pustil opazovati okoli dvajset minut. Pri tem se je večkrat vrnil na kamnito klado sredi poloja m daljnogledu nastavljal svoj bordo rjavkasti hrbet. Vsakič, ko se je ozrl čez hrbet, sta se posebej izrazito videli beli črti, ki sta obrobljali od kljuna čez oči potekajočo »kupčarsko« marogo. Grlo je bilo svetlo in ta svetlina je prek vratu počasi prehajala v omenjeno bordo rjavkasto barvo. Morda zaradi pozno popoldanskega sonca, ki sem ga imel za sabo, je ptica delovala bolj kontrastno in temneje, kot je narisana v mnogih priročnikih. Belina v repu in na vsaki strnai očesne proge ter crnina v repu, perutih in očesni marogi sta ta občutek še stopnjevali. Kolikor se spomnim, se ptica ni oglašala, v beležki pa imam zapisano, da sem opazoval sredozemskega kupčarja. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Poročila od koderkoli Reports from here and there LEDAVSKO JEZERO Od 6. do 10. avgusta 1991 sem se udeležil študentskega raziskovalnega tabora »Grad *91« na Goričkem, kjer sem vodil ornitološko skupino. Pozornost sem namenil predvsem pticam na Ledavskem jezeru, upal pa sem, da bom kje na Goričkem ugledal kakšno zlatovranko Coracias garrulus. Ptice sem tudi lovil in obročkal, pri tem sem si pomagal z naj Ionskimi mrežami, vršo m samosprožilnimi pastmi. Za opazovanje ptic sta mi rabila teleskop in daljnogled. V času trajanja tabora sem opazoval 69 vrst, zanimivejša pa so se mi zdela naslednja opazovanja: Mokož Rallus aquaticus je 7. 8. zašel v vršo. Osebek je bil še v mladostnem perju. Martinci - 6. 8. se jih je dopoldne na blatnih plitvinah jezera zadrževalo kar precej, med njimi kakih 25 rdečenogih Tringa erythropus, 5 črnih Tringa totanus, 20 močvirskih Tringa glareola, 5 pikastih Tringa ochropus, 30 malih Actitis hypo-leucos, kot posebnost pa se je med njimi sprehajal tudi jezerski martinec Tringa stagnatilis. Ko sem popoldan oborožen z vsemi lovilnimi pripravami in delovno ekipo privihral na jezero, je bilo le še kakšnih 30 martincev, večinoma malih. Tako je bilo tudi vse ostale dni. Teminkov prodnik Calidris temmmcki - mladostni osebek, ujet 6. 8., je potrdil, da vse lovilne priprave le niso bile zaman. Naslednje jutro pa sem na blatnih plitvinah opazoval še enega. Veliki škurh Numenius arquata se je zadrževal na jezeru in na zamočvirjenih travnikih nad njim od 7. do 10. avgusta, tega dne sem opazoval dva osebka. Mali galeb Larus minutus - 7. 8. sta dva osebka iskala hrano na vodni površini. Po Grantovem priročniku sem ugotovil, da sta tretjeletna. Čuk Athene noctua je 8.8. pel ob robu vasi Grad. Njegovo pesem je na tem koncu Slovenije vse redkeje slišati. Par črnočehh srakoperjev Lanius minor sem vsak dan opazoval na travnikih pri Pertoči. Tistni cvičalec Locustellä luscimoides se je 7.8. ujel v mrežo, vsak večer pa so v trstičju nad jezerom peli vsaj trije samci. Pri iskanju zlatovranke Coracias garrulus sem v dveh dneh pregledal dobršen del zahodnega 157 ACROCEPHALUS XII1-54-1992 in severnega dela Goričkega, a zlatovranke nisem videl. Pregled opazovanih vrst ptic: čopasti ponirek Podiceps cristatus, črnogrli pomrek Podiceps nigricollis, siva čaplja Aidea cinerea, bela štorklja Ciconia ciconia, malakarica Anas platyrhynchos, regija Anas querque-dula, sršenar Pernis apivorus, kragulj Accipiter gentilis, kanja Buteo buteo, navadna postovka Falco tinnunculus, škrjančar Falco subbuteo, fazan Phasanius colchicus, mokož Ratius aqua-ticus. priba Vanellus vanellus, črni martinec Tringa totanus, rdečenogi martinec Tringa erythropus, močvirski martinec Tringa giareola, pikasti martinec Tringa ochropus, jezerski martmec Tringa stagnatilis, zelenonogi martinec Tringa nebu-laria, mali martinec Actitis hypoleucos, kozica Gallinago galli-nago, mali galeb Larus minutus, rečni galeb Larus ridibundus, grivar Columba palumbus, divja grlica Streptopelia turtur, veliki skovik Otus scops, čuk Athene noctua, vodomec Alcedo atthis, smrdokavra Upupa epops, zelena žolna Picus viridis, kmečka lastovka Hirundo rustica, mestna lastovka Delichon urbica, bela pastirica Motacilla alba, rumena pastirica Motacilla flava, taščica Erithacus rubecula, šmarnica Phoenichurus ochru-ros, prosnik Saxicola torquata, kos