Št. 41. V Gorici, dne 6. aprila 1901. Tečaj XXX). Izhaja trikrat na teden v Šestih tzdanjlh, in 3ioer: vsak torek, ftetrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. tiri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 • Setrt leta.......3 „ 40 „ , „ 1-70 rosimione Številke "stanejo KJ-vh*. -.Tr^. .*...__„. Naro8nino sprejema upravništvo.- v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsaV dan od 8, ure zjntraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Na naročilu brex'douoRlane naraeniw> «« *e oziram«. „PRI MOREČ*' izhaja neodvisno od *Sooe» vsak pet«* in stane vse j§fcL:*.K 20J1 ali gw- ''6()- *Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St.ll. DopUi naj se uoSiljnjo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reffi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu. Oglasi In poslanice ¦so računijo po potjt-vrstah, če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Vefikrat po pogodbi. — "9Čjo črko po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loto Goric«. „Go?iSka Tiskarna" A. UabrSčck tiska in zalaga razen «So5e» in »Primorca* še „Slo?ausko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor, Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slovenec ne sme kot viiji uradnik v RaraestRiSko palačo v Trsta. Marsikdo jo zastrmel, ko jo čital vest, da jo imenovan preblagorodni gospod dr, Petor Laharnar, c. kr. okrajni glavar v Sežani, svetnikom pri deželni vladi v Crnovcih v Bukovini. Zastrmel je, aH po daljšem razmišljanju je prišel do zaključka, da so imenovali okr. glavarja Laharnarja vladnim svetnikom v dalnji Bukovini le k a to, ker v namestniško palačo v Trstu no pusto za višjega uradnika uikakega Slovenca. Izredno sposoben in vesten uradnik Laharnar je prispel v primerno kratkem času do rina okrajnega glavarja v naši deželi. Sedaj je bil na turi, da avanzira. Pri avanziranju niso imeli nikakoga povoda, da bi ga -preskočili , zato so ga morali imenovati vladnim svetnikom, ali kam ž njim V V namestniško palačo v Trstu V! O, t je pa ne! Tam ni prostora za Slovenca kot višjega politiškoga uradnika, tam je prostora le za L.Jie in za Neineo, posebno za plemonitaso med njimi. Slovenec, rojen pod kmečko streho in nearistokrat, akoprav je so tako sposoben in vesten, ne tiče med to visoko gospodo v numostniSki palači v Trstu, katera ne potrebuj«« kdo ve kake sposobnosti in vestnosti, pač pa eleganco,čut visokosti in pa zmožnost: znati >vladati to >sim>vo< slovansko ljudstvo v primorskih pokrajinah tako, kakor predpisuje tisti zloglasni sistem, ki nas pritiska ntt vseh koncih in krajih! Vlada vidi kaj rada po svojih raznih e. kr. uradih Slovenca kot pisarniškega uradnika, ker ve, da jo po navadi jako natančna, točna in zanesljiva ; uradna moč*. aH v vitjih službah ga pa ne vidi rada. dedna točka v sistemu vlade pravi, da se sme pustiti Slovenca v vseh vitjih službah le do neke gotove meje, ako pa že ni drugače, da ga morajo spustiti čez to mejo, potem pa ga poslj«»jo kam daleč proč iz domovine. Kot tak ne sme več službovati med Slovenci, posebno pa v namestniško palačo v Trstu ne tiče! Tako govori sistem jasno tudi z imeno- vanjem sežanskega okr. glavarja vladnim svetnikom v Bukovini. — Kaj takega se Še ni pripetilo ntkakomu Lahu ! - --- V namestniški palači v Trstu bi morali sedeti po zdravem razumu in zdravi logiki kot višji uradniki pač vsaj po večjem sinovi narodov, ki žive v naših primorskih pokrajinah, ako bi se imelo vladati res konstitueijonelno. Ali vlada skrbi z največjo pazljivostjo, da ne pusti v namestniško palačo nikakega Slovana kot višjega uradnika, in ako bi vstopil tam kak višji uradnik, o katerem bi so reklo: Slovan jo, bi bilo razumeti to tako, da so jo rodil kot Slovan, ali v namestniško palačo je vstopil le s poprejšnjim zatajonjom svojega rodu ter le kot stroj vladnega sistema. Tako jo pri nas, in tako na sploh med Slovenci. Nas vladajo le urad liki nemškega in laškega rodu, ki poznajo z večino naš narod lo od daleč, ki nimajo ne voselja ne volje, uglobiti so v razmero in v značaj našega ljudstva ter tako edino pravilno razsojovati in odločevati v prevažnih vprašanjih visoke politiške službe. Vlada tega noče, zato pa peha Slovence že a priori od takih služeb ali jih prestavlja kam v dalnje kraje, »loma, tam, kjer bi bilo prostora za tlomuee sinov«;, pa reservira varne prostorčke za nemško vitez«« in grofe ter laške contejo. Slovence ne sme med to družbo! Kakor ilrugodi, ialco tmli pri politični službi odriva vlada Slovenca, zato pu jih vstopi tako malo v tako službo. Tako dela vlada, da nas tim lože tlačijo Nemci in Lahi. Kadar pa so pritožujejo časniki in naši poslanci, da vlada po-saja med nas politiške uradnike, ki no znajo slovenskega jezika, pa ti prido kak visoki ministerski uradnik s prijazno trditvijo, da jih nimamo, ali vsaj ne zadosti. Seveda