Poštnina platana v gotovini
Cena - Prezzo Lir 0.40
Štev. 162
V Ljubljani, v četrtek, 17. julija 1941-XIX
Iieto VI.
izključita pooblaščenka u oglaševanje Italijanskega In tnjega izvora: Unione Pnhblicita Itallana & A-, Milana
Uradalilvo Id iptivii Kopltartava A, Ljubljana. Redazioo«, Anunlnlstrazionaj Kopitarjev« 6, Lubiana.
Concessionaria Mclnifra per la paEBlicHi dl provenienca it altan a ed estera: Unione Pobblicitt Itallana S. A* Milana
Nezadržno nadaljevanje bojev na Vzhodu
Pri obupnih protinapad h so Sovjeti imeli hude izgube
Hitlerjev glavni stan, 17. julija. Uradno vojno poročilo nemškega vrhov»*ffa poveljstva pravi:
Vojne operacije na vzhodu se nspešno nadaljujejo. Na mnogih točkah j» ««jel sovražnik pri protinapadih hude izgube.
Kakor je bilo že v posebnem poročilu objavljeno, je polkovnik Molders I svojo eska-drilo sestrelil včeraj nadaljnjih 5 sovjetskih letal in s tem dosegel v letalski bitki svojo 101. zmago.
Budimpešta, 17. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča uradno:
Naši oklepni oddelki so skupaj z nemškimi četami uspešno napadli in odbili sovjetske zadnje straže.
Propagandni urad madžarske vojske poroča, da so madžarske čet«, ki nastopajo v Podolju, morale prestati in zlomiti številne poskuse odpora s strani sovjetskih čet, ki so pri svojih protinapadih dofciTeJ*! podporo močnih oklepnih oddelkov. Madžarski oklepni oddelki so skupaj z nemškimi oddelki dokazali tudi pri tej priliki, da so vredni vojaških izročil madžarskega naroda. S preziranjem nevarnosti, ki je vzbujalo občudovanje tudi v nemškem poveljstvu, so gladko odbili vsak protinapad. Številni ujetniki pripovedujejo, da je 12. sovjetski armadni zbor pod poveljstvom generala Ivanova zadnje dni ime! zelo hude izgube.
Romunsko bojišče, 17. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so romunske čete včeraj zjutraj vdrle v Kišinjev, glavno mesto biVše romunske Besarabije^ To se je zgodilo po silovitih bojih v osrednji Besarabiji.
Berlin. 17. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da ie nemško letalstvo predvčerajšnjim zbilo v zraku in na tleh vsega skupaj 148 sovjetskih letal.
Isti vir poroča, da je eden največjih uspehov nemškega letalstva bilo popolno uničenje sovjetske informacijske službe ter desorganiza-cija velikega števila vrhovnih, višjih in nižjih poveljstev. Tako so bile bojujoče se čete odrezane od svojih poveljnikov. Ujeti častniki pripovedujejo. da je bila, informacijska služba spravljena v nered že v prvih 36 urah po nemškem bombardiranju pošt ter brzojavnih in telefonskih prog.
Helsinki. 17. julija, s. Finski tisk prinaša razna poročila o napredovanju nemško-finskih čet, ki da vedno bolj ogražajo Sovjete za hrbtom. Listi poudarjajo, da finske čele na južnem delu finskega bojišča zdaj dopolnjujejo veličastno bitko, ki se razvija na področju Leningrada. Po teh poročilih sega skrajni rob bitke od Novgoroda, severno od Ilmenskega jezera do Dvine in do Ladoškega jezera. Vsa poročila se uiemajo v tem. da ie zagon nemških in finskih čet silovit, odpor Sovjetov pa obupen in da so
izgube v ljudeh ter oklepnem materialu ogrom- | ne. Nemški strmoglavci za bojno črto neusmiljeno rušijo utrdbe in uničujejo motorna vozila, ki so jih Sovjeti razpostavili tam. Večina ogromnih gozdov v severni Estoniji gori. Med številnimi sovjetskimi žepi po Estoniji in pred Leningradom je zdaj pretrgana sleherna zveza.
Druga finska poročila zatrjujejo, da je bila utrjena črta na Karelijski ožini prebita na več točkah in da Finci že prodirajo na ozemlje med Ladoškim jezerom in Finskim zalivom, da pa jih pri tem brez potrebe napadajo rezerve, ki jih sovjetsko poveljstvo razpostavlja v črti neprenehoma ter v neurejenem obilju. Po teh vesteh so nemški motorizirani oddelki že mimo Novgoroda in imajo pod nadzorstvom progo iz Leningrada v Moskvo.
Oddelki nemškega in finskega letalstva neprenehoma preletavajo zahodno estonsko obalo, kjer je še polno gnezd sovjetskega odpora. Pri nekem takem poletu je bilo zadetih sedem sovjetskih torpedovk in rušilcev. Znatno je bilo poškodovano neko letališče in v zrak je zletelo yeč hiš, kjer so bila skladišča streliva. Na odseku pri Hangoju imajo boji še vedno značaj dolgočasnega topniškega dvoboja.
Berlin. 17. julija, s. Kakor javlja Nemški poročevalski urad, so nemška letala 15. julija zvečer napadla tovorno in premenialno postajo južno od Leningrada. Zadeti so bili tiri in veliko tovornih voz. Velike eksplozije so pokazale, da je bil zadet vlak streliva. Pri drugem napadu so bombe padle na tovorni vlak, pri katerem je bilo nekaj voz z bencinom. Izbruhnili so hudi požari. Eno nemško letalo je bilo nalahko poškodovano od eksplozije zadetih ciljev.
Južno od Vtiebska je po poročilu DNB predvčerajšnjim potekala velika bitka, ki se je končala z zajetjem več tisoč nasprotnih vojakov. Južno od Vilebska so Sovjeti zbrali ostanke svojega še uporabnega topništva in so ponoči obstreljevali nemške kolone na pohodu. Takoj je odgovorilo nemško topništvo ter onesposobilo za boj sovjetske baterije po vrsti. Medtem so nemški pehotni oddeki napredovali onstran Dnjepra ter so predvčerajšnjim zjutraj zamenjali oklepne edinice, ki so do tega trenutka odbijale vse sovjetske protinapade. Sovjeti so menili, da se oklepne enote umikajo in so prešli v napad, pa so zadeli na sveže nemške polke. Proti poldnevu so bili docela pobiti.
Vojno poročilo štev. 405
Vsak dan - letalski napadi na Tobruk
Uradno vojno jporočilo št. 405. pravi: Severna Afrika: Italijanska in nemška letala so zopet zadela z bombami utrdbe, baterije in pristaniške naprave v Tobruku. Ostali oddelki nemških letal so bombardirali sovražna letališča.
Sovražnik je izvedel polete nad nekatere kraje v Cirenajki. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva v okolici Bardije.
Vzhodna Afrika: Dne 13. julija je italijanska kolona pogumne posadke v Uolšefitu izvedla drzen napad v sovražne postojanke in so tam bili pognani v beg sovražni oddelki. Dne 14. julija pa so kolonialni oddelki posadke v Uolšefitu napadli indijske oddelke in jih prisilili, da so se morali umakniti iz svojih postojank.
Prve čete hrvaških vojakov in mornarjev odhajajo na rusko fronto
Zagreb, 17. julija, s. Jutri bodo v Nemčijo odpotovali trije bataljoni Hrvatov in tri skupine topništva. Vse skupaj bo potem poslano na rusko fronto. Vrhovni hrvaški vojskovodja general Kvaternik je včeraj zjutraj pregledal pri Varaždinu te čete in jim izrekel navdušen pozdrav. Poslovilne manifestacije so 6< udeležili zastopniki vojaških in vstaških oblasti, načelnik italijanskega vojaškega zastopstva na Hrvaškem general Oxilia in vojaški odposlanec polkovnik Epp. Nemško vojsko je
Nenadni odstop japonske vlade
Po uradnih zatrdilih odstop ne pomeni spremembe v dosedanji japonski
politiki
Tokio, 17. julija. 8. Uradno poročajo, da je vsa japonska vlada odstopila.
Kakor pravi agencija Domei, je vlada odstopila, da bi naredila mesto drugi vladi, ki bi mogla biti z uspehom kos notranjemu in mednarodnemu položaju.
Po nalogu cesarja bo vlada kneza Konoja Se vedno opravljala tekoče posle. Poročilo o odstopu vlade je bilo izdano 40 minut potem, ko se je knez Konoje vrnil od avdience pri cesarju. Raz. govor s cesarjem je trajal dvajset minut.
Vlada je sklenila odstopiti na izredni seji, katere se ni mogel udeležiti zunanji minister Ma-cuoka, ker je že nekaj dni nerazpoložen. Zastopal ga je glavni tajnik predsedstva vlade.
V	krogih, ki so blizu vladi, izjavljajo, da odstop Konojeve vlade ne prinaša nobene spremembe v osnovnih smernicah japonske politike ne v notranjem in ne v mednarodnem pogledu. Zlasti to velja za japonsko politiko do Kitajske, ki je prišla do najvišjega izraza v novi pogodbi o stvarnem sodelovanju med japonsko vlado in kitajsko vlado v Nankingu.
Nove ameriške vojne priprave
Ameriški volattl vaditelji trdijo, da vojna sila Združenih driav ne sme ostati nezaposlena...
Washinglon, 17. julija, s. Roosevelt in njegov krog 6odelavcev vedno bolj pospešujejo priprave za vojno in poseg Amerike v vojno. Del ameriškega tiska, ki pravi, da izraža mnenje ogromne večine ameriškega ljudstva, sicer skuša na vse načine preprečiti vstop Amerike v vojno, toda vlada izdaja celo vrsto odredb in predlogov v kon-JTresu in vsi kažejo na to, da se ameriški impe-nalizem pripravlja na obsežen poseg v evropske seveda tako, da bo zadoščeno ameriškim P° večji posesti važnih oporišč na 6t*m ozemlju, ki je še pod angleško oblastjo.
An*eriškemu senatu je vlada te dni dostavila J*tonski predlog, ki dosedanja vojaška po-??Ta Predsedniku Rooseveltu spreminja v toliko, aa naj Roosevelt dobi pooblastila, da bi neomejeno podaljšal vojaško službo in da bi lahko pošiljal amenško vojsko tja, kjer bi bilo to potrebno, samo da bi se lahko reklo, da gre za obrambo zahodne polute. Voditelji parlamentarne večine pa so se sešij pred razpravo o tem zakonu in 60 odklonili drugi del tega zakona, ki govori o pošiljanju ameriških čet na tuja oporišča. Zakonski načrt je pu tedaj okrnjen in gre torej samo za to, da se vojaška služba podaljša. Ta Rooseveltov poraz je precej pomemben, še večja pa je v tem oziru zmaga tiste skupine članov kongresa, ki je proti posegu v vojno. Izolacionisti v parlamentu izjavljajo, da se je tokrat prvič zgodilo, da •o tudi Rooseveltovi pristaši morali bolj v postavati razpoloženje prebivalstva in da niso mogli iti v svojem izzivanju predaleč. Rooseveltov pristaš Georges Morris, ki v senatu zastopa Nebrasko in ki je bil vedno odločen Rooseveltov pristaš, se tokrat ni mogel strinjati z Rooseveltom ter je bil proti dodatku, ki daje Rooseveltu pravico, da po-
zastopal general Glaise von Horstenau. Manifestacija je potekla v ozračju hudega navdušenja. Prvi odelek hrvaških mornarjev bo odpotovali dane6 v neko pristanišče ob Črnem morju.