Turdus merula, trstni cvrča-lec Locustella luscinioides, bičja trstnica Acrocephalus schoe-nobaenus, močvirska trstnica Acrocephalus palustris, črno-glavka Sylvia atricapilla, siva penica Sylvia communis, vrtna penica Sylvia borin, vrbja listnica Phylloscopus collybita, sivi muhar Muscicapa striata, dolgorepka Aegithalos caudatus, velika sinica Parus major, močvirska sinica Parus palustris, brglez Sitta europaea, plašica Remiz pendulinus, kobilar Oriolus orio-lus, rjavi srakoper Lanius collurio, črnočeli srakoper Lanius minor, škorec Sturnus vulgaris, šoja Garrulus glandarius, sraka Pica pica, siva vrana Corvus corone comix, domači vrabec Paser domesticus, poljski vrabec Passer montanus, ščinkavec Frmgilla coelebs, grilček Serinus serinus, lišček Carduelis carduelis, čižek Spinus spinus, zelenec Carduelis chloris, rep-nik Carduelis cannabina, rumeni strnad Emberiza citrinella, trstni strnad Emberiza schoeniclus Andrej Bibič, Osojnikova 7, 62000 Maribor Veliki strnad - upadajoča vrsta? Corn Bunting - a species in decline? RAZISKAVA BRITANSKEGA ZDRUŽENJA ZA ORNITOLOGIJO O VELIKEM STRNADU Raziskave o velikem strnadu, ki ga tako kot še mnoge druge vrste povezujemo s poljedelskimi okolji, kažejo na resno upadanje števila in areala teh ptic v zadnjih nekaj letih v Veliki Britaniji. Zdi se, da se je to upadanje najprej začelo na zahodu, sicer pa njihovo število na Irskem upada že vse od začetka tega stoletja. Ta trend se je sredi štiridesetih let razširil na osrednjo Anglijo, medtem ko se je v vzhodni Angliji število velikih strnadov začelo manjšati v šestdesetih letih tega stoletja. To upadanje se je nadaljevalo, tako da je ta ptica danes tako rekoč že izumrla kot gnezdilka na Irskem in v Walesu. Terensko delo, opravljeno za novi Atlas gnezdilk (ki je zdaj v pripravi), kaže, da se je areal velikega strnada v Veliki Britaniji kot celoti v zadnjih dvajsetih letih skrčil za približno 40 %. Toda nacionalno štetje ptic je pokazalo, da se njegovo število manjša celo hitreje. Vendar pa to upadanje ni značilno samo za Britanijo. Še večje zmanjševanje te populacije so namreč zabeležili na južnem Švedskem, o naglem upadanju velikega strnada pa poročajo tudi iz Danske, Poljske in Nemčije. Upadanje števila velikega strnada se zrcali v upadanju še mnogih drugih vrst, značilnih za poljedelska okolja. Splošno štetje ptic je pokazalo, da se je v zadnjih dvajsetih letih močno zmanjšalo tudi število jerebic, poljskih vrabcev, repnikov in poljskih škrjancev. Zaradi tako resnega in splošno razširjenega upadanja kar cele skupine vrst, za katere vemo, da so tesno povezane s poljedelskimi okolji, se je povečala bojazen, da sodobno kmetijstvo skorajda pogubno vpliva na populacije ptic. Vzroki za upadanje števila velikega strnada trenutno še niso znani, vendar lahko enega izmed njih vsaj delno pripišemo splošnemu krčenju polj, vsako leto posejanih s spomladanskim ječmenom. Gnezditvena razširjenost velikega strnada kaže na njegovo več kot očitno povezanost z območji, v katerih pridelajo veliko ječmena, vendar so mehanizmi, ki spremljajo ta odnos, trenutno še neznani. V zadnjih letih obstaja splošno nagnjenje k temu, da ječmen zamenjujejo s pšenico in spomladanske pridelke z jesenskimi. Tudi določeni deli Velike Britanije, iz katerih poročajo o še posebno velikem zmanjševanju te vrste, in sicer v območjih, posejanih z ječmenom, kažejo na izredno veliko zmanjševanje populacije velikega strnada. Kulture, ki jih sejejo jeseni, ponavadi žanjejo prej kot kulture, sejane spomladi. To pa utegne biti razlog za izgubo gnezd tistih vrst, ki začnejo gnezditi pozneje v letu kot katere koli druge vrste pevk v Veliki Britaniji. S setvijo jesenskih kultur se tudi krajša čas, ko so, jeseni in pozimi, hranečim se pticam na voljo strnišča in po njivah raztresena zrna. Rastlinske hrane je pozimi manj tudi zaradi vse bolj izpopolnjenih žetvenih metod in požiganja strnišč, medtem ko se zaradi umetnih gnojil pozimi zmanjšuje količina semen, poleti pa količina žuželk, potrebnih za hranjenje mladičev. Mogoči vzroki za upadanje populacije te vrste zatorej utegnejo delovati tako v gnezditvenem obdobju kot pozimi. Vendar pa zmanjševanja populacije