jih ni in jih tudi ne '»o, dokler bodo naše juristo grdo gl«»o«l zgorejt. Slučaj promeščenja gosp. svetnika Laharnarja v dalnjo Banovino pa si moramo zapomniti. Prido prav o pri-ložntmi času, da se povo v lakom pogledu odločno besedo vladajočim ; ¦ .goni v brk! Dopisi. \i tolminskih hribov, dno :i. .ipiiL P.10L — Tuknj v nosili gorah smo hudi tekom minulih 5 let dva misijoiui, in vsakokrat v spomladi meseca junija, tokrat, ko imsi nas kmetovalec največ dola na polju. Ni moj namen, popisovati, kako so vpili »mo-RiMiiirji", d:» bomo vsi »ferdamani", če ne hotno tičali vedno v cerkvi, in če ne opustimo vsega dela na polju, in tudi ne, kako so bile vse njive preraščeno s plevelom in osalom zato, ker niso mogli kmetovalci dobili zadostnih delavcev, ampak neka druga reč mi je na srcu, neka druga reč je, zavoljo katere mora vsakega pravega človekoljuba boleti srce, namreč posledice, sad »sv." mi-sijona, kateri jo bil ta, da je vsaki teh dveh niisijonov pogoltnil po eno človeško bilje. Žrtvi imenovanih niisijonov sta bili dve deklici, kateri sta toliko časa molili in vsaki teden hodili k spovedi, da sta konečno revici zblazneli. Morali so jo pripeljati v goriško norišnico, v kiiteri je ena (žrtev) tudi že umrla. Kaj privite, gospod urednik, ali bi ne bilo bolje, da bi teh »osrečovateljev ljudstva" ne bilo med nas?! Kako jih pregnati ?! ftuje se, da bo tukaj nekje zop>t sv. misijon. Skoraj gotovo bodo vlačili ti nadležni sitneži tudi politiko za lase ter klicali nad nas naprednjake božje strele in vse peklenske dolgouhate živali, katere nas pomigajo kar kosmate in surove. Nekdaj smo otroci hodili h krščanskemu nauku ves postni Cas, sedaj ni več lega treba, kajti neki nune je oznanil v cerkvi: Pridite vsi tisti po listke za velikonočno spoved, ki sle že bili pri sv. obhajilu in kateri niste so ožonjeni in omoženi. In prišli so sivi starčki, zastavni mladenči, prišli šopa tudi taki mle-čozobniki, kateri so se komaj oprostili ma-ternih prsij, in vendar so vsi dobili listke, So prašal baje ni nune nobenega nič. Moj vir pravi, da so v neki občini otroci nad 10 let stari, ki niso bili niti Se pri spovedi in so niti prekrižati ne znajo, Trkajte se na prša, prizadeti nunci, in recite: mea cul pa I Ko je neki mladenič povedal svojo grehe v spovednici, jo začel nunc-politikar tu-lo zanimiv razgovor: Ali čituš časnike P Odgovor: »da", Katere? Od. »Sočo* in »Primorca*. Ali si tudi U naročen na »S." in »Pr.* ? Od. Ne, moj brat ima »Pr." Kdo pa .Sočo*? Od. Sosed, Ali tudi »Sočo* MtaŠP Tudi, Ali je tvoj brat morda vpisan v kakSno bralno društvo? Da, Katere časnike imajo v bralnem društvu? »Sočo*, »Pr.* in »Slov. Narod*. Ali tudi tvoj oče čita »Sočo* in »Pr.*? Tudi. Po lem razgovoru je začel nune tarnali: joj joj, moj Bog, moj Bog! Nesrečna vaša hiša! Spreobrnite se, vsaj ti se poboljšaj in tudi brata in očeta spreobrni! Nato je odgovoril spovedanec, da on ne upa spreobrniti očela in brata, ker sta trda kakor angleško jeklo. Nune je pa rekel: Vse« jedno se trudi, kolikor moreš, zasluženje pred Bogom ti ne zaostane. Potem mu je priporočal: Nikar ne čitaj »Soče* in »Pr.*, ampak, naroči si »Domoljub* in »Primorski List". V »Pr. Listu* se čitajo samo lepe, božje reči, jaz poznam tistega »gaspuda*, ki piše »Primorski List" (dober tek!), on je pošten človek, mož po božji volji. (G. Pepe! Ali sle kaj zadovoljen s tako pohvalo? Pa ko bi še le vedeli, kdo vas hvali! Op. ur. »Soče".) Kravo, g. nune! Dobro ste jo usekal 1 Dobro ste jo povedal! Le tako naprej 1 Samo to Vam na znanje, da Usti spovedanec ni Vam nič veroval, ampak se je smejal Vam v zobe, rekel je, da se je Vam tam na nosu poznalo, da ste ga »farbal* s časniki. *? 1T4* Rcman. Poljski spha! Henrik Sii*nkiewic2. Posl.ivrnil Poilravski. IX. Pretorijanei so stražili gaje, razpenjajoče se po obrežju Agripinega jezera, da bi prevelike tolpe gledalcev ne delale aapotja cesarju in njegovim gostom, ker se je itak vse, kar se je v Rimu odlikovalo z bogastvom, duhovitostjo ali krasoto, udeležilo one gostije, kateri ni bila nobena enaka na svetu, Tigelin jo hotel nagraditi cesarju njegovo potovanje v Ahajo ter ob enem prekositi vse one, ki so kedaj proslavljali Korona, in pokazati mu, da ga nihče drugi nego 011 sam ne more tako zabavati. Radi tega, prebivajo Še s cesarjem v Neapolu in potem v Beneventu, je že delal za to priprave ter razposlal povelja, naj mu iz najbolj oddaljenih pokrajin sveta pripeljejo živali, tiče, redke ribe in rastline, da ne omenjamo dragoeenih posod in tkanin, s katerimi bi imela, biti poveličana znamenitost gostije. Uporabili so se dohodki celih pokrajin na poplačilo teh priprav, toda velikemu ljubljencu cesarjevemu se na to ni bilo treba ozirati. Njegov vpliv je vsakega,dne naraščal. Tigelin nemara ni bil Nercnu dražji od drugih, za to pa mu je bil najpotrebnejši. Petronij ga je dokaj