šilja svoje čete, kamor hoče. Morris je rekel, da mora biti proti temu zakonskemu načrtu, kajti ameriška vlada mora izpolniti svoje obljube, ki jih je dala vojnim obveznikom. Senator Johnson je tudi zavzel opozicijsko stališče in izjavil, da je Roosevelt sklenil podaljšati vojaški rok zaradi tega, ker želi državo spraviti v vojno. u Toda ameriški vojaški krogi skušajo uveljaviti svoje nazore. Tako je načelnik generalnega štaba kopne vojske Georges Marsh«! opozoril kongres in vojaški odbor na kongresu, da bi bilo zelo neumestno, če bi pri vseh bodočih akcijah morala ostati kopna vojska ob strani in bi vojaki ostali nezaposleni. Kopna vojska namreč ni sode-l°iir Pri zasedbi Islandije, kajti Islandijo so zasedli mornarji in mornariški strelci. Tako pošto- , panje pa obsoja v brezdelje dve tretjini ameriških I izvežbanih odelkov in tri četrtine častnikov in če bi se ta način uporabe oborožene sile nadaljeval, tedaj bi to lahko pomenilo pravo narodno žak>-igro za Ameriko.
Včeraj pa je zopet govoril mornariški minister Knox, ki je rekel, da ne obstaja noben sporazum med ameriško in angleško vojno mornarico. Ameriške ladje opravljajo samo patrolno službo v območjih, ki jih je določil Roosevelt. Ameriške vojne ladje nimajo nobenih stikov z angleškimi. Toda ameriške vojne ladje spremljajo tiste prevozne ladje, ki vozijo oskrbo na Islandijo. Ameriški listi pišejo, da je na Islandiji 40.000 mož ameriške mornarice in za tako močno posadko je treba dovažati precej potrebščin. Prevoz na Islandijo pa bo tudi zahteval, da bo še več ameriških trgovskih ladij izločenih iz trgovskega prometa.
Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Welles je izjavil med drugim, da Amerika
Bolgarija ne zbira vojske za napad na Turčijo
Sofija, 16. julija, s. Bolgarska uradna agencija poroča:
Nekatere tuje poročevalske družbe, med njimi sovjetska agencija Tass, so razširile novico, da se na turški meji baje zbirajo bolgarske čete in da potekajo priprave za napad na Dardanele. Z naj-pristojnejlega mesta smo pooblaščeni, da odločno zanikamo ta obvestila, katerih razvidni namen je izpodkopavati bolgarsko-turške odnošaje. Miroljubno stališče Bolgarije do Turčije je dovolj poznamo. Prijateljsko razmerje med Bolgarijo in Turčijo, ojačeno po nedavni bolgarsko-turžki iajavi, je ostalo nedotaknjeno.
Izgube med angleškim civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov
Rim, 17. julija, s. Angleška vlada je včeraj uradno sporočila, da znaša število mrtvih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov od 1. januar ja lani do konca junija letos 41.900 število ranjenih pa 52.678.
Pomen bivanja ameriških častnikov v Gibraltarju
Berlin, 17. julija, s. »Borsen Zeitung« poroča, da so v Gibraltar dospeli ameriški vojaški strokovnjaki. List pripominja, da je treba navzočnost ameriških vojaških zastopnikov v angleškem oporišču spraviti v zvezo z Rosseveltovimi načrti. Eden od teh načrtov določa, da bi Združene države zasedle razne španske in portugalske otoke v Atlantskem morju. J[asno je, da si hoče ameriški predsednik preskrbeti poleg Islandije še druga oporišča na robu Evrope, Anglija pa te njegove namene z vsemi silami podpira. Toda niti najdrznejši njegovi načrti ne bodo mogli preprečiti neizogibnega, t j. poraza Anglije.
Poostreni nastopi proti Judom v Zagrebu
Zagreb, 17. julija, s. Hrvaški listi poročajo, da se je v Zagrebu začelo ojačeno čiščenje glede Judov, ker se niso držali določil glede nošnje predpisanih znakov in drugih ukrepov, ki se jdh tičejo. Zaradi tega so že poslali prvo skupino 400 Judov na prisilno delo.
»SLOV. DOM« v vsako hišo!
želi, da bi Portugalska ohranila Azorske in Cap Verdske otoke. Pri tem pa je opozoril na Rooseveltove besede, ki je izjavil, da ja nujno, da ostanejo ojx>rišča na Atlantiku v »prijateljskih rokah«. Zato pa ameriška vlada nima nobenih napadalnih namenov proti portugalskim posestim, pač pa se ameriška vlada tokrat odločno drži načel o zakoniti obrambi.
Italijanska vojska je zapustila Ogulin
Zagreb, 17. julija, s. Včeraj so italijanski vojaški oddelki zapustili hrvaško mesto Ogulin med toplim pozdravljanjem prebivalstva, ki je še enkrat hotelo dati duška svoji ljubezni do Italije in do njene hrabre vojske.
Iz Karlovca poročajo, da so tja dospeti novi oddelki hrvaških ujetnikov iz Italije, tako da se je zdaj že večina Hrvatov vrnila. Ujetniki hvalijo dobro ravnanje, ki so ga bili deležni od italijanskih oblasti.
V dvajsetih dneh zbil 500 letal
Berlin, 17. julija, s. Lovski oddelek nemškega letalskega podpolkovnika Moldersa je med 22. junijem in 12. julijem v vojni proti Rusom sestrelil 500 sovjetskih letal. Oddelek je pri teh ve/ikanskih uspehih izgubil samo tri lastna letala. Kakor poroča DNB iz pristojnega vira, je Moldersov oddelek dosegel 12. julija že svojo 1200. zmago od začetka vojne.
Vesti 17. julija
Objavljeno ie bilo uradno poročilo o mrtvih is ranjenih žrtvah angleškega letalskega napada na Messino v noči od 14. na 15. julij. Seznam obsega vsega 27 imen. štirje ljudje 60 bili mrtvi, 23 pa ranjenih.
Osrednje glasilo hitlerjevske stranke pranafta članek znanega narodnosocialističnega pisatelja Bruna Brehma. Pisec primorja Sate bivše ruske carske armade s sovjetskimi vojaki. Po njegovih ugotovitvah ni med tedanjo in med sedanjo rusko mladino možna nobena primera. Rusov iz leta 1914 in 1917 ni več. Boljševizem je v 23 letih zadušil starega ruskega duha ter z načini in uspehi, kakor jih do danes ne pomnimo ns svetu, izkoreninil k te mladine sleherno »taro duhovno vrednoto. Posledice tega dela vidimo v sedanjem vojskovanju.
Neka poročila iz Združenih držav pravijo, da so 6e številna sovjetska ministrstva in najvažnejši uradi baje že preselili iz Moskve v mesto Kazan, ki leži 700 km vzhodno od prestolnice.
Nemški letalski podpolkovnik Moelders, ki ga neko nemško vojno poročilo imenuje na j zmagovi f*j-šega pilota-lovca na svetu in prvega častnika nemške vojske, je dobil od Hitlerja majviffe možno odlikovanje za hrabrost in sicer kolajno hrastove vejice z meči in briljanti na vitešikem križu odlikovanja reda Železnega križa.
Španskim vojaškim oblastem je bil izročen bhiii rdeči politični komisar v Barceloni Josč Mar-torell, ki je obdolžen večjega števila umorov, ropov in tatvin med državljansko vojno. Obtožnica pravi, da je v ječi Monzonu sam ubil pet nacionalistov, dal ustreliti devet civilnih gardistov ter organiziral v Barbastru pokotj svojih političnih nasprotnikov.
Kakor poroča sovjetski tisk, je sovjetska vlada sklenila ojačiti v svoji vojski politično propagando, ker je to potrebno zaradi sedanje vojne. Pri vsaki najmanjši vojaški enoti bodo imenovani politični komisarji, ki so zastopniki stranke v vojski. Njihova naloga je skrbeti za strogo izvajanje zapovedi, skrbeti za politično vzgojo vojaštva, preganjati vse, ki ne delajo časti sov-jetski vojski. Vsako zapoved morata hkratu in v soglasju pri vsakem odelku izdajati vojaški poveljnik in politični komisar.
Dopisniki švicarskih listov poročajo k Londona, da je sovjetska vlada zahtevala od Anglije, naj ta kjerkoli na evropski celini izkrca svoje čete, da bi zaposlila Nemčijo na novem bojišču. Po sodbi angleških krogov bi zdaj bil čas, da Anglija pokaže svoje novo orožje, med njimi novo vrsto tankov »Valentina«, ki so najmogočnejši na svetu.
Nemški poročevalski urad javlja, da je nemško povelistvo med osvajanjem Krete spustilo s padali na otok tudi tri protestantovske pastorje in dva katoliška duhovnika, da bi takoj lahko nudili tolažbo padlim in ranjencem. Dva duhovnika sta pn tem izgubila življenje.
Portugalski državni obračun za leto 1940 izkazuje 164 milijonov eskudov prebitka. V vseh preteklih dvanajstih letih so letni obračuni izkazovali vsega skupaj le 155 milijonov prebitka. Prebitek bo država dala za ojačenje mornarice in za izredne izdatke, ki jih prinaia sedanja vojna.
Iz Londona poročajo, da je angleško pomorsko poveljstvo sklenilo da ne bo več objavljalo pomorskih izgub, in sicer iz vojaških razlogov
Hitler je na predlog vrhovnega poveljnika nemške vojske maršala Brauchitscha odlikoval z viteškim križem odlikovanja reda Železnega križa armadnega generala Ruofa in divizijskega generala Hoechneja.
švicarski listi poročajo, da se je diplomatski zbor iz Moskve baje že preselil v mesto Gorki pod Uralom.
Bolgarska zbornica je dobila v odobritev zakon. ki pooblašča državno banko, da lahko takoj izda za 8 milijard levov novih bankovcev.
Za novega španskega poslanika v Berlina je
imenovan Josč Finat de \layalde. Nastopil bo službo v nekaj dneh.
Da Združene države res sodelujejo s komunizmom in njegove sisteme v vsem odobravajo, je dokaz to, da je ameriška komunistična stranka sprejela resolucijo, v kateri pravi da popolnoma odobrava Rooseveltovo p>olitiko.
Madžarski minister za obrambo je izdal odlok zatemnitve po zahoaniji predelih Madžarske in v Buaimpešti. Zatemnitev se začenja ob 23. uri.
Statistični nrad nemške vlade pravi, da Je žetev v poglavitnih kmetiških državah Evrope bila povsod večja kakor lani
Nova dragocena pridobitev vseučiliske knjižnice
Velikodušen dar Eksc. Visokega Komisarja Graziolija
Ljubljana, 16. julija.
Že nekajkrat so imele naše kulturne ustanove, posebno pa naša najvišja znanstvenim institucija — vseučiliška knjižnica, priliko, da med svoje dosedanje dragocene zbirke uvrste darila, ki so jim jih darovale razne italijanske znanstvene ustanove. Posebno naša vseučiliška knjižnica je bila že večkrat deležna posebne pozornosti italijanskega kulturnega sveta.
Tudi sedaj je dobila ta naša največja knjižnica posebno dragocen dar, ki ji ga ie poklonil Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli. Visoki predstavnik italijanskih oblasti je namreč daroval knjižnici bogato izbran knjižni dar. So to publikacije Italijanske Akademije, in sicer njej prideljenega »Narodnega središča za študij Rinascimenta« v Firenzi. Razen tega je Eksc. Grazioli daroval še nekaj del znanega pisatelja Giovannija Papinija, odličnega sotrud-nika te ustanove. Vseučiliška knjižnica je na ta način obogatena razen ostalega še z vseini številkami revije »La Rinascita«, ki jo vodi G. Papini. Revija je posvečena dobi italijanske zgodovine, ki sega od Petrarke do Michelangela, in ki je dala evropski omiki nov obraz.