velikega 158 XIII-54-1992 ACROCEPHALUS strnada najbrž ne moremo pripisati le spremembam v poljedelskih metodah dela, saj regionalnih razlik v stopnji upadanja te vrste ne moremo pojasniti le na osnovi takšnih sprememb. Dejstvo je namreč, da vrsta upada dlje v območjih, kot je Irska, kjer se je dlje ohranilo bolj tradicionalno kmetijstvo. Število velikega strnada pada tako naglo, da je prav mogoče, da zanj kmalu ne bo več mogoče izračunati populacijskega indeksa. Da bi v celoti razumeli in natančno izmerili upadanje teh in morebiti tudi drugih poljskih ptic, se je Britansko združenje za ornitologijo namenilo opraviti nacionalne raziskave o velikem strnadu. Namen teh raziskav je napraviti nacionalno populacijsko oceno, s katero bo mogoče primerjati nekdanje in tudi prihodnje ocene populacij te vrste. Tako bo mogoče ugotoviti stopnjo upadanja glede na število in areal velikega strnada tako v nacionalnem kot v regionalnem pogledu. Drugi namen te akcije, ki je ravno tako pomemben kot prvi, je zbrati podatke o habitatih, da bi lahko povezali razširjenost in gostoto vrste z uporabo arealov poleti in pozimi. Podatki, ki jih bomo zbrali s temi raziskavami, bodo rabili kot vzorec za upadanje populacije velikega strnada in za napovedovanje prihodnjih populacij ob spremembah v poljedelskih metodah dela. Pri tem bodo uporabljeni tudi obstoječi podatki iz vseh mogočih virov o razširjenosti, številu in upadanju velikega strnada in drugih poljedelskih vrst. V Britanskem združenju za ornitologijo upamo, da bodo rezultati tega dela lahko uporabljeni za zagotavljanje boljše osnove, potrebne za dolgoročno ohranitev velikega strnada. In ker je to lahko dober kazalec za vrste v poljedelskih okoljih, nam bodo raziskave najbrž razkrile razloge za upadanje tudi drugih poljskih vrst. Raziskave bodo opravljali prostovoljci Britanskega združenja za ornitologijo pod nadzorstvom regionalnih predstavnikov ustanove, koordiniralo pa jih bo osebje v Thetfordu. Prvo preučevanje v devetnajstih angleških grofijah poleti 1992 je bilo le uvod v raziskave o gnezdilkah, ki naj bi jih po vsej državi opravili v gnezditvenem obdobju 1993. Poleg tega bodo vse sodelujoče grofije v naslednjih mesecih opravile tudi vrsto zimskih raziskav. Štetje velikega strnada bo opravljeno v naključno izbrani četverki (4 km2) v vsakem 10 km kvadrantu, v katerem naj bi bil gnezdil glede na Atlas gnezdilk 1968/72 ali Atlas gnezdilk 1988/91. Čeprav se naključna izbira nekaterih popolnoma neprimernih četverk (na primer mestnih središč, odprtih voda) zdi terencem nesmiselna, pa je takšen pristop potreben za izračunavanje ocene nacionalne populacije, saj je znano, da je razširjenost te vrste na lokalni ravni gručasta. Tudi raziskave v območjih, za katere je znano, da v zadnjih letih v njih ta vrsta ni bila zabeležena, se bodo terencem morda zdele izgubljanje časa, vendar odsotnost vrste v sicer primernih območjih zagotavlja informacijo, ki je prav tako pomembna kot tista, ki govori o njeni prisotnosti. Čisto mogoče pa je tudi, da se je vrsta vrnila v nekatera območja, kar pomeni, da bi bile informacije, zbrane o njenem habitatu, v tem primeru še posebej pomembne. Da bi laže ugotovili, v katerem habitatu je največje število teh ptic, bodo v vsakem 10 km kvadrantu raziskane tudi četverke, ki so po mnenju regionalnih predstavnikov naše ustanove najboljše za to vrsto. Tako bo imel vsak 10 km kvadrant, ki se glede na vrste pojavlja v enem ali obeh Atlasih gnezdilk, raziskano naključno izbrano in »najboljšo« četverko. Da bi ugotovili kakršno koli spremembo o razširjenosti velikega strnada in preverili zanesljivost Atlasa glede te vrste, bodo štetja opravljena tudi v 150 naključno izbranih četverkah v 10 km kvadrantih po vsej Angliji, kjer vrsta ni bila zabeležena in omenjena v enem ali drugem Atlasu. To bo spet zagotovilo dragoceno informacijo, pa čeprav bo delež izbranih četverk za to vrsto očitno neprimeren. Vsaka četverka bo v gnezditvenem obdobju obiskana dvakrat - maja in junija - vendar bomo sodelavcem svetovali, naj svoje četverke obiščejo že prej, in sicer z namenom, da ugotovimo, ali so bila polja posejana s kulturami, ki se žanjejo jeseni ali