nadkriljeval s svojim umom, z duhovitostjo in uglajenostjo, ter je znal s svojimi besedami bolje zabavati cesarja, toda na svojo nesrečo je prekašal v tem samega cesarja ter s tem vzbujal njegovo nevoš«*ljivost Ni tudi znal biti pokoren vsem njegovim zapovedim in cesar se je bal njegovo sodbe, kadar je šlo za umetniški ukus. Pri Tigelinu pa so nikdar ni nahajal v zadregi. Že sam naslov .arbiter eleganliorum', kakor so imenovali Petronija, je vzbujal v Neronu nevoljo, kajti komu neki naj se prilega, ako ne njemu samemu ? Tigelin pa je bil vendar toliko razsoden, in ko je videl, da se ne more kosati ni s Petronijem, ni z Lukanom, ali z drugimi, ki so se odlikovali s svojim stanom, z nadarjenostjo ali učenostjo, je sklenil, da jih zasenči s svojo vne-tostjo v službi in jih iznenadi s takšnim sijajem, da bo celo Nero sam strmel nad tem. Gostijo je ukazal prirediti na orjaškem splavu iz pozlačenih brun. Njega rob je bil obložen s prekrasnimi školjkami, nalovljenimi v RudeČem in Indijskem morju, katere so se lesketale v vseh barvah mavrice. Splav je bil ves porasel s palmami, s celim gajem lotosa in raz-cvelih rož, med katerimi so bili skriti vodometi, iz katerih je brizgala duhteča voda, ter krasni kipi bogov in zlate ter srebrne kletke, napolnene z raznimi ticami. Na sredi je bil na srebrnih drogovih postavljen velik šotor, ali bolje samo streha iz sirskega škrlata, da ni ovirala razgleda; pod njim so se nauk solncu svetile mize, pripravljene za goste, obložene z aleksandrijskim steklom, kristalom in drugimi dragocenostmi, zaplenjenimi v Italiji, na Grškem in v Mali Aziji. Splav, ki je bil radi grmičja in drevja povsem podoben otoku, je bil z zlatimi in škrlatastimi vrvmi privezan k la-dijcam v podobi rib, labudov in pelikanov; v teh ladijeah so sedeli pri pobarvanih veslih nagi veslarji in zale vesiarke, katere so imele laso počesane po vshodni šegi, ali pa propreženo z zlatimi mrežicami. Ko je Nero, dospevši s Popejo in Augustijanci, stopil na splav ter sedel pod škrlatasto streho, so vesla zapljuskala po vodi, zlate in škrlataste vrvi so se napele in splav z gosti se je jel premikati ter plavati po jezeru. Obkoljile so ga tudi druge ladjice in manjši splavi, polni igralk na pljunke in citre, katerih rožnata telesa so se odbijala na modrem nebu in na zelenkasti vodi kakor tudi na njih godalih, in zdelo se je, da je tam razcvetelo najfiudnejše cvetje. Iz pobrežnih gajev in fantastičnih stavb, postavljenih nalašč za to slavnost, ter zakritih z gostim grmičjem, se je tudi oglasila godba in petje. Klici veselja so zadoneli po vsej okolici, da je zašumel ves gaj in so se povsod razlegali glasovi tromb in rogov. Sam cesar, ki je imel na eni strani Popejo, na drugi pa Pitagora, se je temu zelo čudil, in ko so se med ladjicami pojavile mlade deklice, sužnjice, oblečene kakor Sirene, pokrite z zelenimi luskinami, ni ščedil besed, s katerimi je hvalil Tigelina. Vsekako pa je kakor iz navade pogledal Petronija, da bi slišal ,arbiterovo' sodbo, toda Petronij se je kazal dolgo malomarnega in še le, ko so ga vprašali, je odgovoril : »Moja misel je, gospod, da deset tisoč nagih deklic napravlja manjši vtis nego jedna.« Cesarju pa je vendar zelo ugajala plavajoča gostija, ker to je bilo nekaj novega. Na mizo so dohajale take izbrane jedi, da bi bil sam Apitij zameketal pri pogledu na nje, in vina so donašali toHko vrst, da bi se bil Oton, ki jih je navadno nalival osemdeset, od sramote skril pod vodo, ko bi bil vse mogel videti. (Dalje pridu,) Dovolite, gg. nunci, da tudi jaz, hribovski kmet, Vas nekaj vprašam! Razložite mi, kako je pa to, da niso ta-Ie* dejanja nič pregrešna, namreč: Pijančevanje, nečistost, obrekovanje svojega bližnjega, preklinjanje, goljufija, tatvina, zanemarjenje molitve in drugih dobrih del, itd. itd. Prosim, kako je to, da tb\Jii nic greh, ker po vsem tem ne prašajo več nekateri naši politikujoCi nunci nič v spovedniči, ampak komaj Čakajo, da grešnik izmoli svojo na pamet naučeno molitvico, da ga potem hitro vprašajo, ali kaj citaš itd. Torej samo tisti, kateri Cita »Sočo* in „Pr." in BSI. Narod", ima greh, drugi nic? 1 Ali kako je ta refi ?! Škoda, da ne izhaja ena .SoCa* samo za tolminske hribe, jaz bi vsako št. popisal po eni strani; toliko gradiva imam, da res ne vem, kedaj skonCam. Rad bi še veliko povedal, namreC o nekih zvonovih, potem o nekem cerkvenem lesu, kdo ga ima pravico prodati? Rad bi tudi nekaj zinil o neki cerkveni miloščini lanskega leta, toda vsako reč ob svojem času. »Hribovski opazovalec-. Z Banjšle, dne 4. aprila 1901. — V najnovejšem času se je vnela i pri nas na naši krasni Banjški planoti bujna polemika, zadevajoč cerkev, poti, mlekarnice, konkurenčni odbor in si. županstva. Vec dopisov že smo Citali z Banjšic 1 Dopisniki so razmo-trivali in slikali načrte, kako bi se dalo pomagati našemu ratarju. Nepristransko