Od samostojnih spisov, ki jih izdaja gornja ustanova, je Eksc. Visoki Komisar daroval še naslednje spise v numeriranih eksemplarjih: »Poezije Giuliana da Medicija» (izdal G. Fatini, 1939J, delo »Glasbene slovesnosti v Firenzi me-dicejske dobe« (izdal F. Ghisi, 1939), »Pismo Cosima I. de Medici« (izdal G. Spini, 1940), jh> R. Paoli ju oskrbljeni prevod velikega H. Woelf-flinovega dela »Klasična umetnost Rinascimen-ta« (1941) in G. Caminelijevo študijo o bizantinskem učenjaku Manuelu Chrysolarasu, enem izmed začetnikov humanizma v Italiji (1941). Te publikacije primerno dopolnjuje »Medicej-ska bibliografija«, ki jo je sestavil S. Camc-rani (1940). Lepemu daru se pridružuje še G.
Novice iz Države
Deveta mednarodna razstava filmske umetnosli bo odprta v Benetkah 30. avgusta. Trajala bo 15 dni. Na njej bodo poleg Italije in Nemčije razstavljali še številni drugi evropski narodi in Japonska. Že zdaj vlada za to razstavo veliko zanimanje in sicer ne samo zaradi njenega obsega pač pa tudi zaradi kakovosti filmskega traku, ki ga bo filmska industrija nove Evrope razkazovala pri tej priliki v Benetkah.
Vojni ranjenci dobivajo cigarete zastonj. »Službeni list« prinaša odlok, ki vsebuje naslednji edini člen: Finančnemu ministru je dana možnost, da dovoli za časa sedanje vojne v skladu s členom 56. zakona z dne 21. januarja 1929-VII, št. 67, prodajo domačih tobačnih izdelkov po znižanih cenah, in sicer organizacijam in društvom izključno v ta namen, da jih potem razdele zastonj vojnim ranjencem, ki se zdravijo po bolnišnicah Kraljevine Italije.
Nova velika bolnišnica v Splitu. Po volji Du-ceja je splitski prefekt začel dela za zgraditev nove velike bolnišnice v Splitu. Pri tej svečanosti so bili navzoči poveljnik splitske posadke, zvezni tajnik in zastopniki drugih oblasti. Prefekt Zerbino je imel govor, v katerem je zlasM poudaril, da je graditev bolnišnice v Splitu nov dokaz, kako veliko skrb je Italija posvetila zlasti socialnemu vprašanju. Prefektove besede so navzočni delavci sprejeli z navdušenim odobravanjem in z rimskim pozdravom.
Skrivno tovarno mila so odkrili nadzorstveni organi nekje sredi polja v napolski okolici. Pri delu so zaloti tri delavce, ki so se ukvarjali s tem prepovedanim poslom, in jih takoj zaprli. V tej čudni milarni sredi polja so našli kar 15 metrskih stotov mila, ki je bilo že popolnoma izdelano in pripravljeno za prodajo, seveda tudi naskrivaj. Lastnik te tovarne je bil že večkrat prej kaznovani Vincenco Cacace, ki so ga tudi že izsledili. Vsi bodo prišli pred sodišče zaradi verižništva z maščobami in skrivnega izdelovanja mila.
Zaradi potrebnega varčevanja z gumijem je bila te dni izdana nova odredba, ki določa, da avtomobili ne smejo več voziti po cestah s tolikšno hitrostjo, kakor prej, kajti pri hitri vožnji se gumijaste cevi na kolesih bolj obrabijo, kakor če avtomobili vozijo počasneje. »Agencia d’Italia e dell’Impero« poroča, da je bik določena največja dovoljena hitrost za avtomobile, avtobuse in trolleybuse in sicer takole: Lahki avtomobili smejo voziti podnevi s hitrostjo do 60 km na uro, hitrost pa se mora zmanjšati sorazmerno z obtežitvijo tudi do 20 km na uro. Ponoči pa je največja dovoljena hitrost od 50 do 20 km na uro tudi za avtobuse in trolleybuse, ki so v javni službi. Tako hitro smejo ta težka vozila voziti zaradi tega, ker bi sicer potniški promet preveč trpel.
Papinijeva znana »Zgodovina Kristusa« (Storia di Cristo, 10. izd. 1933) in zbirka esejev »Itajia mia« (nova i-zd. 1939), oboje z lastnoročnim podpisom avtorjevim.
Nove kazni zaradi previsokih cen
Policija za nadzorstvo nad živili je te dni kaznovala naslednje trgovce, ki so bili ovadeni sodnim oblastem, ker so prodajali po višjih cenah, kakor je dovoljeno:
1. Jakrt-Rupnik Frančiška, trgovina s kolonialnim blagom, Turjak.
2. Slamič Frane, mesarija, Gosposvetska 6.
3. Legiša Bruno, pekarija, Viška 16.
4. Ocvirk Marija, mesarija, Povšetova 1.
4. Pušnik Rudolf, mesarija, Sv. Petra nasip 29.
6. Galjot Ana. mlekarna, Žabjek 6.
Za spodaj navedene pa je zaradi resnosti prestopka Visoki Komisar poleg ovadbe sodišču od. redil, da se jim njihove trgovine zapro in prepove prodajanje za dobo od 2 do 10 dni:
1. Olup Jože!, manufaktura, Stari trg 2.
2. Klavžar Alojz, čevljar, Vošnjakova 4.
3. Miiller Ivan, mesar, Janševa 15.
4. Breskvar Ivan, mesar, Cesta v Mestni log 1.
Imenovani morajo plačati svoje uslužbence
tudi v dneh, ko so njihove trgovine zaprte.
Kar se tiče Javornika Jožefa, ki ima svojo mesarijo na Nabrežju 20, se mu odvzame obrtno dovoljenje.
Zaprti sta bili potem še prodajalni ter odvzeta obrtna pravica:
1. Podboršku Pavlu, mesarija na Tyrševi ccsti 97, in
2. Šefu Jožefu, peku v Florjanski ulici 21, ker sta neglede na številne kazni še naprej prodajala po višjih cenah, kakor pa so določene po maksimalnem ceniku.
Slednjič je bila kaznovana z globo 380 lir Kregar Doroteja, trgovina s kolonialnim blagom, Dravlje 277, ker ni v svoji prodajalni razobesila cenika, ki zdaj velja.
Večer Golarjeve pesmi
Jutri, v petek 18. julija zvečer, bo v frančiškanski dvorani ob pol devetih zvečer zanimiva prireditev. Iz del Cvetka Golarja bosta brala Nada Gabrijelčičeva in Vaclav Deržaj. Uvodne besede v ta večer bo govoril Vaclav Deržaj.
Večina pesmi, ki bodo na sporedu, je našemu kulturnemu občinstvu še nepoznana. Prijatelji Golarjeve poezije, ki se najrajša zamuja med žitnimi polji, travniki in šumečimi lesovi, so radovedni, kakšna je zdaj stvariteljska sila tega zanimivega, domačnostnega lirika, ki si je v naši lepi umetnosti znal pridobiti ugledno mesto in ime. Verzi, ki v sedanjih časih pojo o mirnem, vedrem življenju eredi njiv, so dragocen balzam za nemirne duše, osvežijo nas s svojim zdravim, k zemlji :n delu obrnjenim optimizmom. Priča-
kovati je, da bo zanimanje za to literarno prireditev ugledu pesnikove osebnosti in dela primerno.
Golar Cvetko na lep način ubira strune —< svojsko seveda, obdarjen z drugimi darovi — kakor jih je svoj čas Mum-Aleksandrov. Nazaj v kraje, kjer polje toplo življenje, v pesmi in delu. Večer se občinstvu, ki mu je pesniška beseda všeč, sam od sebe priporoča.
Nov prometni otok
Ljubljana, 17. julija.
Pred leti se je ljubljanski cestni promet moderniziral in na križiščih najvažnejših cest ie mestna občina postavila tako imenovane prometne otoke. Vozniki, zaradi katerih so otoki predvsem narejeni, se dolgo časa niso mogli navaditi na to novotarijo, končno so pa le uvideli, da je prometni otok kaj pametna zadeva.
Bili pa so tisti prometni otoki kai enostavno postavljeni. Otok je bil zgrajen iz ukrivljenega iesa in dva lesena stebra je imel postavljena v sredi. Čas pa je opravil svoje. Les je preperel ali pa so ga kolesa avtomobilov počasi zrahljala in otoki so počasi postali le še »razvaline«, ki niso mogle več služiti svojemu namenu. Taka »razvalina« je bila že precej časa v Gradišču, t. j. na križišču Gradišča in Erjavčeve ceste. Medtem ko so druge prometne otoke že zdavnaj obnovili in postavili kamnitne, je gradiški prometni otok dolgo čakal na obnovitev. Pa jo je dočakal. Te dni so delavci pripeljali ob Erjavčevo cesto novo obdelano kamenje, ki ga bodo zložili tako, da bo nastal nov otok, ki pa bo kos dolgemu času. Otok bo namreč iz granita. Tudi pokončna stebra _ bosta iz kamna. Sedaj bodo delavci odstranili staro podrtijo prometnega otoka in postavili nov otok, ki ima na tem mestu kaj primeren prostor.
Leningrad bo doživel usodo Varšave
če bo Vorošilov tako trmast, da ga bo branil • Zaradi treh milijonov prebivalcev so mu Nemci do sedaj prizanašali z bombami
>Le ultime notizie« prinašajo zanimiv članek, poslan iz Berlina, v katerem beremo med drugim tudi tole:
»Usoda dveh velikih ruskih mest, Leningrada in Kijeva, je že zapečatena. Njuna zasedba je samo še vprašanje nekaj dni ali celo nekaj ur.
In res — kakor poroča nemška uradna agencija — so bile vse sovjetske čete, ki so tvorile glavno obrambo zahodne Ukrajine, potem ko so bile teden dni obkoljene med Žitomirom iu Ber-diščevom, uničene po treh dneh trdovratnih bojev.
Tako je bila odstranjena nevarnost ob bokih nemških prodirajočih divizij, ki so bile pred dvema dnevoma pri Žitomiru, kakšnih sto kilometrov od Kijeva, in ki bi zdaj že morale videti predmestja ukrajinske prestolnice.
V	zvezi s tem je treba poudariti, da se Sovjetom skoraj nikdar ni posrečilo uničiti poljskega pridelka, kajti pšenica je zdaj tam še zelena. Tako je ves pridelek Zahodne Ukrajine, ki ji pravijo evropska žitnica, padel nedotaknjen v nemške roke.
Na istem odseku so se razvili boji med nemškimi divizijami ter raztresenimi sovjetskimi oddelki, zlasti na področju med Novogradom in Ra-domyslom, boji, ki so prinesli popolno uničenje ruskim oddelkom. Na severnem odseku so zdaj že prodrle na ozemlje med Ilmenskim in Pejpu-škim jezerom in so že onstran Porhova, kjer so odbile napad, ki so ga vprizorili motorizirani sovjetski oddelki in raztresene skupine vojaštva.
•	Usoda mesta Petra Velikega je zapečatena in preostaja zdaj samo še videti, če bo Vorošilov, ki poveljuje sovjetskim 6ilam na tem odseku, res tako trmast, da bo branil mesto ter mu na ta način pripravil prav takšno usodo, kakršno sta doživela Varšava in Rotterdam.
Zazdaj ni mogoče vedeti ničesar določnega. Dejstvo pa, da Nemci dozdaj še niso bombardirali tega mestaj^ dovoljuje misliti, kako nemški generalni štab želi storiti vse, da bi prizanesel metropoli, ki šteje nad tri milijone prebivalcev. Seveda pa, če pa Rusi hočejo iz tega mesta narediti utrdbo in ga braniti za vsako ceno, se bodo Nemci
»V Estašk: državi je treba delati«
Odločne besede dogiaynika dr.Budaka na ustaškem zborovanju
v Karlovcu
_ . Preteklo nedeljo so bila na Hrvaškem številna ustaška zborovanja, na katerih so govorili doglavnik dr. Mile Budak, minister dr. Lovro Sušič, vojskovodja Slavko Kvaternik in drugi. »Novi list« poroča zelo obširno o skupščinah v Karlovcu, Osijeku, Zemunu in Pušči.