spomladi. Nadaljnji obiski bodo opravljeni decembra in januarja. Ob vsakem obisku bo število ptic zabeleženo v posebno izdelane kartice z zemljevidi posameznih četverk. Podatki o habitatih bodo zabeleženi na vsaki od dvajsetih enakomerno razporejenih točk po vsej četverki, in sicer s posebnimi kodi, katerih podrobnosti so natisnjene na hrbtni strani kartice. Štetje, opravljeno v mesecu maju, bo po vsej verjetnosti odkrilo tako sparjene kot nesparjene 159 ACROCEPHALUS XIII-54-1992 pojoče samice, medtem ko naj bi štetje, opravljeno v mesecu januarju, razkrilo navzočnost le nesparjenih pojočih samcev. To pa lahko omogoči oceno glede stopnje poliginije v različnih habita-tih ali območjih, (prev. H. C.) TUDI V SLOVENIJI NAČRTUJEMO POPIS VELIKEGA STRNADA ZA LETO 1993 Razmišljanje angleških raziskovalcev se mi razodeva kot odličen model za raziskovanje populacij posameznih vrst. Zakaj ga ne bi preizkusili tudi na domačih tleh? Raziskava bi lahko potekala takole: Januar 1993 - en obisk v vsaki četverki Maj 1993 - prvi obisk v gnezditvenem obdobju Junij 1993 - drugi obisk v gnezditvenem obdobju Na leto bi bili potemtakem potrebni najmanj trije obiski v vsakem kvadrantu 10 x 10 km. V ORNITOLOŠKI ATLAS SLOVENIJE V X » « *> « O M «5 « «' M «t 50 51 M 53 54 M 56 57 58 59 tO 61 e» Slika: Gnezditvena razširjenost velikega strnada 1979-88 Figure: Breeding distribution of Corn Bunting 1979-88 katerih kvadrantih je veliki strnad prepeval v preteklem desetletju, je razvidno iz njegovega atlasa. Teh kvadrantov je približno 50. Tako bi brž spoznali, iz katerih kvadrantov je medtem izginil. Da pa bi ugotovili, v katerih se je naselil na novo, bomo kasneje izbrali kvadrante, ki bi jih poleg že naseljenih še pregledali. Z zimskim opazovanjem bi bilo treba začeti takoj. V februarju bi tako že vedeli, ali imamo dovolj volje za spomladanski popis. Bomo poskusili? Iztok Geister, Pokopališka pot 13, 64202 Naklo 160 Društvena kronika julij-november 1992 Association chronicle July-November 1992 BIRD NUMBER 1992 - Od 14. do 18. septembra 1992 je bila v Noordwijkerhoutu na Nizozemskem 12. mednarodna konferenca mednarodnega komiteja za štetje ptic (IBCC) in komiteja za evropski ornitološki atlas (EOAC). Konferenca, dvanajst se jih je zvrstilo od leta 1974, je tako z udeleženci iz 41 držav in 153 prijavljenimi referati prerasla v pravi panevropski kongres. Mimo svetovnega ornitološkega kongresa je to nedvomno največje m najpomembnejše srečanje evropskih ornitologov (ob udeležbi Kanade m Južnoafriške republike), pa čeprav se ukvarja le z dvema temama, štetjem in kartiranjem. Na konferenci se je v polni meri izrazila prevlada preštevanja nad popisovanjem, trend kvantitativnega vrednotenja vseh pojavov v ptičjem svetu. Funkcionalno opravičilo je iskati v dejstvu, da so nacionalni popisi v obliki atlasa v vseh srednjeevropskih deželah končani ali bolje narejeni, kar spričo populacijske dinamike niso nikdar končani in jih zanima samo še preštevanje oziroma vrednotenje populacijskih procesov na tej osnovi. Formalno se je takšna premoč izrazila v združitvi obeh komitejev v skupni mednarodni svet za census (IBCC). Iz Slovenije sta se konference udeležila A. Sovine (Zimski ornitološki atlas Slovenije) in I. Geister (Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije). Na oglednem panoju sva predstavila vse ornitološke atlase, ki v tem trenutku potekajo v Sloveniji, poskrbela za promocijo Slovenije kot države in ornitološke »malosile« in seveda promocijo Acro-cephalusa ter navezala vrsto obvezujočih, a za vključevanje Slovenije v ornitološko Evropo neizogibnih stikov. Na konferenci je EOAC predstavil Evropski atlas gnezdilk (Breeding Bird Atlas of Europe) v dveh delih (pevke in nepevke) v obliki delovnega poročila, ICBP pa je predstavil v sodelovanju z EOAC pripravljeno numenčno delovno poročilo o varstvenem statusu evropskih ptic (The Conservation Status of European Birds). V obeh je seveda predstavljena tudi Slovenija. Obe publikaciji bosta v Acrocephalusu še posebej predstavljeni. (I. G.) ACROCEPHALUS KOMISIJA ZA KA^TIRANJE IN ŠTETJE PTIC -Dne 12. 10. 