sodeč, javnim i jaz, da se strinjam deloma z zadevnimi dopisi. Glede poti: Naše občinske ciste in poti so res slabe aH bi se dale lepo speljati, z nasipom posuti, kajti mati narava nas je oblagodarila s planoto. Pokojni župan Mokrin je bil rezka kapaciteta, on se je trudil za občinsko blaginjo, žrtoval je svoje moči. Na krivi poti pa je bil pokonji, ker je hotel izpeljati skladovno cesto Cez »folški* Kal do rojstvene hiše. O mrtvih le dobro! Torej molčimo. Premoženje pok. župana se je razprodalo na dražbi; on je meril ceste Bricem in Kanalcem, dočim smo mi ostali brez skladovne ceste. Sedajni, imoviti, molčeči, bistroumni župan se poteguje za to, da bi se izpeljala skladovna cesta od Grgarja Cez Bate, Banjšice, Kal, Lom do Sv. Lucije. S to idejo je pokazal mož vnemo za blagor naših Banjških prebivalcev, da bi pa sam cesto zidal, je pa nemogoče ker je star, čeprav je po duhu še mlad. Kar je pa občinskih poti, je pri nas slično kakor drugod — neubogljivost in zanašanje na državo, kladvica pa spijo in rjavijo! Tega pa ni kriv g. župan, ampak tok časa in upornosti! Treba je uvaževati sedaj vladajoče činitelj?, ne pa upokojene ali celo mrtve! Naša kuratna cerkev, zidana leta 1824., je res slaba in zanemarjena, smelo trdim; najslabejša v kanalskem dekanatu. Stene plesnijo ter mah raste po njih, strop se je pričel udirati v jeseni in katastrofe nadaljujejo. Vsako nedeljo se vidi kaka nova udrtija, osobito sedaj v deževnem vremenu. Stari se skrivajo po koru in v zakristiji, misleci, da so na varnem. Mladina s strahom in trepetom zre med sv. opravilom v sirjpne odprtine, istotako gosp. kurat na Crvojedni leči, katero je že na pol podrl. Glede stropnih odprtin pravijo nekateri, da gosp. kurat in cerkovnik, hoteč novo cerkev, sama hodita delat na cerkev odprtine, slepec Ijuds"tvo, kar pa je neumevno. Naš gosp. kurat je sicer vročekrvna, pa premišljena kraška burja; torej kaj takega od njega ni pričakovati. Našo cerkev popraviti, je nezmisel, ker ,fii-kanje* je madež Časa. Ako se kaj ukrene, naj se uCini vse po novodobnih stavbinskih načrtih potom konkurenčne obravnave; kako to pričeti, o tem je več vprašanj. Naš gosp. župan je bogatin, magnat, kapitalist, ni pro-tiven zidanju nove cerkve, tudi ne konku-rentnemu popravilu sedanje cerkve, boji se pa, da bi s prenagljenostjo uže itak do grla zadolženih kmetov ne spravil v prevelike stroške. Naš župan je tak, da se ne pusti komandirati ne cd gosp. kurata ne od gosp. učitelja ne od ljudij, Ce potrebuje nasvetov, gre k odvetnikom v Gorico. Za 13 krajcerjev žrtvuje tudi 13 tisoC, samo da zmaga: »Kaj smo mi!4 Mi ukažemo, ker plačamo! Za sedaj sem odgovoril na dve točki; v bodoče še več. — Na svidenje! V Škrbfnl, 31. marca 1901. — Na 10. t. m. je naš gospod župnik delil spovednc listke možakarjem. Med tem je dajal tudi različne prepovedi in. nas tudi opozoril, da je nespodobno pisati dopise v Časopise? To se razume v katere, in s tem je hotel le našega župana nekoliko oprati. Naš .kosmatinec" se je lepo nasmiha), ker so mu šle do srca te besede! Pa tistikrat, očka župan, Vam je bilo tudi po volji, ko je gospod župnik pridigal, zakaj da ste godce dovolili, kako ste se držal tistikrat v cerkvi? Ali niste bil kakor »slivov* Bog? Mar mislite, da se gospod župnik ne spominja veC, kako da ste ga šel Čakat pred šolo in mu obljubil, da godcev ne dovolite in ob enem ga povabil v pisarnico, ker ste se izjavil, da godcev ne dovolite. Na to pa, ko je župnik odšel, smo dobili takoj dovoljenje. Ali ni tukaj dovolj dokaza od klerikalnega hujskača, da Vi, ako je le mogoče, ljudi zavozite na led, in tudi gospoda župnika ste že večkrat zavozil na to pot, ker od sedaj naprej mislim, da se Vam več ne posreči to, kajti ljudje in posebno mladina se zaveda, in kmalu bode konce Vašemu nadvladju. Sedaj ste lahko popolnoma informiran, da Vas ne s«mo stari ampak tudi mladina pozna, kaj da ste in res da po krščanskih načelih živite, kakor jih »Prismojonec* in »Norica* trosita med svet. Da, da I res je, da porabljate krščanska načela, najbrž je, da ste vzel odlomek iz litanij vseh svetnikov, kateri se glasi: Skrbite za vdove in sirole, in tega gesla se tudi držite. No, hvala Bogu, dobili smo poštno na-biralnico dne 16. t. m. To se razume, da jo je prevzel naš kosmatinec; ker tukaj skero ne vemo, razun klerikalcev, kaj da je, iz njih pogovorov sodimo, da mora biti postni urad. Tukaj sedaj se vidi klerikalne grabeže, kateri gredo le za svoj trebuh in ne privoščijo komu bolj potrebnem« kakor je on. Ali nimate dovolj: županstvo in tajništvo v Škrbini in tajništva v bljižnjih kraških vaseh, ter ste sedaj še zraven c. kr. poštar. Kraševci, zdramite se in slovo mu dajte, kakor so nni dali v več vaseh, in ni potreba imeti v svoji sredi takega klerikalnega snu-bača in hujskača; on bi rud celo našo stranko vničil in klerikalno razširil