V	Karlovcu je imel velik govor doglavnik dr. Mile Budak. Pri njegovem sprejemu so bili navzoči veliki župan, poveljnik mesta polkovnik Tomaševič, drugi ustaški veljaki in zastopnik nemške narodne skupine Friedrich Peschke, pe-šadijski polkovnik Defar ter predstavniki italijanske vojske z generalom Ferrarijcm na čelu.
Prinašamo le nekoliko najvažnejših stavkov iz velikega govora doglavnika dr. Mile Bu-daka v Karlovcu. V uvodu je doglavnik izročil poglavnikove pozdrave in čestital Karlovčanom, da so bili samo oni Usti, ki so prvi sprejeli moža, ki je po 800 letih oživel nezavisno državo Hrvatsko. Nato je nadaljeval:
»Ta čast, ta sreča nista slučajni, ker jima v življenju ni slučajnosti. Ko je mnogi izmed vas slišal in govoril, da Paveličeva politika ne velja, da on ne more uspeti, edino če bi slučajno, mogoče, kdo bi vedel, kako bi se moglo to dogoditi, vsi oni, ki so tako govorili, imajo danes dokaz, da so govorili ali otročje nepremišljeno, ali neumno, ali iz nekih razlogov. Ni slučajnosti. Vse ima vzrok in posledico. Mi smo,
to se razume samo po sebi, neizmerno hvaležni našim velikim prijateljem in zaveznikom Nemcem in Italijanom, ker so nam mnogo pomagali. Ali, bratje in sestre, niti oni nam niso pomagali iz ljubezni in za naše lepe oči. Vse to je račun, kajti taka je mednarodna politika. Zato je največja napaka, če kdo misli, da so nam Nemci in Italijani nekaj darovali. Resnica je, da so oni tako močni, da bi nas lahko z enim udarcem uničili, kakor da bi lev pograbil zajčka, da pa tega ne store, ni to platonska ljubezen, temveč račun. Nemci in Italijani vedo, da imajo največji interes, da bo prav na tem usodepolnem koščku zemlje narod, ki je neizmerno veren zaupanja vrednim in vdan prijatelj prijateljem.
In zdaj mora hrvaški narod zopet odigrati važno zgodovinsko vlogo. On bo zid med vzhodom in zahodom. Morda so med vami ljudje, ki mislijo: »Počakaj, Budače, da pride Jože, boš videli (Klici: dolil) Ne kričite doli, ker bodo to opravili Nemci.«
Nato je doglavnik govoril o ustaški ideji, delu in žrtvah za državo in narod. »V tej ustaški državi je treba delali, delali in zopet delati. Kdor noče delati, ta bo prisiljen na delo, kdor pa ne more delati, bo zanj skrbel hrvatski narod.«
morali poslužiti vseh sredstev, da zlomijo odpor.
Na osrednjem bojišču divjajo v zadnjih 48 urah (poročilo je bilo napisano 16. julija) naj-trdovratnejši in siloviti boji med nemškimi oklepnimi divizijami in med slikovito maso vojaštva, ki ga je maršal Timošenko poslal na ravnine pri Smolensku, na Stalinovo črto, da bi zlomil nemški pritisk. Te velikanske trume vojaštva pa ne bodo uspele, da bi zaprle pot oklepnim oddelkom, kakor se testo ne more upirati jeklenemu klinu.
V	nekem vojnem poročilu beremo, >da so dosedanji uspehi tako veliki in da so naše čete že tako daleč prodrle na rusko ozemlje, da jih oskrbovalne kolone niti ne morejo dohiteti in jim slediti. Odpor Sovjetov je povsod zlomljen, to pa zlasti po zaslugi bombnikov in strmoglavcev.«
Potem to poročilo omenja junaštvo nemškega generala Guderiana (o tein 6mo podrobno pisali že v eni prejšnjih naših številk), ustanovitelja nemških oklepnih enot, ki se je pri teh bojih izkazal za izredno korajžnega, 6aj prodira njegov tank vedno pred ostalimi, on sam pa z odprtega bojnega voza vodi operacije ter se ne zmeni za zasede, iz katerih sovjetska vojska siplje ogenj na prodirajoče nemške oddelke.
Nabavo blokov tramvajskih voznih listkov
uprava električne cestne železnice potnikom zelo priporoča, ker se bloki dobe v predprodaji z 10% popustom, obenem pa potnikom ni treba sproti kupovati voznih listkov. Tako blok s 25 listki po O.fiO lir velja v predprodaji samo 13.50 lir, blok z 10 listki po 0.80 lir velja v predprodaji samo 7.20 Ur, blok z 10 listki po 1 liro pa dobite v predprodaji že za 9 lir, Bloke prodajajo vsi sprevodniki v vozovih.
Športne vesti
Darko Mavsar, nekdanji član »Planine« jo doma iz Kranja. V nedeljo je nastopil Darko med lahkoatleti Celovca, ki so tekmovali s solnograškimi. Na mitingu je vrgel Darko kopje kar 65,81 m daleč. Vsi njegovi meti pa so sli čez 62 m. Lrp rezultat.
Nemško državno plavalno prvenstvo na Dunajn. V soboto in nedeljo je bilo na Dunaju nemško državno prvemstvo v plavanju, water-polu in skokih. Nekaj najboljših rezultatov: na 200 m prsno dame sta se sestali rekorderka Anny Kapeli in Inge Schmidt. Zmagala je Schmidtova iz Hamburga v času 3:01,1 din. Druga je bila Hartmannova v času 3:05,5 in tretja Gusse 3:09,2. — Na progi 1500 m je zmagal Werner Plath v času 20:20,5 pred svojim rivalom Heinzom Arendtom, ki je rabil za isto progo 20:39. — Na progi 200 m dame hrbtno je zmagala Liesl Weber v času 1:19,9 pred Kellermanovo, ki je rabila 1:21,5. — V štafeti na progi 4X100 m gospodje je zmagal bremenski športni klub v času 5:06,9 pred ASW klubu iz Breslaua (5:12,2). V štafeti 4X200 m prosto je zmagala štafeta Hellasa te Magdenburga v času 10:05,9 pred štafeto Nikat iz Heidelberga (10:57,8).
Znani ameriški metalec kopja Peoples je pred nedavnim izboljšal ta rekord USA in vrgel kopje kar 71,40 m daleč.
SILVIO ROSSI
vla Ponchielll No 3 Trieste: pia>.za Caduti Fascisti No 4
Fabbpica Ombpcllf	II	Tovarna dežnihou
ingrosso - dettaglio	I	na debelo,na drobno
Borsette, valige,	I	Torbice, razni kov-
bauli, bastoni ecc.	||	čki, palice itd.
Igor Zagrenjen:
Čeleširk
Toda, kadar se spet vračajo, po novih uspehih pijani od zmagoslavja mimo te stene nazaj v dolino, se namah streznijo in zresnč in prešerni blisk jim v hipu izgine iz oči.
Beseda zastane in pogled zdrsne z njenih nečloveških strmin kam drugam — kamorkoli že: v drugo goro, v morje gozdov in grmovja, v meli, ali pa k prijaznemu, gostoljubnemu domu sredi zelene trate, ki jo brez konca in kraja polni šum obilnega bistrega izvirka.
Med ljudmi so odljudneži, ki jih je neugnanost gonila v nehodne strmali vsakokrat pozabljali nanjo potem, ko so razpredli drzne načrte, kako jo bodo nekoč ukrotili.
Tako je šlo iz leta v leto.
Včasih so se skupine le podale vanjo, pa so obračale že po nekaj metrih.
Cas je šel mimo kakor voda in kakor ta na kamenju, je on pustil na ljudeh svoje sledove.
. Obrusili so se, izmodrili in polagodili.
Kmalu so sinčku ali hčerki kazali hrib, ki so se bili nekoč namerjali z njim dajati.
In žena je z nejevoljo poslušala v prezgodnjem strahu, da jim ne bi prehitro izpridili otrok.
Zmanjkalo je pomalem tega in onega, izgubili so se v ravnini, cisto podjarmljeni od vsakdanjih skrbi, nič manj vdani v usodo kakor tisti, ki nikoli niso nosili zastavljat življenj nad prepade.
Celešnik pa je kljuboval viharjem, nevihtanj in Hudem. Še zima si ni mogla podvreči njegove stene. Ko je vse gore naokrog in vse 6tene zametla s snegom, je stala Celešnikova gola kakor sredi poletia.
Le dve, tri bele krpe so se kdaj pa kdaj, ko se je po večdnevnem metežu nebo zjasnilo, zasvetile za dan, dva v njenih mokrih, premraženih robovih.
•
Sonce je žgalo in zrak je bal gost od omotičnega, prijetnega duba po sparjeni jetavdoi. Od skal
in ščavja je žehtela prigrevica.
Marsikdo je videl tisto jx>poIdne beli dim, ki 6e je nesel izza Celešnik a k nebu:
Drvar, ki 6e je ozrl od dela in si šel z lehtjo čez znojno čelo.
Pastir, ki se je s polnim kožem snega sredi melišča vsedel, da bi 6e oddahnil.
Lepa Iza, ki se je v ležalniku pred domom naveličala brati.
Mestna dekleta, ki so na poti v Sedlo posedla po skalovju, da so se po njihovih gladkih nogah lovile sence kaikor sta smrekovim vejam narejala veter in sonce.
Ihta in Menih, ki sta prišla od popoldanskega vlaka, zadaj za domom prekladala ropotijo iz nahrbtnikov in vmes družno od časa do časa pogleda vala k zdolgočaseni Izi.
Kakšno je bilo to poletje!
Zdaj na lej, zdaj na oni strani gorske rajde, povsod pa med znanimi obrazi ljudi in gora! kaj sta vse obredla!
V	tej steni je prvič pel klin in v oni.
Že je bledelo v spominu, mimo je bilo, minilo.
Iz te je ostal odlomek, od tam nekaj. Dva, trije značilni dogodki. Nič več. In skoraj od povsod enaki vtis nemirnih ur, napol prijeinega, napol mrazotnega razburjenja v potuhnjenih, še nikdar obiskanih pečinah.
Pa dnevi brez dela, dnevi brezskrbnega počitka!
Prekladanja 6 klopi na prag, s praga na skalo za kočo, poleganja v travi, ko je sonce belilo stene pod plavim nebom sredi najlepsega dne.
In bežne ure nenadnih nežnosti, ko se raztaja zakrknjeno srce, oči, ki vznemirijo za en sam gorski dan, da istemu ne bodo več sijale. Lepe ure, sladke in trpke hkratu, ker minejo tako naglo. Majhna nebesa, ki se drugi večer že razpenjajo nad tretjo goro, daleč preč, preč od oči in še rz spomina.
Vmes pa večeri hrupa in divjega trušča, ko so oskrbnika bolele noge od hoje v klet in do mize.
Večeri nesmiselne prešemosti, ko se je moralo
vse izdivjati, ko nazadnje mora iz puščavnika priti pust, norec, ki motovili in rjove, razkazuje mišice in prostaško razsipa junaške zgodbe, ki so se res primerile.
Večeri, ko je grmela pesem, hreščala harmonika, se od bijočih sekačev ceiral pod in lezli žeblji iz desak.
In ko se je šel pust iz vročine ven hladit, se mu je tako na samem zazdelo, da še nočne gore s svojimi modrimi glavami odkimavajo nad njim — kaj ne bi potlej ljudje?
Pa še dan počitka, z brnečo glavo in mačkom, da se je duh spokoril in otreznil in da je prešla
norčavost.
Potem so se pa v zgodnjem jutru spet oglasili iz sten zamolkli in svetli udarci.
Kladivo je s klinom pelo posebno pesem, ki je gornikom spodaj na stezah oznanjala predrznost.