1992 se je konstituirala društvena komisija za kartiranje in štetje ptic. Na ustanovnem sestanku smo se dogovorili, da bo delovno področje komisije, ki jo sestavljajo koordinatorji vseh projektov kartiranja in štetja ptic v Sloveniji, sestavljale tele naloge: 1) zbiranje letnih poročil vseh projektov, 2) izmenjava ažurnih podatkov med koordinatorji posameznih projektov, 3) standardizacija metod kartiranja in štetja, 4) spodbujanje in načrtovanje novih projektov, kakor tudi njegovo potrjevanje, 5) poenoteno nastopanje v stikih z mednarodnimi organizacijami, 6) načrtovanje objavljanja rezultatov kartiranja in štetja, 7) skrb za promocijo kartiranja in štetja in spodbujanje članov našega društva za sodelovanje pri projektih in 8) to, kar v strokovni literaturi s tujko imenujemo monitoring. Komisija je na dveh delovnih sestankih pripravila za potrebe evropskega projekta razpršenih vrst (Dispersed Species Project) novo oceno (prejšnjo je v okviru Evropskega ornitološkega atlasa pripravil I. Geister leta 1989) populacijskega minimuma in maksimuma za vse v Sloveniji gnezdeče vrste ptic, skupaj z oceno trenda naseljenosti in razširjenosti in njihove preverljivosti (vertifikacije), o čemer bomo v Acrocephalusu še poročali. (I. G.) PROBLEMATIKA OPUŠČENIH GRAMOZNIC -Ob aktualni problematiki t. i. sanacij opuščenih gramoznih jam sta člana našega Društva (B. Štum-berger, M. Vogrin) ob sodelovanju in s pomočjo novinarke Dela Jasne Kontler Venturini v časopisu Delo objavili prispevke, ki opozarjajo javnost na ornitološki pomen takih habitatov. Objavljena sta bila naslednja prispevka; Štajerska, ogroženi raj naše ornitologije (Delo, 18. 3. 1992) in Opuščene gramoznice niso le smetišča, so dragocene oaze (Delo, 10. 8. 1992). Novinarki Dela ga. Jasni Kontler Venturini se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri informiranju javnosti o tej problematiki, kakor tudi za predstavitev našega Društva, objavljeno v Delu 25. 3. 1992, z naslovom Kjer ne preživijo ptice, tudi ljudem ni dobro. (M. V.). VČLANJENJE NAŠEGA DRUŠTVA V MEDMA-RAVIS - Medmaravis združuje organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito pomembnih področij v Mediteranu. Naše Društvo se je včlanilo v to organizacijo, XIII-54-1992 za koordinatorja za Slovenijo pa je bil izbran I. Škornik. (A. S.) KOORDINACIJA PROJEKTA IBA V SLOVENIJI - V okviru International Council for Bird Preservation (ICBP) poteka projekt Important Bird Areas (IBA). J. Gregori je pred leti že pripravil predlog desetih ornitološko pomembnih področij, ki je bil posredovan IBA projektu in objavljen v posebni publikaciji (glej Acrocephalus 45 : 83). Za koordinatorja tega projekta je bil izbran M, Vogrin (A. S.) OBISK PREDSTAVNICE ICBP - Konec oktobra nas je obiskala predstavnica ICBP in koordina-torka IBA projekta ga. Miriam Langeveld. P. Tron-telj ji je razkazal nekatera izmed IBA območij v Sloveniji (Cerkniško jezero in Ljubljansko barje), na skupnem sestanku, ki sta se ga udeležila še I. Geister in A. Sovine, pa smo se pogovarjali o možnosti včlanjenja našega Društva v ICBP, o IBA projektu in ratifikaciji Ramsarske konvencije s strani Slovenije. Ga. Langeveld nam je obljubila strokovno pomoč ICBP-ja pri našem delu. (A. S.) PREDLOGI ZA ZAVAROVANJE NEKATERIH ORNITOLOŠKO POMEMBNIH PODROČIJ - Komisija za varstvo narave je pripravila predloge in utemeljitve za zavarovanje zamočvirjenih travnikov pri Mali Polani, gramoznic Šikole, Spodnje Jablane in Župečja vas na Dravskem polju in gramoznice Reteče na Sorskem polju, (A. S.) OHRANITEV SENOŽETNIH SADOVNJAKOV --Prizadevni člani štajerske sekcije našega Društva so pod vodstvom F. Bračka in B. Štumbergerja pripravili informativno gradivo o pomenu senožet-nih sadovnjakov za nekatere ogrožene ptičje vrste in ga delili sadjarjem in kmetom na Štajerskem, (A. S.) OBISK PREDSTAVNIKA SEN - Pri naših prizadevanjih za zavarovanje Cerkniškega jezera nam je dobrodošla pomoč Sklada za evropsko naravno dediščino (SEN), o čemer smo že pisali v prejšnji društveni kroniki (Acrocephalus 52:95), Poleti nas je obiskal njihov predstavnik Martin Schnei-der-Jacoby in nam poleg strokovne obljubil tudi materialno pomoč, (A. S.) 161 XIII -54-1992 ACROCEPHALUS KOLOKVIJ O VARSTVU DIVJIH ŽIVALI - 16. 11. 