po celi kraški planoti, ali ni se zgodilo in se nikdar ne zgodi, ker kraška tla niso vgodna za klerikalne pajdaše; tem bolj se pa širi narodno-napredna stranka, ki je popolnima na dobrem stališču. Svetovali bi mu, da svojo stranko nauči nekoliko olike in posebno sedanjega njegovega pismonošo, da bi posebno po naših naprednih hišah pozdravil, kedar pride noter, in odzdravil, ko odide, in ne kakor sedaj, da je prišel notri kakor kak divjak Sedanji pismonoša je bil popred aH do sedaj tudi občinski sluga ali njegov hlapec, kateri se je tudi vdele^eval njegovih del. Torej Vam bo občina plačevala hlapca za Vaša podrepna dela ? O ne, ne, menda bode tega konec, in tudi starešinstvo se naprosi, da bi bilo vstrajno, kakor do sedaj, in bi se ne dalo voditi klerikalni stranki, katera ima šest mož z županom in trejim podžupanom, naša narodno-napredna šest z dvema podžupanoma. Torej hvala naši stranki, katera "stoji"trdno""Tri se ne da voditi za nos, .pri vsem tem ko močno agitirajo, da bi spravili nekatere iz naše srede v svoj tabor, ter ste Vi hujskač tudi možu iz naše stranke po svojem harambaši Jožu ponujal tudi nekoliko kroniC, da bi odstopil od omenjene stranke, ali pri vsem pritisku od vašega agenta in svitlih kronic, ostal je trden in neomahljiv, kakor stoje skale kraške. Ako je re3, kakor se klerikalci izjavljajo, želimo mu srečno pot. Srečo imate, belega snega in slabega vremena, da me je privedlo do tega, da sem opisal nekoliko klerikalno gardo, katera stoji na .krščanskih načelih". V sili, ako bode potreba, se vidimo tudi v lepem vremenu v .Sodnih" predalih. Na svidenje pred mejim .portonom* pod orehom v gorenjem koncu. »Volek Obadov.* Domače in razne novice. Izstop narodno-naprednth poslancev iz hrTatsko-sloTeuskega kluba. - Poslanci narodno-napredne strank.' na Kranjskem in Goriškem so odposlali načelništvu hrvatsko-3lovenskega kluba naslednje pismo: Vetebhgorcdnemu g. dr. Ivčeviču, načelniku hrvatsko-slovenskemu klubu. Podpisani poslanci slovenske narodno-nnpredne stranke izjavljajo, da izstopijo iz hrvatsko-slovenskega kluba, m to z ozirom na klerikalno gonjo, katera ae je vprizorila proti nekaterim Članom kluba, in da ne otežijo še drugim Članom obstanka v klubu. Slavno nacelništvo blagovoli ta izstop n.i znanje vzeti ter o njem obvestiti hrvatsko* slovenski klub s pristavkom, da podpisani žele s klubom ostati v prijateljskih razmerah. Z odličnim spoštovanjem dr. Ferjanclč, Piantan, dr. Tavčar, Oskar GabrŠcek. Pod prvim vtiskom vesti o izstopu dr. Tavčarja iz hrvatsko-slovenskega kluba smo bili še mnenja, da ostali napredni poslanci naj še malce počakajo s svojim izstopom, da Se bo tim bolj zrcalila v javnosti tista grda klerikalna gonja, katero uprizorijo proti njim sedaj po izstopu dr. Tavčarja. Toda ako se vsestranski reč presodi, ni mogoče storiti nic drugega nego izstopiti. In izstopili so za dr. Tavčarjem dr. FerjanCiC in Piantan kot poslanca kranjske, ter naš Oskar Gabršček kot poslanec goriške narodno-napredne stranke. Po treznem preudarku mora vsak rodoljub le pozdraviti ta korak, s katerim so naši poslanci jasno pokazali, da se ne dado dalje terorizovati od nikogar ter da jim ni niti na kraj pameti, udajati se škofovski politiki, katero so nekateri bogabojeCi gospodje srečno utdiotapili v hrvatsko-slovenski klub. — Bolje biti .divjak*, nego hlapce vati taki politiki i Smrtna kosa. — V Nabrežini je umrla po dolgi mučni bolezni stara komaj 18 let g.Cna Marija Zora Tancetova. Pogreb bo jutri ob 8. uri zjutraj. Pokojnici večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje. Opozarjamo na objavo .(Joriške Ijud. posojilnice", v kateri sporoča. d beremo .Sočo" in .Primorca*, imamo pa večkrat po dve pridigi. Častiti dušni pastirji, ali bi ne bilo boljše, da v cerkvi nas učile samo krščanski nauk, ne pa da politikujete, kakor da bi bila hiša božja res jama razbojnikov. Mi smo pokorne ovcice in smo tudi vam pokorni, za kar je vaš poklic, ali politika ni vaš poklic. Tako pustite nas pri miru, naj beremo časopis««, kakor se kateremu ljubi, in pustite zanuprej ti3to svoje pikalo doma v farovži, ne pa nositi ga v hišo božjo, ljudi dražit. Kristus pravi: Tam je hiša molitve ne jama razbojnikov. Mi se tolažimo, da smo dobri kristjani, k^kor smo bili pred nekaj leti, ko so tudi duhovni še „Sočo" brali. Tako mi hočemo biti stanovitni v veri kakor dobri kristjani, le pustite nas pri miru z vsem pikanjem! S kričanjem ne opravite nič, le z ljubeznijo in s krščanskim naukom vse dosržfte. Kristus pravi: Ljubile se med sabo! — in le po tej poti dosežemo pravo vero in nebeško domovino. Amen." Kamenjali nas bodo. — Ker priob-čujemo v podlistku zgodovinsko črto : .Evangelij v Vipavi in okoli Vipave", je začel pisati .Prismojenec" sestavek pod naslovom : .Par kamenov na luterane okoli .Soče"." Duhovit napis, kaj ne! Prav vreden semenskega