Vse gre mimo: sijoče poldne v beli steni, nočna hoja pod tihimi, temnimi vejami spečih 6nrrek, bistro jutro, polno nemirnega razbijanja v srcih in šumenja v glavah, zbegana radost in ščemeča tesnoba pred bližnjimi dogodki. Zbrane in hrupne večerne zarje fwed kočami, varne noči med ljudmi in dolge, mrzle, temne ure v samotnem skalovju, kjer sta v somrak pogreznjena zemlja in zvezdnato nebo enaka prepada, brez usmiljenja, trda in tuja.
Res, kakšno je bilo to poletje!
Nemirno, brez obstanka, lahkomiselno, pa spet močno, čvrsto in sveže. Kakor veter, ki vihra vsevprek, nori po travah, se zaganja v pečevje, vasuje na drugi gori, pa se sj>et vrača, podnevi ali ponoči, se igra s 6trehami na pastirskih bajtah, hlasta po ruševju — tako je šlo čez dogodke in z njimi.
Vetru je bilo podobno ali slikam na bežeči vodi, ali pa tudi dimu izza Celešnika.
Družbe so se razteple, potihnil je veseli hrum — še malo, pa pride jesen z otožno, bolehno umerjenostjo.
Zdaj je prišel čas za reči, ki so se vee leto odlagale.
Za velika dela, ki jih je treba opraviti v zbranosti, ko ni nikogar zraven, da bi motil.
Menih gleda skozi okno.
Z oskrbnikom sedita.
»Večerjo kuha!« pravi na lepem- t .
»Kdo?« vpraša Inta iz kota, kjer si daje opravka z nahrbtnikom.
Menih strmd skomigne z oči in tako pokaže.
S pogledom gresta za njegovim ven do vrha.
»Aha! Pa res!« pritrdita, ko razumeta.
»Kaj prida ne bo! Z drvmi gre bolj na skopo! Slabo kuri!« pristavi Ihta.
»Tak jutri ga potlej mislita?« se oglasi oskrbnik. »No, če ga res podreta... Z daljnogledom vaju bom itak videl, oja, še s prostimi očmi, kaj ne bi!«
»Peter! Kar nič naj se ti ne zatikal« ga zavrne Ihta. »Kako si začel... če £a fes podreva? Kaj bo potlej? Na jeziku si imel, pa si se skesal! Nekaj 6e mi sveti kakor da bi bilo letos spomladi, za Jožefa ali kaj, takole kar nekam dosti govora o nekakšni hudo lepi in povrhu še hudo polni zelenki! Kaj pa je zdaj ž njo? Menda je nisi že sam tačas... ali kako?«	.
»O ne, Se je, še! Nič se ne bojta! če živa prideta s Celešnika in če ga zmagata po tej plati, potem tudi druge ne bo prav nič škooa!«
»Od kdaj imaš pa tako široko srce, Peter?«
Ta je pa Menihova.
»Pa res!« pravi Ihta. »Mar bomo tisto drugo, ki si jo že napol obljubil, za Silvestra! Samo, da 6e do takrat ne boš skesal!«
Iza stopi v sobo.
Iza, lepa, mlada, pa sama. Ni ga, da bi ji delal druščino, čeprav je šel glas o njej že iz doline, ko je komaj tri dni v Globeli. En dan, dva dni sama, ko je bilo lani tako veselo. Tretji dan ji je že žal, da je prišla sem, v to puščobo zapravljat kratke počitnice,	(Nadaljevale.)
Uradni razglasi
Predpise o cenah je treba izpolnjevati
Sklicujoč se na odredbo o cenah, ki jih je izdal Visoki Komisar opominja Tiskovni urad Visokega komisariata trgovce in konzumeate, da 60 obvezni natančno je držati določenih cen, ki naj jih pod nobenim pogojem ne prekoračijo. Da se bodo predpisi o določenih cenah točno izpolnjevali, je potrebno, naj tudi občinstvo konzumen-tov samo sodeluje na ta način, da bodisi na noben način ne plača več, kakor je določeno na uradnem seznamu — ki upošteva tudi pravičen odstotek zaslužka prodajalcev — bodisi, da brezobzirno prijavi kršite! ie odredb. Kdor skuša kupiti blago po višji ceni, kakor je določeno, ne škoduje samo sebi, temveč tudi skupnosti in se zato smatra, da je odgovoren po istem merilu, kakor pohlepni prodajalec in je zato tudi kakor ta brezobzirno kaznjiv, Visoki Komisar vsak dan izreka kazenske ukrepe proti trgovcem in prodajalcem, ki so okrivljeni, da so kršili zakon in tako škodovali meščanom; preiskave se nadaljujejo in oblasti, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cenami, neomajno nadaljujejo 6voje delo, ki je v dobro javnosti.
Omejitev avtomobilskega prometa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisariatsko naredbo o predpisih o prometu z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13 in
ker smatra za umestno, da se še bolj omeji poraba goriva in pnevmatike,
odreja:
Člen 1. Promet z avtomobili, ki imajo prometno dovolilo po čl. 5. komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, je dovoljen ob ne-prazničnih dneh od 5. do 23. ure.
Člen 2. Ob dokazani potrebi se lahko izda za vsak posamezni primer posebno prometno dovolilo za promet v nočnih urah in ob prazničnih dnevih.
Osebam, izvršujočim zdravstvene poklice, katerih intervencije so navadno nujnega značaja, kakor tudi v drugih primerih dokazame trajajoče potrebe, sme Visoki komisariat na dovolilu iz čl. 5. komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX pristaviti ustrezno pripombo.
Člen 3. Posebno dovolilo iz prvega odstavka prednjega člena izda na interesentovo prošnjo Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino z navedbo dovoljene proge in dneva, za katerega velja dovolilo.
V primerih neodložljive nujnosti smejo izdajati taka dovolila osebam, ki bivajo v občinah, kjer je sedež okrajnega načelstva, izvzemši mesto Ljubljano, okrajni načelniki oziroma komisarji, osebam pa, ki bivajo v drugih občinah, oblastva javne varnosti ali poveljništva kr. karabinjerjev.
člen 4. Prepovedano je prevažati osebe na avtomobilih, prirejenih *a prevažanje blaga; na njih se smejo voziti razen vozača samo osebe za nakladanje in razkladanje in lastnik blaga, ki pa morajo po potrebi dokazati to svojstvo.
Člen 5. Prav tako je ženskam in otrokom prepovedano voziti se z zasebnimi avtomobili ne da bi bil navzoč imetnik posebnega prometnega dovolila.
člen 6. Motorna vozila, tako zasebna kakor taka, ki se dajejo v najem, registrirana v Ljubljanski pokrajini, ne smejo iz te pokrajine brez posebnega dovolila Visokega komisariata.
Člen 7. Dolžnost uradnikov in agentov javne varnosti je skrbeti, da se ta naredba upošteva in ugotavljati kršitve te naredbe, ki se kaznujejo v denarju od 25 do 200 lir.
Kršitelj sme plačati najnižji znesek denarne kazni takoj.
V vsakem primeru je treba prekrške nemudoma prijaviti Visokemu komisariatu zaradi odvzema posebnega prometnega dovolila.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 20. julija 1941-XIX.	Visoki	komisar
za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Razpust Slovenskega Avtomobilskega kluba
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 20. maja 1941-XIX, št. 20, s katero se je postavil pod nadzorstvo Slovenski Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, glede na poročilo komisariatskega delegata ter zaslišanje društvenih organov,
Farmaceutica Industria cerca in Lubiana
riiDpresentante
slo veno conoscenza ita liano introdotto campo farmaceutico disposto colloborare scrivere
Farmacevtska industrija išče za Ljubljano sloven zastopnlha Z znanjem italijanščine, vpeljanega na področju farmacevtike. Kdor je pripravljen sodelovati, nai piše na:
LACHIPA. VPRBANIA 2, ROMA
Legna da ardere faggio	Bukova drva
Acquistiatno torti partite I večje količine, v delje-spedizioni ripartite. — I njh pošiljkah, kupimo.
Offerte dettagliate a | Podrobne ponudbe na: LENZI A MAZZONI - VIALE ZARA 118 - MILANO.
smatrajoč, da je zaradi razdelitve bivše dravske banovine postal Avtomobilski klub za celo ozemlje bivše banovine brezpredmeten in tudi na v skladu z novo politično in upravno razporeditvijo,
odreja:
Slovenski Avtomobilski klub s sedežem v Ljubljani se razpušča ter se poverja njega likvidacija predsedniku g. Avgustu Praprotniku.
Ljubljanska sekoija tega kluba je poslej avtonomna in deluje na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine.
Komisariatska odločba z dne 20. maja 1941-XIX, št. 20, se razveljavlja.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Ureditev porabe živil
Prehranjevalni zavod za ljubljansko pokrajino
nadaljuje z delom, ki naj pravično uredi razdelje —j—*__t—„ .
vanje najpotrebnejših živil. Temu vprašanju posveča Visoki Komisarijat vso pozornost. — Dne 16. t. m. stopi v veljavo racioniranje hranilnih
maščob in sladkorja za v*e občine, civilne zavodske družine in gostinske obrat«, ki nimajo zalog. Razen tega bo v kratkem objavljena odredba, ki vsebuje posebne predpise o razdeljevanju in prodaji mesa.
Preklic postavitve zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljani pod sekvester
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisariatsko odločbo z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 14, s katero se je postavila zavarovalna banka »Slavija« pod sekvester,
glede na prošnjo tega zavoda, da se sekvester ukine, ter na sekvestrovo poročilo in
ker je po opravljenih poizvedbah udeležba pri toj banki pretežno slovenska iz Ljubljanske pokrajine, v ostalem pa je udeležen prijateljski narod, odreja:
Razveljavlja se komisariatska odločba z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 14, s katero se je postavilo pod sekvester vse in vsakršno poslovanje zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljanski pokrajini.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 12. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Medard je začel in končal z dežjem
Ljubljana, 17. julija.
Bližajo se pasji dnevi, ki so bili že v starih, stoletnih pratikah zaznamovani kot taki od 25. julija do 24. avgusta, ali po domače od svetega Jakoba do sv. Jerneja. V pasjih dnevih navadno pritisne najhujša vročina, ki dostikrat povzroča hudo sušo in pomanjkanje vode po raznih krajih na Krasu, v Suhi in Beli Krajini. Letos je vročina pritisnila že pred sv. Jakobom, kar tudi sicer ni v vremenski kroniki nič nenavadnega. Zadnji tri je meseci pa so bili letos v pogledu dežja mokrejši kakor lani. Vremenska bilanca nam pokaže, da smo imeli letos: aprila lfi deževnih dni s 152 mm, ma ja 18 deževnih dni s 110 mm in junija prav tako 18 deževnih dni s 410.8 mm dežja. Nasprotno smo imeli pa lansko leto v leh treh mesecih le 41 deževnih dni s 342.4 mm dežja. Letos junija smo imeli 12 lepih in sončnih dni, najvišja dnevna temperatura +30.6° C pa je bila zaznamovana dne 27. junija.
Dne 8. junija je nastopil Medard, ki je po starih opazovanjih kmetskih vremenarjev znan, da vodi nato skozi 40 dni takšno vreme, kakršno ie prinesel na svoj dan. Letos na Medardov dan je bilo zelo spremenljivo vreme. Zjutraj megla, podnevi sonce, nalo oblačno in naposled ie malce porosilo. Zato so vremenarji glede napovedi vremena za dobo 40 dni, ko sta na vrsti prva košnja in nato žetev, postali prav pesimistični, zatrjujoč, da bo tako nestalno, več ali manj deževno vreme trajalo tja do 17. julija.