1992 je bil na Brdu pri Kranju v organizaciji Zelenih organiziran kolokvij o varstvu prosto živečih živalskih vrst, ki so se ga kot predstavniki našega Društva udeležili I. Geister, A. Sovine in P. Trontelj. Po uvodnih predavanjih dr. K. Tarma-na, mag. J. Vidic, M. Berginca in V. Luskovca, ki je tudi sodeloval pri organizaciji kolokvija, je bila ob prisotnosti uglednih politikov stranke Zelenih organizirana še okrogla miza na to temo. Žal je bila diskusija zaradi časovne stiske prehitro zaključena. I. Geister je opozoril na pereče probleme, ki se pojavljajo ob vsakoletnih praznjenjih vodnih akumulacij in zadrževalnikov. (A. S.) Ornitološka sekcija mladih Young Ornithologists Section Namen tega prispevka je na kratko predstaviti novo sekcijo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - ornitološko sekcijo mladih, ki je bila na društveni skupščini, dne 21. 3. 1992 v Mariboru, tudi uradno sprejeta. Idejo o ustanovitvi ornitološke sekcije mladih je pred nekaj meseci po vzoru angleških ornitoloških društev prevzel Milan Vogrin. Tam namreč deluje veliko število ornitoloških klubov za mlade. Nekatere ornitološke akcije opravljajo izključno le-ti, prav tako pa jih veliko izdaja celo svoja glasila ali revije. Seveda je tudi število članov temu primerno visoko. Ornitološka sekcija mladih je sestavljena iz več skupin, ki so določene po pokrajinah. V Sloveniji bodo za zdaj delovale tri ornitološke skupine mladih: - Gorenjska skupina - Ljubljanska skupina - Štajerska skupina Pogrešamo Primorsko skupino, vendar je do sedaj iz Slovenskega primorja žal znan le en mlad član. Člani ornitološke sekcije mladih bodo avtomatično člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (stari do 18 let). Vsaka regionalna mlada skupina bo imela svo- jega vodjo, svoj program izletov in program dela. Predlog programa ornitološke sekcije mladih: - sodelovanje pri društvenih akcijah, kot so razni lokalni in regionalni atlasi, izpolnjevanje gnezditvenih obrazcev itd.; - sodelovanje pri mednarodnih akcijah, ki jih organizirajo sorodne sekcije in klubi po Evropi (primer je dvodnevni zimski popis ptičev v vrtovih, ki je bil opravljen že letos, in po podatkih, ki sem jih dobil, je sodelovalo ker lepo število mladih članov); - prikaz risb, fotografij in delovanja mladih članov v Acrocephalusu, za kar bo tudi odstopljena ena stran; - organizacija izletov po željah članov, ki bodo namenjeni predvsem začetnikom, in organizacija nekaterih akcij; v tej točki se bodo skupine med seboj razlikovale, druge pa veljajo za vse enako. ŠTAJERSKA ORNITOLOŠKA SKUPINA MLADIH -SKUPINA STERNA V Štajersko ornitološko skupino mladih spadajo vsi mladi člani s področja Štajerske, Prekmurja, Koroške in dela Dolenjske. Vodja skupine je Luka Božič, šteje pa 25 mladih ornitologov. Skupina je dobila ime po navadni čigri Sterna hirun-do, značilni gnezdilki tega področja. Člani Štajerske ornitološke skupine mladih bodo poleg splošnih akcij opravljali tudi nekatere svoje: 1. Sodelovali bodo pri opazovanju ptičev v sadovnjakih (organizirator je član skupine Damijan Denac). S to nalogo bomo skušali ugotoviti pomen starih sadovnjakov za ptiče in seznam vrst, ki se tu zadržujejo in gnezdijo. 2. Vsi člani naj bi izdelali seznam ptičev domačega kraja. Nekateri rezultati bodo objavljeni tudi v Acrocephalusu. Po skupščini DOPPS je bil sestavljen seznam izletov štajerske skupine za pomlad in poletje 1992. S svojimi predlogi so sodelovali vsi navzoči mladi člani. V bodoče načrtujemo tudi navezavo stikov s klubom mladih ornitologov (Young Ornithologist's Club) v Angliji. 162 ACROCEPHALUS PRVI IZLET ŠTAJERSKE ORNITOLOŠKE SKUPINE MLADIH Dne 4. 4. 