profesorja ! Revče se I rudi preobračati zgodovino ter jo zamolčali, zato pa tudi prihaja do grozno konfu/.nih zaključkov. Pripoznava. da so se za časa reformacije porodile nekatere prestave sv. pisma, da se je takrat tako p>koč začela slovenska literatura, — sedaj pa čujte! — a prav to bi bilo še pospešilo razna-rodjenje slovenskega ljudstva. To ie logika ! Slovenski narod se je začel za časa reformacije buditi, zbudil se je iz stoletnega sna in od takrat dalje začenja slovenska literatura. To je znamenit pojav v zgodovini našega naroda, in da je nadaljevalo prebujenje Uko, kakor je bilo pričelo, bi bili današnji dan Slovenci močan narod, protireformacija z drugimi poznejšimi vzroki pa nas je vrgla nazaj, ker je zatirala probujenje z vso silo. Da n» bilo tistega pojava za časa reformacije, kdo ve kdaj pozneje bi bil prodrl na dan —-ali pa nikoli! Pod varstvom takratne cerkvene politike kakor posvetne smo bili res na najboljši poti, raznaroditi se, in se je tudi raz-narodil velik del. Tisto prebujenje za časa reformacije je pa zapustilo tak upliv, da smo ostali vsaj deloma, kar nas je.-------- Na razne druge reči se ne splača odgovarjati, ker črtica v podlistku sloni na zgodovini in je zgodovinska slika izza časa re- formacije na Vipavskem. .Prismojenec* pa išče v tej Črtici .propagando* za luteranstvo itd., nas imenuje luterane in kdo ve, kaj še iznajde modri dr. Pepe! Resen človek ga mora ie pomilovati radi takih izbruhov! Kar se px tiče kamenjanja, gosp. dr. Pavlica, izprašajte najprvo svojo vest, in sicer natančno na vse strani, ter prevdarite, ali ste poklican in opravičen Vi, koga kamenjati. Ako se zaglobite vase ter imate še kaj vestnega Čuta — ne vržete niti jednega kamna od sebe na svojega bližnjega.----------------- Lahi se vesele prihoda okrajnega glavarja grofa Attemsa v Gorico ter že govore o raznih »spremembah", k« bi seveda Slovencem ne bile v prilog. Tako namigavajo po svojih listih. No, Slovenci imamo mirno kri, na morebitna bodoCa izzivanja iz namestnike podružnice na Travniku pa se borno znali braniti še bolj kakor doslej. Mi želimo mir in sporazumljenje, Ce pa tega ne bo, bo pa boj! Mi smo pripravljeni na vse, straho-vati pa s«; ne ditmo od nikogar več; Med tujel r Gorici, katerih je prišlo v zadnjih dneh večje število, se nahajajo tudi: Alfonz Bourbonski s soprogo in spremstvom, baron Raver s soprogo, dvorni svetnik in profesor Meuger, državna poslanca Per-nerstorfer in Gras, bivši trgovinski minister marki Bucmichcm, lady C uupbell of Cirige s spremstvom iz Londona, grof in grofica Altems, in baron Loehneisen iz Slezije. .Centrifuga* In dr. Pepe. — Ni mu všeč, da smo priobčili v .Soči" dva članka, s katerima smo razkrinkali prvo bilanco .Centrifuge* kot grozno blamažo ter postavili gospodarstvo pobožnjakov ,na katoliški podlagi" Pavličevega kalibra v pravo luč, — ni mu všeč, zato pa pr.>vi svojim lahkovernim čitaleljem, da sla tista dva članka polna lažij, zavijanj in pa zelene nevoščljivosti. Glede na listu dva članka pravi dr. Pepe, da je vsilil .Soči" popravek, s katerim je spodbil nesramne trditve. Tu pa je vedomu ni hotoma izgovorjena laž. Dokaz ta: Popravek nam j" podala .Centrifuga* po nekem človeku, kateri utegne biti njen sluga ali kaj stičnega. Popravek smo sprejeli in ga priobčili. Torej kje je tisto vsiljevanje? Ali ni nič sram posvečenega ,Pr. Lista*, da laže javno na Veliki četrtek?! Popravek nam je bil prišel celo prav, saj smo ga priobčili in zabelili tako, da je pošla vsa sapa ilr. Pepelu, d» je molčal odslej kakor }' di. Nič več ni vedel povedati, zato pa psiije okoli sebe z riosr.tmuo-dimi itd., kakor zna takrat, kadar mu kaže. Hlamaža »C-nlri-fuge" pa le ostane nespodbita ! Pot 'i pa se zudira v dr. Turno, ker je uior.il s-deti na zatožni klopi, čcS: pri nobeni posojilnici se še ni zgodilo, iU bi državni pravdnik tožil predsednika radi takih rečij. Seveda da so ni zgodilo, ker nikjer drugodi na svetu ni takih peklenskih ljudij, kakor so bili tisti, ki so tožili dr. Turno. Vsled tega je bila obravnava, ki je dala dr. Turni sijajno zadoščenje, umevno, ker ni : okrivil prav ničesar, kar bi bilo v nasprotju s kazenskimi zakoni. On je dobi! zadoščenje, ker je bil oproščen in ni bilo proti oprostitvi uikakc ovire, klerikalci pa so se pokazali takr.it v vsej svoji nagoti in hudičevi zlob-nosli. Taka je resnica, g, dr. Pepe! K lažem, katere trosite po svojem .Prismojencu", pa Vam voščimo dober tek ! Le p;i?ite, da Vam katera izmed debelejših z velikonočnimi po-tvicami ne zastane v grlu. Hudo bi nam bilo, ako bi Vas zadavile! Kranjski Škof In dvoboj. Pišejo nam: — Gospa Ilein, soproga dež. predsednika na Kranjskem, pošilja gospem okr. glavarjev neko prošnjo na cesarja, za katero naj dobe iste podpise žena in gospodičen po kranjskih mestih. V tej prošnji se prosi cesarja, na; odpravi dvoboj v armadi. Na