Medard pa je letos splošno dobro in povolj-no odrezal. Prinesel nam je do konca junija 7 lepih in sončnih dni, a zraven 16 deževnih s 145.9 mm dežja. Največji nalivi so trajali v dobi od 10. do 15. junija in od 25. do 30. junija. Zadnja dva dneva junija je n. pr. padlo 57.5 mm dežja. V juliju je bilo zaznamovanih do danes _6 deževnih dni z minimalno množino; dežja. V juliju je bila najhujša nevihta v sredo
2.	t. m. Do danes_ pa je v tem mesecu padlo vsega 15.4 mm dež ja. V dobi Medardovega vremenskega režima smo imeli torej od 40 dni 22 deževnih dni, ko je padlo v mestu in okolici celotno 161.3 mm dežja. Vremenska bilanca za to_ dobo je pač povoljna, kajti lani je bilo v tej dobi 22 deževnih dni s 192.3 mm dežja. — Lani je Medard začel in končal z lepim vremenom, letos pa je začel in končal z dežjem.
Blagodejni dež, čeprav z gromom in bliskom
Ljubljana, dne 17. julija.
Že zgodaj zjutraj je včeraj kazalo, da se oblaki nad Ljubljano kar ne lsodo hoteli izgubiti. In res od juga in zahoda so se oblaki vedno bolj kopičili in okrog ene po poldne je napetost v ozračju dosegla višek. Začelo se je bliskati, grmeti in treskati kakor bi bil sodni dan, potem pa se je vlil dež kakor za stavo. Nebeške zatvornice so se odprle na stežaj. Silen naliv pa je trajal le nekaj minut. Tako ie bilo v mestu. V okolici proti Ježici pa je padlo le nekaj dežja, prav tako je padlo zelo malo dežja proti Rudniku. Vsaj v mestu je ploha precej zalegla in je dobro naredila na vrtovih in gredah. Težki oblaki pa so se nato podili naprej čez javorške hribe in še dalje proti Zagorju. Bliski, ki so spremljali hud naliv niso nikjer nič vžgali, vsaj doslej še nismo dobili nobenega sporočila, da bi kje strela zanetila požar. Okrog štirih popoldne pa se je nebo spet začelo nekoliko Cmeriti, hujšega pa ni bilo. Dež je doslej soparno ozračje prijetno ohladil, pa tudi sicer so ga skoraj vsi z veseljem pozdravili, zlasti tisti, ki jim je včerajšnji dež prihranil zalivanje po skrbno negovanih vrtovah.
V	poznih popoldanskih urah pa se je nebo zjasnilo. Sonce je toplo prigrelo. Včerajšnji večerni sprehod po Tivoliju ali kje drugod je bil zaradi ohlajenega ozračja še prav posebno prijeten. Okrog devetih zvečer pa se je spet pooblačilo in uro kasneje se je znova vlil dež. Kakih par ur je deževalo in bliski so razsvetljevali nočno nebo.
Dve novi hiši v Ilirski ulici
Ljubljana, 17. julija.
Čeprav ni Ilirska ulica bogve kako dolga, vendar pa sedaj grade tam kar dve novi hiši naenkrat. Na desni strani od križišča Vidovdanske ceste je zrasla iz tal v zelo kratkem času noja lepa dvonadstropna hiša. Leseni odri so že postavljeni in stavba čaka le še, da
jo omečejo. Nasproti tej še neometani stavbi pa z veliko naglico grade tudi novo dvonadstropno hišo. Dobra dva metra nad zemljo bo
hiša obložena z lepimi kamnitimi kvadri, kar ji bo dajalo še posebno lepo lice. Kaže, da bo ta stavba kaj hitro pod streho, saj je pa tudi vreme za zidavo kakor nalašč. Ko bosta obe
stavbi dograjeni, bo ostalo le še nekaj malega praznih parcel, ki jih bodo prav tako kmalu zazidali. Ker je ulica že tlakovana, bo Ilirska
praznih parcel, ki jih bodo prav tako kma
ulica čez nekaj časa res ena naj lepših ljubljanskih cest.
V treh vrstah
O Duceju je izšla nova knjiga. Spisal jo je pisatelj Zaniboni in je izšla v P im. Knjiga ima tri dele. V knjiigi so podčrtane posebno tiste lastnosti, M so zanj značilne.
V Rimu je 1 t. m. z odličnim uspehom promoviral za doktorja cerkvenega prava naš gor iški rojak mladi župnik g. Rudolt Klinec, čestitamo.
V nedeljo bo planinski izlet na Kožljek. Izletniki bodo šli skozd Pekel, na Kožljek ter nazaj čez VAnjii vrh do koče na Padežu ter Pokojišče v Borovnico. Izlet prireja SPD.
Novo mašo je pel v Dreki pri Čedadu v nedeljo 13. junija g. Franc čičigoj, ki je doma iz Laza. Novomašniku želimo mnogo sreče.
Kakor poročajo iz Dalmacije je pomorska direkcija v Splitu dovolila spet ribolov z lučjo razen v predelih, ki so posebej označeni Sicer pa morajo biti luči zasenčene.
Mariborski gledališki igralci bodo imeli nekaj gostovanj tudi v Novem mestu. Odigrali bodo Vio Malo, Okence in Ano Christie, s katerimi so imeli že v Ljubljani velik uspeh.
Za lovskega mojstra je bil v trboveljskem okrožju imenovan Franc Pecharz Iz Trbovelj.
Odobrena je bila dobava tkanin ter blaga 'vz tkanin za potrebe na Spodnjem Štajerskem. Mesečna dobava ne sme biti večja kot ema dvajsetina letne dobave.
Na Turjaškem klancu se je predvčerajšnjim prevrnil osebni avtomobil v katerem je bilo osem oseb. Trije potniki so bili ranjeni in so morali po pomoč v bolnišnico. Ostalih pet potnikov je odneslo zdravo kožo. Tudi avtomobil se je precej pokvaril.
Posestnikov sin Florjan Podboršek iz Cerkelj pri Kranju se je ponesrečil s kolesom. Zlomil «i je desno ključnico.
Levico pa si je zlomil delavec državnih železnic Vinko Bratina, ko je padel s kolesa.
Državnega cestarja Antona Velkavrha je pri delu na cesti podrl neznan avtomobilist, ki mu je prizadejal poškodbe po celem telesu.
Iz Belgrada
Belcrad, 17. julija. Belgrajska policija ie po belgrajskih časopisih sporoSla naslednje: »Osebe,
ki potujejo v neodvisno hrvaško državo, morajo predložiti v potrditev svojo prepustnico (Durch-lass-schein) pri Hrvatskem klubu v Belgradu na
Terazijaih št. 12, in ne v Zemunu, kot je bilo prej določeno. Brez takšnega vizuma je vsako potovanje izključeno.* (HIS).
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 17. julija: Marij, ponižnost. Petek, 18. julija: Kamil, »poznavalec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet,
Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Literarni večer Gelč Jontesove bo dne 19.
julija ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Slikar Edo Deržaj nas je tudi topot pre-
senetil. Njegova dele vzbujajo pri ljubiteljih ljajoce umetnosti splošno pozornost.
Zato vabimo vse, ki si njegove razstave še niso
mogli ogledati, da to čim prej store, ker bo razstava v palači »Bata< zaključena nepreklicno v soboto 19. t. m. Pomagajmo, podpirajmo
stremljenja naših kulturnih delavcev, ki so v teh težkih vojnih dneh zmožni ustvarjanja. Razstava je odiprta dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. Vhod skozi trgovino »Bata*. Vstop prost!
Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč ponovno opozarja vse priseljence, ki so se naselili v Ljubljani, da se morajo prijaviti Rdečemu križu v roku 48 ur. Sekcija je v Frančiškanski ulici 6-1. od 8 do 13.
Pododbor Rdečega križa v Ljubljani poziva vse učence in učenke, ki so vložili prošnje za sprejem v počitniško kolonijo na Rakitno, da zanesljivo pridejo k zdravniškemu pregledu, ki bo v petek, 18. t. m. ob pol 18. uri v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti 2/II.
Društvo inženirjev v Ljubljani ponovno prosi vse svoje člane in ostale inženirje, bivajoče na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ki so sedaj brez zaposlitve in se še niso odzvali njegovemu pozivu, da mu javijo svoj naslov in navedejo vse važnejše okolnosti. Dopise je poslati na naslov: Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 2.
Vpisovanje na enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske (na liceju) se vrši vsak delavnik od 10—'A 12 ure dopoldne. Sprejemajo se učenke z dovršeno nižjo gimnazijo ali meščansko šolo. Prednost imajo hčerke trgovcev in obrtnikov, katere nameravajo ostati na domu.
Ponavljalni tečaj za popravne izpite prireja letos kakor vsako leto Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Dnevno ena učna ura in dve uri učenja pod vodstvom strokovnjakov. Učnina zmerna, za revnejše popust. Starše zlasti opozarjamo na prodoren uspeh teh tečajev: od^ 98 kandidatov, ki smo* jih lani v svojem tečaju pripravili za popravni izpit, jih je položilo 97! — Vpisovanje bo od 10. do 13. julija od 8. do 12. ure na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek tečaja 15. julija.
Ljubljansko gledališče
OPERA.
Slačetek ob 20.
Četrtek, 17. julija: »Pri treh mladenkah*. Red četrtek.
Petek, 18. julija: »Ero z onega sveta. Red B.
_ Sobota, 19. julija: »Pri treh mladenkah«. Red Sreda.
»Pr! treh mladenkah«.
Melodiozna, topla in humorna spevoigra
n •	uvoivi/ijviu	AvlUIvU	JJu	1UJ
(Poličeva in Zupan) veliko možnosti, da ogrejejo občinstvo in ga pripravijo v prisrčen
Smeh• ^O^o^vn krtrlrv	D	„	_1_
Žebre. Režiser: D. Zupan, četrtek, bo za red četrtek.
Očarljiva komična opera je Gotovčevo delo »ERO Z ONEGA SVETA «, ki je zaznamovala ze pred dvema sezonama prav poseben uspeh. Delo se je občinstvu nenavadno priku ’	jli’	"
pito in imelo veliko število repriz. Odlično podane partije, so skupno z muzikalnim vodstvom, orkestrom, zborom in režijo ustvarile nredstavo, ki jo velja na vsak način videti. ’eli bodo:	glavno žensko partijo, Giulo, bo
>ela Heybalova, naslovno partijo, Era — rancl, očeta — Lupša, mater — Kogejeva, mlinarja Sima — Dolničar. Dirigent: dr. Švara. Režiser, inž. Golovin. Predstava v petek bo za abonente reda B.
»SLOV. DOM« v vsako hišo !
SA. DisHlleria f a
liojuore
t**4* o*iica e Mia ***** Uatiana di
kejHoMiša in nafakriteiša ilaliiaHska zhtonka tikufa/.
DITTA ALBERTI
BENEVENTO
Charlie Chan v San Franciscu
»Tisto ne, pač pa lahko pripravlja kaj pogubnega zame. Mislim, da stojim sedajle pred silno zanimivim osebnim problemom: ne bi rad izgubil Paradyja, še manj pa svoje življenje. Predstavljajte si, s kakšnimi občutki jemljem vsako jutro čašo pomarančnega soka iz teh rok, ki so morda nekoč stresle ciankalij v jed lastni ženi. Chan, vi morate kot moj gost še posebno vneto sodelovati pri reševanju tega vprašanja. Povejte mi, kaj mislite o tem?«
»Morda je sovražil svojo ženo,c je dejal Chan in stresel z rameni.