1992 je bil prvi izlet naše sekcije mladih. V lepem, sončnem jutru se nas je petero odpravilo k jezeru Pernica v Pesniški dolini. Tu smo prvič v tem letu videli navadno čigro Sterna hirundo (2 osebka), od zanimivejših vrst pa smo opazovali še rjavo čapljo Ardea purpurea, svatu-joče čopaste ponirke Podiceps cristatus, samico rjavega lunja Circus aeruginosus, na koncu manjšega jezera pa sta nas presenetila še dva mala škurha Numenius phaeopus. Nato smo se z avtobusom odpeljali š k ribniku Komarnik, kjer smo prav tako opazovali eno rjavo čapljo, ob potoku pa smo splašili osamljenega pikastega martinca Tringa ochropus. Na polju je lovilo več kot dvajset sivih čapelj Ardea cinerea. Polni prijetnih vtisov smo se v zgodnjih popoldanskih urah vrnili domov. Luka Božič, Pintarjeva 6, 62000 Maribor Skrivnostna fotografija Mystery photograph Na električnem drogu sedeča kozica iz te rubrike (Acr. 41-42) nas je naučila, da moramo biti pripravljeni na presenečenja, ki jih iz naše opazovalske prakse ne bi pričakovali. Katera je torej skrivnostna ptica z navzdol ukrivljenim kljunom? Če izločimo plevico in srpokljunega prodnika, prvo zaradi drugačne drže, drugega zaradi velikosti, nam v naših krajih preostanejo še škurhi. Ti pa so kar trije: veliki, mali in zelo redki tenkokljuni. Ustavimo se najprej pri velikosti ptice, ki jo je moč z nekaj primerjalne spretnosti s primerjavo z elementi na drogu oceniti na velikost goloba, največ grivarja. To bi moralo zadostovati za izločitev velikega škurha, vendar ni popolnoma zanesljivo, saj točnih podatkov o velikosti elementov nimamo. Kljun meri manj kot dve dolžini glave, je torej prekratek za velikega škurha, čigar kljun je dva XI11-54-1992 Slika: Katera vrsta je to? (D. Tome) Figure: What is this species? (D. Tome) do trikrat daljši od glave. Razen v primeru, ko gre za mladostno ptico, ki ima lahko kljun bistveno krajši. Ob natančnem pogledu lahko razložimo risbo glave: temno očesno marogo in čepico ter vmes svetlejšo nadočesno marogo. Taka risba je sicer značilnost malega škurha, vendar ima tudi veliki bolj ali manj izraženi očesni marogi, pri tenkoklju-nem pa lahko poleg tega zaradi različnega vzorca perja na glavi nastane še vtis čepice. Na fotografiji so zabrisani vsi vzorci peres in celo pike po prsih in bokih. Ob tako nejasni sliki bi morala biti risba glave res zelo intenzivna in jasno omejena, da se jo sploh lahko razloči. Takšno pa ima le mali škurh Numenius phaeopus, vendar, da bo stvar še težja, ne vedno. Najboljši in edini zanesljivi razpoznavni znak poleg oglašanja je tanka vzdolžna svetla proga, ki prepolovi temnorjavo čepico na temenu. Določevanje škurhov nikakor ni enostavno, potrebna je skrbnost in pazljivost, še zlasti, če upoštevamo, da lahko poleg pri nas redno pojavljajočih se velikega in malega, opazujemo še svetovno ogroženega tenkokljunega. Malega škurha sem fotografiral julija 1991 na Norveškem, ko je svaril speljane mladiče in me skušal pregnati z vzvišenega mesta na drogu. Peter Trontelj 163 XII1-54-1992 ACROCEPHALUS Paberki Notes of interest SKOBEC Accipiter msus Saj ni mogoče! Pa je! Ujeti skobca z golo roko namreč! Ta enkratni pripetljaj se mi je zgodil 2. 10, 1991, doma na vrtu. Bilo je popoldne, ko sem se zadrževal zunaj. Nenadoma z vrta zaslišim nekakšne šume. Stopim pogledat, kaj bi to bilo, ko opazim skobca, samico, ki sedi na tleh ob ograji. Opazim, da ima ob sebi neko rjavo stvar. Stopim še nekoliko bliže, da bi videl, kaj ima. Tako sem se ji približal že na dva metra, ko me še vedno ni opazila. Verjetno ji je bil pomembnejši domači vrabec Passer domesticus, kot sem tedaj lahko videl, ki se je še vedno boril za življenje. Tako mi pravzaprav ni preostalo nič drugega, kot da sem se sklonil in jo prijel! Tudi takrat ni reagirala drugače kot le z gibom glave in pogledom, ki je pravil: »Kaj bi pa ti rad? Kaj se vmešavaš!« Konec koncev je bilo videti vse skupaj verjetno tudi smešno, ko smo se tako »držali«: jaz skobca, skobec pa vrabca. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas MLAKARICA Anas platyrhynchos Z nenavadno raco mlakarico sva se na Cerkniškem jezeru srečala prvič 23. 2. 1991 (Osredek), nato pa še 10. 3. 1991 (Dolenje jezero), ko sva si jo lahko pobliže ogledala. Imela je črn kljun, temno rjavo glavo m prsi ter okrasto rumen trup. Po mrzličnem iskanju po priročnikih nama je končno le uspelo ugotoviti, za katero vrsto gre, zraven pa sva še prebrala, da se med mlakari-cami redkeje pojavljajo tudi flavistični osebki, ki imajo prevladujoče rumene odtenke perja. Morda tole opazovanje tako ne bi bilo nič posebnega, če ne bi 4. 1. 