Kranjskem ni drugih dvobojev, kakor mej srnjaki, divjimi in udomačenimi petelini in kmeUkimi fanti, *e pravimi zastopniki naravnega živht-nja.. Naše ženice torej malo vedo o dvobojih. Če bi prišle večkrat v položaje, razviden razloge dvobojev, hi kot ženske ta običaj odobravale. Saj je glavni razlog dvobojev ženska, in ž-»nske se veseli;;), Ce vidijo, da se dva snubca bojujeta za žensko. Boj za ionsko je morda hu,ši, kakor boj /. i kos kruhu Gotovo n^ bi podpisov.de le prošnje za odpravo. ,Tje v en dan" podpisujejo. Možje pa, ko jim to prihaja do ušes, pravijo, da so ravnale proti naravi ženske in jim še dodajajo, da dobe od kranjskega š ofa popolno odvezo za vse grehe. V tej prošnji tiči nekaj humorja. Kranjski škof si je pridobil gospo Heinovo. Zdaj je rimski klerikalcem prva moč v državi. Pred njim se globoko priklanjajo tudi deželni &ciu Kranjski škof hoče tudi avstrijsko vojaštvo spravili do pravega zveličanja. Dvoboj je sicer malenkostna stvar, pa če se v tem kroni podu, zakaj bi se ne tudi v drugem glede kat. organizacije v armadi, si misli kranjski ,gene-ralissimus". In Če slovenski duhovniki vso c. in kr. armado spravijo v krog svojih orga-nizatoričnih stremljenj, ali se ne bo o njih mogto reči, da so v zgodovini slovenstva, kaj celo države, bili vsaj v tem hipu velikani! Konj ga Je udaril. — ,V četrtek pod noC je udaril v LoCniku konj mešetarja Fel, Gregornltija, ko se je bližal vozu, da vstopi ter se odpelje. Tik voza namreč je bil privezan k zidu konj, mimo katerega je hotel vstopiti v že uprežen voz. Konj ga je udaril v obraz tako močno, da je bil ves krvav in ranjen na Čelu. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Slapenskft posojilnica v Vipavi je pri svojem občnem zboru dne 28. marca 1.1. poleg sedanjih nadzornikov izvolila na novo g. Ivana Božiča, dež. posla.ica v Poddragi. Predsednik nadzorstva je g. Ivan Nosan, c. kr. dež. sodnik svetnik v Vipavi, načelnik Fran Punčuh, učitelj v Vipavi, in načelnika namestnik ( V Alojzij FerjanCič,^m5anv*tt8*8hif»ii^-*•*—^JklJUlt. za. »Šolskemu Domu* v GorVt je daroval gosp. J. Makuc, trgovec z jestvinami, 10 kron. Razgled po~ svetu. Koncem zadnje seje drž. zbora je dejal predsednik grof Vetter, da naznani prihodnjo sejo pismeno. To se je tri dni na tože zgodilo,_ karje nenavadno, ker seje povelikonočna seja doslej naznanjala šele po praznikih. Da pa se je zgodilo to že sedaj, se smatra dokazom, da vlada res ni nameravala odgoditi zasedanja drž. zbora na poznejši čas, kar se je trdilo, Nekateri listi so celo poročali, da je hotel K&rber po Ve* likinoci začeti s § 14. Te vesti so sedaj ovržene. Državni zbor se snide v četrtek 18. aprila dopoldne. Delegtteljsko zanediuijo. - Ogerski ofleijehu* listi so te dni objavili vest, da sta se vladi dogovorili glede termina, v katerem se snideta obestranski delegaciji, ter določili za to drugo polovica maja, V letošnjem de-legacijskem zasedanju pride poleg navadnega skupnega proračuna na vrsto tudi izredni kredit za napravo lopov. Delegacijama bo predložen skupni proračun za nove < ipove ter bota morali dovolili prvi del zahtevanega kredita, nad 10* iniTij. kron. Poleg tega pa pride skupna vlada pred delegacijo z zahtevo o naknadnem kreditu za ekspedicijo v Kino, ki bo znašal brczdvomno precejšnjo svoto. Konečno bo pa na dnevnem redu tudi zahteva, naj se dovoli kredit za prvo »avstrijsko kolonijo" v Kini. Kakor se vidi, so na dnevnem redu letošnjih delegacij same točke, ki bodo povod precej živahnim razpravam. Mladoccški klub je imel -dne 4. t. m, sejo, v kateri se je govorilo o položaju. Dr, Foft je predlagal, naj se prične zopet t ob-sfrukcijo, dr. Engel je govoril proti. Večina je sklenila potem, da začno z obstrukcijo takoj, ko bodo smatrali to za potrebno, za sedaj pa ne kaže dajati še nikakega določnega poročila. Poslanec Splučltf je stivil v sej« dne f 7. marca interpelacijo, ki se tiče nolarij ata. Skončuje tako-le: Je-H njegovi "ekscelenci znano, da jih 18 od StO c. kr. notarjev v Istri rabijo svoje uradne pečate z izključno italijanskimi napisi, da-si uradnjejo v jezikovno meSanih okrožjih s pretežno hrvatskim ali slovenskim prebivalstvom? 2. Je-li njegovi ekscelenci znano, da imajo na c. kr. okrožnem sodišču v Rovinju in na večini okrajnih sodiSfi po Istri uradne pečate z izključno italijanskim napisom, da-si so rečena sodišča določena za pretežno hrvatsko prebivalstvo in se tam Cesto dogajajo hrvatske nloge in rešitve? 