»Kakor vse kaže, je ni ljubil!« je pripomnil Kirk. »Nekatere ženske imajo dar, da človeka pripeljejo do besnosti. Skratka povedano, mislim, da bom še nekaj časa pridržal Paradyja. Toda ...« in tu je Kirk pogledal gospodično Mor-row, »mislim, da bom odslej pogostokrat jedel zunaj.«
»Tovariš Chan,« je rekel Duff, »vi ste ves ta čas delali. Ali mi hočete povedati in našteti rezultate, do katerih ste prišli?«
»Rezultati niso Bog ve kakšni. Posrečilo se mi je odkriti Paradyja. Žalibog pa uspeva tudi takšno klasje, ki nikdar ne rodi zrna.«
»To je res. Rad bi izvedel za vaSe mnenje tudi o drugih stvareh.«
»Povedal vam ga bom kasneje, nadzornik. Za sedaj še omahujem, ker ne bi rad povzročal bolečin majorju Diranu. Ta stvar je po mojem mnenju zanj Se posebno boleča. Zato mi naj oprosti, če ga bom zaprosil za nekatere podrobnosti iz tiste noči, ko je izginila Eva Di-ran.«
Major se jo kar zdrznil iz globokega premišljevanja:
»Oh, da... radi bi izvedeli nekaj več o tisti noči, ko je Eva... Toliko let je že preteklo od tistega dne.«
»Toda vi ga še niste pozabili,« je dodal Kitajec.
Diran se je trpko nasmehnil:
»Žalibog ne. Poskušal sem... pa se mi je vsak poskus ponesrečil.«
»To se je dogodilo 3. maja 1912,« se je živo vtaknil vmes Chan.
»Da, tako je. Stanovala sva v Pesha-vvarju komaj šest mesecev. Jaz sem bil v službi v tamkajšnji garniziji. Tja sva prišla mesec dni po poroki. Peshawar, to vam je kraj Bogu za hrbtom. Kraj ob meji, ki mu stalno grozi nevarnost in v katerega nisem hotel pripeljati žene, kakor je bila Eva. Ona poprej nikoli ni odšla iz svojega majhnega rojstnega kraja v angleški provinci.«
Spet se je zamislil.
»Toda plavala sva v sreči,« je nadaljeval. Eva je imela komaj osemnajst let, jaz pa štiri in dvajset. Bila sva do ušes zaljubljena drug v drugega. Kaj je bilo nama mar, da se v garniziji tako težko živi. Živela sva le drug za drugega.«
»In usodno noč?...«
»To noč je bil v garniziji sprejem. Kakor jo je njen položaj v družbi obvezoval, se je Eva morala udeležiti fe svečanosti. Za ta večer je bil predviden tudi izlet v hribe. Rečeno je bilo, da bomo odšli iz mesta, potem pa bomo po neki stranski poti odSH na vrh ne visoke ravnine, s katere bomo lahko opazovali vzhajanje meseca nad strehami Peshawarja. Ta načrt je bil preeej drzen in že tedaj sem priznal, da se ga poma-lem bojim. Toda ženske so zahtevale... Vi veste, kako se ženske v takšnih primerih vedejo... Pet mož, ki so bili na izletu, je bilo do zob oboroženih in zato nam dejansko ni grozila nobena nevarnost.«
Za hip je zastal, nato pa nadaljeval: »Eva je nosila pri sebi nakit, med drugim tudi biserno ogrlico, katero ji je bil poklonil njen ujec. Spominjam se še, da sem jo bil opozoril na nevarnost prej, preden smo odšli na izlet. Pa se je le nasmehnila. Včasih se spomnim tega... Ne, nočem več misliti na ta dogodek!
MN
Graditev Akropole je stala 50 milijonov mark
Obračun po treh tednih bojev na romunsko-sovjetskem bojišču
Pogled na celotno atensko Akropolo
Raznim računom nista postavila meje niti čas niti prostor in zato se ni treba čuditi preveč, če se je našel tudi človek, ki si je kljub sedanjim viharnim in resnim časom priboril to čast, da je prvi izračunil, vsaj približno, koliko je stala graditev slovite atenske Akropole, na katerih je pred nedavnim poleg grške zastave zavihrala tudi italijanska.
Na Akropoli, starodavnem gradu, ki se dviguje nad Atenami, je bilo približno 150_ stebrov, ki so podpirali in deloma še podpirajo nekdanja gfška svetišča in druge zgradbe. Vsak teh stebrov je bil sestavljen povprečno iz desetih kosov Rabili so tri dni, da so vsak tak kos prepeljali z mulami iz penteliškega kamenoloma do Aten, za vseh 1.500 kosov pa 4.500 dni. Potem ko so te kose postavili drugega na drugega, so začeli vanje vklesavati žlebiče. Pri enem samem stebru, kakršen je krasil Heretion, je delalo dobra dva meseca po pet ali šest delavcev. Delavec je tedaj zasluzil po eno dramo na dati, kar bi odgovarjalo sedanjim 80 pfenigom — kakor so zdaj preračunali v Nemčiji. Če bi en sam delavec izklesal žlebiče v en tak stebpr, bi zaslužil toliko, da bi v »edanjem nemškem denarju naneslo 288 mark. Klesarska dela pri vseh 150 stebrih pa so stala nad 43 milijonov mark.
Slavno svetišče Parthenon so gradili nič manj kot 15 let. Zgrajen je bil prav za prav še dosti hitro, če upoštevamo, da takrat niso imeli tako izpopolnjenih sredstev, ki so se jih posluževali pri gradnji, kot jih imamo danes. Gradnja Propilej je sla)« približno 800 talentov, ali t sedanjem nemškem denarju približno 10 milijonov mark. Nekako dva milijona mark več je bilo. treba plačati za zgraditev prej omenjenega Parthenona. Kip Palade Atene, na katerem je bilo za 40 talentov ali 1.048
>,Spomini fn ulržnki"
je ime slovitega švedskega zdravnika Axela, v katerem nas pisec povedek svoj prelepi svet čudovitih srečanj s siromaki, ki se niso mogli znajti na naši zmešani obli, z neuravnovešena vseh vrst, z ljudmi, ki so telesno ali duševno krutemu življenju naprodaj; srečanja s palčki ki imajo na svojih coklicah več modrosti kakor mi v svojih plešastih lobanjah; srečanja s psički, ki z miganjem repka govore precej bolj zavit jezik, kakor ga premoremo mi.
Munthejev svet je tako čist in lep, da našemu svetu prav gotovo odmreš, če se vanj utopiš. Prepričani smo, da ga ni med nami človeka, ki ne bi pri branju tega našega novega podlistka čutil, da je Munthe neko poglavje posebej zanj zapisal.
Berite ta podlistek I NaSli boste poglavje, ki ga je Munthe zapisal za Vas, čeprav ga niste še nikdar v življenju videli in on Vas ne.
kilogramov zlata, je s^al nič manj kakor 3,400.000 mark.
Če podamo račun v celoti, vidimo, da je zgraditev	slovite Akropole z vsemi njenimi
starodavnimi grškimi svetišči, spomeniki, cestami in stopnišči skupno z drugimi postranskimi stroški stala približno 40 do 50 milijonov mark. Toliko je vsaj naračunal nemški strokovnjak, kakor pravi poročilo iz Berlina. Težko pa je poveoati, kaj ga je privedlo do .tega, da se je spravil k takšnemu računu.
Po šestnajstih otrokih še trojčki
Neka kmetica iz pokrajine Aquila, mati šestnajstih otrok, je pred kratkim dobila še — trojčke, dva dečka in deklico. Vsi, mati in trojčki, so zdravi. Pokrajinski prefekt je v družbi predsednika Društva mater obiskal to kmetico, ji zaželel vso srečo in zdravje, potem pa ji ie v imenu Duceja še izročil precejšnjo vsoto denarja, da ne bo v skrbeh, kako bo svojo številno družino preživljala, vsaj nekaj časa.
»Gospodična Tarzan«
Skupina ljudi — morda bi jo smeli imenovati celo znanstveno odpravo — je obiskala nekaj otokov v tako imenovani Oceaniji, in je v še neraziskanih krajih naletela na nekaj nenavadnega, nekaj takšnega, kar še ni odkrila nikjer nobena druga odprava. Učenjaki so se tam srečali z mladim dekletom, ki gotovo ni bila domačinka, kajti njena bela polt jo je izdajala, da se je morala nekoč pripeljati iz civiliziranega sveta na te otoke. Tamkajšnji rod »lovcev na ljudi« jo je smatral za svojo kraljico.
Dekle so kratili za »gospodično Tarzan«, kajti živela je med tamkajšnjimi divjimi Indijanci res nekako tako kot Tarzan, kakršnega poznamo s filmskega platna. Nihče ne ve, kako je to dekle zašlo med tamkajšnje divjake, še večja uganka pa je, kako si je had njimi pridobila neomejeno oblast.
»Gospodična Tarzan« pravi, da se prav nič ne spominja, da bi živela kdaj kje drugod. Govori neko angleško narečje, iz česar bi se morda dalo sklepati, da je ona edina, ki je ostala pri življenju od vseh tistih potnikov, ki so se bili leta 1923 tod mimo vozili z angleškim parnikom »Douglas Maw-son«, in se je potem ta ladja tam nekje v bližini potopila.
Člani ekspedicije so dekle vzeli s seboj in jo prepeljali v Manillo. Toda ona pravi, da ne »pada med civilizirane ljudi ter vztraja pri tem, da se hoče vrniti nazaj k »svojemu ljudstvu«. Upajo pa, da se bo morda le premislila in da jo bo mogoče pridobiti za to, da hi v bodoče kdaj nastopila tudi v kakšnem filmu. Njeno ime, ki so ji ga dali, bi gotovo »vleklo« in bi film, v kaiterem bi nastopila »gospodična Tarzan«, brez dvoma žel še večje uspehe, kakor jih je film s prejšnjim Tarzanom.
>11 Piccolo« prinaša daljše poročilo iz Bukarešte, v katerem podaja položaj na romunsko-sovjetskem bojišču po treh tednih vojskovanja. V njem najprej piše o briljannih uspehih, ki jih je romunska mornarica izvojevala nad sovjetskimi pomorskimi silami, ko je poleg ruske rečne torpedovke »Moskva« poškodovala še neko drugo rusko ladjo iste vrste, ter še nadaljnih pet ladij, kar da predstavlja za sovjetsko pomorsko in rečno ladjevje težek udarec zlasti za plovbo po Donavi, po kateri Sovjeti zdaj ne morejo več pošiljati svojih ostalih ladij. Potem poročevalec preide na sovjetsko letalsko bombardiranje petrolejskega področja pri Ploestiju in pravi:
V	nekem uradnem poročilu stoji, da je sovjetsko bombardiranje področja pri Ploestiju, ki so ga Sovjeti uprizorili preteklo nedeljo zvečer, zahtevalo natančno tri smrtne žrtve med civilisti in vojaštvom ter da je nekaj bomb zadelo tri petrolejska skladišča. Od šestih letal, ki so priletela nad Ploesti, so nemški lovci, ki so se takoj dvismili v zrak. sestrelili štiri.
Strahotna bilanca za rdeče
Bilanca tritedenskega vojskovanja na romunsko-sovjetskem bojišču je prav tako kot na drugih protisovjetskih bojiščih, strahotna za rdeče — pravi dalje to izčrpno poročilo. Kar se tiče ozemlja, so Sovjeti izgubili Bukovino in Severno Besarabijo. Nemško-romun-ske čete so na več točkah dosegle, ponekod drugod pa celo prekoračile reko Dnjester, ki je pred letom dni predstavljala mejo med Romunijo in Sovjetsko zvezo. Na gotovih področjih rdeči niso bili samo pognani čez to reko, pač pa so jih nemško-romunske čete zasledovale dalje v Ukrajino nad 20 km daleč. Z vojaškega stališča pa je važno, da so Sovjeti imeli znatne izgube na moštvu in vojnih potrebščinah. Mnogo tisoč ujetnikov, topov, tankov in strojnic je padlo v roke Romunom, ki so ob sodelovanju z nemškim letalstvom poleg tega še sestrelili ali uničili na tleh približno 1000 sovražnikovih letal.
Zelo mnogo je bilo potem na sovjetski strani mrtvih in ranjenih v teku teh tritedenskih bojev tudi na moldavskem bojišču, kjer so se
boji razvijali z največjo srditostjo. Poleg tega je nastala med sovjetsko vojsko na tem severnem odseku zaradi neprestanih romunskih napadov in je zdaj njihova učikovitost postala minimalna.