1992 (Cerkniško polje) spet opazovala enako obarvane race. Verjetno je, da gre za isti osebek, kar bi pomenilo, da sva ga opazovala že drugič med zimovanjem na Cerkniškem jezeru. Primož Kmecl, Karin Rižner Riharjeva 28, 61111 Ljubljana VRTNA PENICA Sylvia borin 25, 5. 1991 sem po končanem dopoldanskem lovu in obročkanju ptičev obiskal še sodelavca B. Vidica, ki je ravno tako obročkal ptiče ob Ljubljanici pri Črni vasi na Ljubljanskem barju. Pokazal mi je ptiča, ki je bil s kljunom ali jezikom »prit- rjen« k električni žici in se je občasno pozibaval v rahlem vetru. S pomočjo daljnogleda mi ni uspelo ugotoviti, za katero vrsto gre. Šele s teleskopom sem ugotovil, da gre za mrtvo vrtno penico. Ni pa se mi posrečilo ugotoviti, kako se je ptica zaletela v žico in pri tem tudi obvisela, pritrjena na kljun. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana SKOBEC Accipiter msus Ko sva 12, 3. 1992 z B, Marčeto, našim knjižničarjem, stopila iz avtomobila na Slomškovem trgu v Mariboru, da bi se odpravila v Univerzitetno knjižnico na pogovor z ravnateljem, sva doživela še nepričakovano presenečenje. Iz gruče ljudi, ki so takrat bili na Trgu, se je zaslišalo glasno vreščanje; podobno je bilo vreščanju drozgov, ko jih jemljemo iz mreže. Proti nam je priletela samica skobca, v krempljih držeč kosa, ki se je drl na ves glas. Nekaj metrov od naju se je usedla na tla, kjer je kosa stiskala, dokler ni izdihnil, in potem s plenom odletela, Vse skupaj je trajalo dovolj dolgo, da bi lahko vmes kar nekajkrat pritisnil na sprožilec, seveda če bi imel fotoaparat s seboj. In tako blizu.., Peter Tron te lj, C. na Laze 27, 61000 Ljubljana 164 Kam takoj sporočiti pomembne podatke? uvajamo NEMUDNE ORNITOLOŠKE LINIJE selitev, najdba obročka, kadavra 061/218-886 int. 297 gnezditev 064/47-170 prezimovanje 061/262-982 ujede 064/41-867 posegi v naravo 062/29-086 Če vam pri prvem poskusu ne uspe vzpostaviti kontakta z ornitologom, sporočite svojo telefonsko številko ali naslov. 4 ACROCEPHALUS LETNIK 13 VOLUME 13 LETO 1992 YEAR 1992 ŠTEVILKA 54 NUMBER 54 STRANI 129-164 PAGES 129-164 VSEBINA Uvodnik (A Sovine) 129 Ptiči v »Favni« Henrik Freyerja - ob 150. letnici 130 njenega izida (J Gregori) Prehrana pegaste sove Tytc alba na Murskem 137 polju (F. Janžekovič) Pomembna avifavnistična poročila o gostujočih 139 vrstah na avstrijskem Koroškem (W Wruss) Spomladanski prelet sršenarjev Perms apivorus 144 prek Maribora (L. Božič) Pozen prelet rdečih lastovk Hirundo daurica v 146 severni Dalmaciji (M. Stipčevič) Plotni str nad Emberiza cirlus na avstrijskem 148 Štajerskem (J- Brandner) Iz ornitološke beležnice: ISO CONTENTS Leading article (A. Sovine) Birds of Henrik Freyr's »Fauna« - on 150th anniversary of its publication (J. Gregori) Diet of Barn Owl Tyto alba at Mursko polje (F. Janžekovič) Significant avifaunistic records from Austrian Carmthia (W Wruss) Spring passage of Honey Buzzards Perms apivorus over Maribor (L. Božič) Late passage of Red-rumped Swallows Hirundo daunca in Northern Dalmatia (M Stipčevič) Cirl Bunting Emberiza cirlus in Austrian Styria U- Brandner) From the ornithological notebook: Cavia arctica, Podiceps cxistatus, Nvcticorax r.ycticorax. Ardeola ralloides, Ciconia cicoma, Cygnus clor. Tadorna tadorna. Anas querquedula, Melamtta fusca, Falco columbarius, Falco peregrmus. Lagopus mutus. Grus grus, Himantopus hunantopus, Recurvirostra avosetta, Clareola pratincola, Charadrius alexandrmus, Vanellus vanellus, Cahdns canutus. Streptopeha decaocto, Bubo bubo, Upupa epops, Ptyonoprogne rupestris. Ripana nparia x Dehchon urbica. Prunella collans, Luscmia megaxchyn-chos, Oenanthe hispanica Poročila od koderkoli: Ledavsko jezero (A. Bibič) Veliki strnad - upadajoča vrsta? Društvena kronika, julij-november 1992 Ornitološka sekcij mladih (L. Božič) Skrivnostna fotografija Paberki 157 Reports from here and there: Ledavsko jezero (A. Bibič) 158 Corn Bunting - a species in decline? 1G0 Association chronicie, July-November 1992 162 Young ornithologists section (L Božič) 163 Mystery Photograph 164 Notes of Interest Fotogiäi: m Mtt____ Front cover. Spotted Flycatcher Muscicapa striata (J- Gregori) H.L TisKarna ou> Ton >\j Tomsic LJUBLJANA GREGORČIČEVA 25a TELEFON 061/219219 rototisk ofsettisk knjigotisk knjigoveznica