Bilanca tritedenskih bojev na tem področju se torej zaključuje s katastrofalnim primanjkljajem za rdeče, s pasivo, ki je toliko pomembnejša, ker so moskovski boljševiki tako trdno zagotavljali, da bodo v enem samem tednu opravili z romunskim bojiščem in prispeli v Bukarešto.
Barbarsko divjanje nad Bukarešto
Izgube, ki so jih bili rdeči utrpeli v Bukovini in Besarabiji, so morale zbuditi v Moskvi nov val divjega sovraštva do Romunov. Samo s tem in pa s prirojenim barbarstvom komunističnih vojakov se da razložiti način, ki so se ga v pretekli noči poslužili rdeči letalci ko so napadli Bukarešto. Pri dveh napadih so sovjetski letalci metali na romunsko prestolnico samo zažigalne bombe z očitnim namenom, da bi povzročili škodo in žrtve med civilnim prebivalstvom. Toda prizadevanja rdečih so bila zaman, to pa prvič zaradi tega, ker so sovjetski letalci slabo merili, drugič pa zaradi varnostnih ukrej»ov, ki so jih izdali Romuni. Sovražnik je vrgel silno veliko bomb, toda nekaj jih je padlo na polja zunaj mesta, mnogo drugih pa na ulice romunske prestolnice, a niso eksplodirale, le nekatere so zadele stanovanjske hiše v predmestjih ter zanetile majhne požare na podstrešjih in zgornjih nadstropjih hiš, v katerih so stanovali uradniki in delavci. Požari so zavzeli skrajno majhen obseg.
90 odstotkov bomb z napakami
Tehnični strokovnjaki so preiskali bombe, ki niso eksplodirale, in so ugotovili, da jih je 90 odstotkov bodisi glede na izdelavo bodisi na material, iz katerega so bile narejene, imelo takšne napake, ki se iz njih da sklepati, da izvirajo iz načrtne sabotaže sovjetskih delavcev po tovarnah in po skladiščih Sovjetske zveze. Iz te ugotovitve se lahko tudi sklepa, kakšen duh vlada med ruskim prebivalstvom spričo boljševišlke vlade.
' Junaštvo brez primere
predstavljajo v zgodovini Evrope križarske vojske. Desettisoči vitezov in vojakov so za vselej zapustili domove, imetje in svoje ljubljene ter se šli v znamenju križa vojskovat pod vroče palestinsko sonce. Zanje ni bilo vrnitve, morali so samo naprej in naprej: v divje naskoke na nedosegljive gradove in trdnjave, v strahotno krvave boje, v kugo, v neznano bodočnost
Pretresljive prigode teh junakov, njihovo požrtvovalnost in vnemo, njihovo pisano in mračnih skrivnosti polno življenje nam nazorno slika naš novi zgodovinski roman
»ČRNI KRIŽAR« ki ga bo naš list začel prinašati v ponedeljek, dne 21. t. m. Obvestite o tem svoje znance, da ei naroče »SLOVENSKI DOM«, ki velja mesečno samo 6 lir.
V"' V	‘
te v	\	-	lim
' ■ - (L
'■	y	'UF-IbI
'ti
Mattel (telo Batboi
Italijanski rofi nad svetom
Štora« d ’ 11 ■ M a ul aotdo
Obraz se mi zmrazi ob tem sporočilu. Srce se mi skrči od bolečine. Kako je vendar to mogoče, saj ni bil ranjen!
Nenadoma se poslovim in odhitim v prenočišče, še ena žrtev! AH ni zadostoval Quintavalle? Kako dober in priden dečko je bil Sqnaglia!
Pozneje sem dal duška svoji žalosti v razgovora s Cagnom, Longom in Pellegrinijem. Odpovedal sem vso prireditve, ki so nam jih pripravili Portugalci. Sporazumem se z Rimom za odložitev odhoda. Pozneje mi general PJccio sporoči iz Marseille-a, da se tudi tam pripravlja slovesen sprejem.
Ob 20 so aparati preskrbljeni in pripravljeni za odhod. Do večera pišem poročilo in razne brzojavke. Povečerjam v naglici, nato pa odidem s poslanikom Gnariglijem peS po najobljudenih ulicah Lizbone, da se tako izognem radovednosti množice. Ko se vrnem, ml žena in otroci telefonično voščijo lahko noč. Ta pozdrav mi prinese blagodejno pomirjenje.
Toda ena brzojaka mi dospe, k| me napolni z veseljem. Duce mi sporoča: »Veselim se tvojega srečnega poleta preko Atlantika. Današnja nezgoda ni velika in dokazuje, da je tudi pristanek na Azorskih . otokih imel svoje neznanke. — Mussolini.«
Naslednji dan izročim pilotom atlantske orle in specialistom atlantske znake. Valle mi je prinesel dragoceni zavoj in okrasiti hočem prsa svojih dečkov ob obrežju Atlantika.
Obred, ki je strogo vojaški in zato zelo preprost, se vrši na dvorišču hotela. , Vse moštvo se vstopi v vrsta Nagovorim jih z nekaj besedami:
»V trenutku, ko nastopamo zadnji del naše poti, pozdravljam domovino, kralja in Duceja. Gremo proti Rimu. Italijanom ni treba razlagati, kaj pomeni Rim. Naš polet je visoko dvignil našo zastavo. Ta podvig bodo mogli drugi prekositi, še lažje pa to storimo mi sami.«
»Za domovino, za Kralja, za Duceja.«
Moštvo se enoglasno odzove.
Nato izročim vsakemu posebej znak »prekooceanskega letalca«. Drugega za drugim objamem svoje tovariše. V tem objemu je častno poroštvo za boje, ki v bodoče čakajo moje orliče.
Bopoldne grem pozdravit predsednika republike, generala Carmona, katerega že poznam. Sprejme me zelo prisrčno, častita mi za uspeh in mi naroča pozdrave za Kralja in Duceja,
še en dan odmora. Hrepenenje po Rimu postaja vedno bolj goreče.
Rim.
Vedno niže letimo proti izlivu reke. Pod nami so grički in trate naše drage domovine. Motorji so že skoraj utihnili in le rahlo brnenje dokazuje, da še ne spijo. Prav na lahko se spustimo na vodno gladino, še nekaj časa letala drčijo po rumeni vodni površini! in puščajo za seboj sled srebrnih pen. Zopet se motorji zbudijo in letala zavijejo v pristan. Obrežje je natrpano z občinstvom, ki nas z navdušenjem pozdravlja.
Motorni čoln mi prihaja naproti. Toda brez potrebe, kajti aparat se popolnoma približa pomolu in brez težave skočim na levo krila
Opazim Duceja v črni srajci In. z žarečim obrazom. Dvignem roko v rimljanski pozdrav. Nemudoma skočim na pomol pred njega, medtem ko me množica pozdravlja z navdušenimi vzkliki. Duce me pritegne k sebi, objame in poljubi. S to kretnjo mi vse pove in prav tako jaz njemu. Nekaj časa ostaneva brez besed. Nato mi Duce čestita kakor tudi mojim ljudem. Njegove besede pohvale odmevajo v mojem srcu, kakor zmagoslavne himne. To je edina nagrada, po kateri sem hrepenel. Duce mi pove, da nas čaka Konstantinov slavolok, pot, po kateri so se vračale rimske legije in Palatin.
»To je preveč za nas,« pristavim v zadregi.
»Nikakor,« mi odgovori Duce: »domovina vam to dolguje.«
»Toda tvoi objem je zadostno plačilo za vse naše zasluge ...«
Govori Mussolini.
»Atlantiki, gospodje častniki!
Ko sem vam pred štirimi meseci govoril s tega mesta, sem yam mimogrede Omenil nalogo, ki vas čaka in izrazil gotovost 'o vašem uspehu. Ko je vaš pogumni poveljnik prišel k meni po slovo, sem mu izjavil, da sem prepričan, da se bo vrnil. Moje veselje v tem resnično sončnem dnevu, kali spomin na obe žrtvi iz Amsterdama in Azorskih otokov. Spomin nanje bomo verno ohranili v naših srcih.«
»Sledil sem vam s tesnobo in obenem z gotovostjo. Danes, po vašem zmagoslavju izjavljam, da ste to zmagoslavje popolnoma zaslužili: zaslužili za Italijo, za Revolucijo in za letalstvo.«
»Za Italijo: med vašim poletom, ki bo s časom postal legen daričen, je na milijone ljudi vseh jezikov sveta izgovarjalo ime Italije. Ko ste prispeli v Ameriko, ste s svojo prisostnostjo in s
svojim podvigom poživili narodno zavest ondotnih italijanskih naseljencev. Za Revolucijo, ker ste polet izvršili v črnih srajcah. Saj je ta polet moral posvetiti na nebu obeh celin fašistično revolucijo. Za letalstvo, ker mislim« da .bo preteklo precej časa, preden bodo mogli drugi narodi doseči, kaj šele prekositi vaš veličasten polet.«
»Izražam vam svojo najglobljo zahvalo in svojo zadovoljnost, kot poglavar države, kot Italijan in kot fašist; s tem, da sem objel vašega poveljnika, ki vas je z razumom in z vnemo vodil do zmage, hočem objeti vas vse in vsakega izmed vas.«
»Njegovo veličanstvo kralj je podpisal dekrete vašega napre>-dovanja. še danes vam hočem izročiti znake vaše nove vojaške stopnje.«
Obrazi mojih tovarišev so bledi in izražajo globoko ginjenost. Tudi moje srce napolnjujejo ista čustva.	.
Duce se mi znova približa, me objame in poljubi ter izroči kapo maršala. Drug za drugim stopijo moji tovariši iz vrste in prejmejo iz Ducejevih rok nagrado za svoje junaštvo.
Ginljiv obred je končan. Fanfare se oglasijo.
Popoldne nam Starace z Direktorijem in vsemi hierarhi stranke izroči v palači Littorio zlato kolajno. Drugo nam izroči guverner Rima v dvorani Julija Cezarja v palači senata.
Zvečer se mesto koplje v luči.
Naslednje jutro se člani ekspedicije drug za drugim vrnejo s svojimi letali v Ortebello.
Z Aostskim vojvodom odidem na kolodvor malega mesteca, katerega sedaj ves svet pozna, kot gnezdo italijanskih orlov, da sprejmem kralja. Ob prihodu me kralj povabi v svoj vagon. Videti hoče moje znake, kot maršal letalstva. »To odlikovanje je preveliko zame, Veličanstvo...« »Nikakor, zaslužili ste ga,« je odvrnil vladar.
Pot s kolodvora do pristanišča je zelo kratka.
Moštvo je zbrano na krilih letal, ki tvorijo prekrasen lok n« gladki površini jezera. Z motornim čolnom gre kralj mimo njih. Moštvo pa stoji v pozoru in mu vzklika: »živel kralj!« Kralj je zelo ginjen in mi izrazi svoje veliko zadovoljnost.
Ko se je kralj vrnil na suho, je obiskal šolo, kjer se je pripravljal prekoatlantski polet. Medtem je tudi moštvo prišlo na kopno in se postavilo v vrsto v pristanišču. Kralj prihaja.^ Vsi stoje v pozoru. Prosim kralja, da mi dovoli besedo. »V prisotnosti kralja in v njegovem imenu razpuščam drugo atlantsko eskadro, živel kralj!«
»Živel kralj!« se odzovejo moji junakL
Naša naloga je končana.
KONEC
IM LJodsko tiskarno t Ljubljani: lote Kramarič — Izdajatelji lil Jože Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 18 Huttru t naročata je * Ur, za Inozemstvo 10 Lir -* Uredništvo! Kopitarjeva ulica «/111 - Upravat Kopitarjeva ulica i, Ljubljana «•» Telefon itev, 40-01 do 40-05 —•
BodveiBleai Novo mesto.
r.U