3. Je-U njegova ikscelenca pri volji odpravili povdarjene nepristojnosti glede uradnih pečatov c, kr. notarjev in sodišč po Istri Wr ukroniti potrebno, da ti uradni pečali dobe napise tudi v hrvatskem jeziku?! Kakor znano, se dobe tudi v naši deželi notarji, ki silijo slovenskim strankam italijanščino in umevno italijanske pečate. — Zahtevajte pri vseh notarjih vse slovensko, ker so obvezani v slovensko uradovatije. Iz mestnega sveta tržaSkcga. — V seji v sredo je bil na dnevnem redu predlog, da se dovoli podpornemu društvu za dijake laškega gimnazija v Paziuu podpora 1000 kron. Svet. dr. Gre gori n je podal sledečo izjavo: „V očigled naravnost sovražnemu duhu, ki vlada v tej zbornici proti vsemu, kar je slovenskega, čeravno je znaten del tržaškega prebivalstva slovenski, katerim se odreka co!6 jedna sama ljudska Šola v mestnem pomeriju v njih lastnem jeziku, se mi naravno ne mo-n-mo ogrevati za predlog, ki »tremi k podpiranju gimnazijskih dijakov luje dežele. Ker pa nikakor nočemo vračati sovražnost s sovražnostjo, ne bodemo glasovali proti predlogu, temveč se samo vzdržimo glasovanja*. O glasovanju je bil predlog sprejet z vsemi glasovi izvzemSi glase slovenskih svetovalcev. Pri vojaški vaji. — V torek je na Reki divizijonar inspkiral garnizijo. Odredil je na vežbaiišču tudi vsakovrstne vaje, pri katerih se je tudi streljalo. Nakrat se je zaslišal bolesten vzlik in ~ neki vojak je padel. Nekdo je bit vstrelii s krogljo. Vojak je bil zadet v nogo in težko poškodovan. Bržčas pa kroglja ni bila njemu namenjena nego komu drugemu. Sicer so zapovedniki posameznih oddelkov takoj dali natančno pregledati vse puške, toda dognati se ni dalo, kdo je ustrelil s krogljo. Redni občni zbor .Dramatičnega društva* v Ljubljani. — V soboto zvečer se je vršilo letno redno zborovanje »Dramatičnega društva" v ljubljanskem „Narodnem domu". Iz tajnikovega poročila intendanta Milčinskega je posneti, da je bilo tekom mi-nole sezone 90 predstav. Dramskih predstav je bilo 50, opernih 37, operetna 1. Novitet je bilo 14 dram, (mej temi dve domači) in dve operi. Denarni promet je znašal 195.922 kron. Blagajniško poročilo izkazuje rednih dohodhov: Blag. prebitek poprejšnje sezone 1561 kron, redne in izredne mestne in deželne podpore so znašale,27.100 kron, gled. društva prispevek 1067 kron, članarina 876 kl^ui.za.toin sedeže 11.803 krone, dohodki predstav 32.155 kron, razno 327 kron; izredni in prehajalni dohodki so znašali 23. 062 kron, Izmed rednih izdatkov so potrošili 29.931 kron za operno in dramsko osobje. Denarnega vspeha je imela sezona 2481 kron.- Ako se vkupni dnevni dohodki primerjajo z dnevnimi stroški, dobimo 188 kron čistega dohodka vsake predstave, to je skupaj 16.544 kron. Za prihodnjo sezono so do^ hodki proračunjeni na 43.131 kron, izdatki pa na 47.600 kron, ter bi kazalo1469 kron primanjkljaja. Iz odbora so po pravilih izstopili trije odborniki, izmed teh sta bila dr. Stare in dr. Tavčar zopet izvoljena, namesto Prosenca pa je bil na novo izvoljen dr. Gojmir Krek, Mesto odstopivših iotendantov Hubada in Milčinskega prevzameta intendanco novoizvoljena Janko Bleivveis in Anton Aškerc. V odboru ostanejo še: dr. Bleivveis, Rozman, Tekavčič, Zbašni!:. Narodnosti v avstro-odrski armadi. Dunajski »Arnieeblatt" je prinesel statistiko avslro-ogrske vojske, v kateri je 430.000 Slovanov, 227.000 Nemcev, 120.000 Mandža-rov, 48.000 Rumunov, 14000 Italijanov. Izmed Slovanov je 175.000 Cehov, 76.000 Poljakov, 75.000 Malorusov, 75.000 Hrvatov in 28000 Slovencev. Na Španskem. — Ministerski predsednik je priporočil papeževemu nunciju, noj poskrbi za to, da se redovniki ne udeleže velikonočne procesije, ker se je bati izgredov proti njim. V Alikantu so zapodili s prižnice nekega jezuvita, ker je grdil liberalce. Atentat na carja? — Po listih je citati v brzojavih iz Petrograda, da neki gardni častnik je vstrelii na carja v njegovem stanovanju, ko je podpisoval uradne spiše, ali ga ni zadel. Na to je vstrelii samega sebe. Uo cela potrjena pa ta vest, ni. Slovenska kolonija v Alektmiulrljl v lfclptu, ki šteje kakih 5000 duš, dobi svojega posebnega duhovnika, V to je določen katoliot na novomeški deški ljudski šoli, pater B, Snoj, ki so koj po velikonočnih praznikih preseli na svojo novo mesto. Nemci se m ruffčluo zanimajo neprimerno bolj kot slovanski narodi, Na mo-nakovski univerzi se je ustanovil »rnsskij kružok*, v katerega se je vpisalo tekom prvih dveh dnij 130 slušateljev. Nemci pač znajo ceniti velikansko praktično in idealno važnost ruščine, docim je n. pr. Slovencem ruščina še vedno nekaj —• nepotrebnega l V južni Afriki. — Glede na pogajanja Angležev z Buri prihajajo na dan vedno zanimivejše reči. Lord Kitchener je ponudil Bothi, ako se uda, da postane vojaški zapo-vednik v Transvalu in Oranju z letno plačo 250.000 frankov. Bolha je odklonil tako ponudbo z ogorčenjem. — Kruger je tega mnenja, da vojna se bliža koncu. Ako zavzamejo Angleži burske pozicije v gorovju Zontpan, potem je onemogočeno daljše gibanje Burov. Raznotero. — V sredo je predaval v Ljubljani v ,Nar. domu" Rus, urednik dr. Dimitrij Vergun, o Doslojevskem. Govoril je rusko ali tako razločno, da se ga je kaj lahko razumelo. — Vrbsko jezero pri Celovcu je v sredi še vedno zamrznjeno; led je debel en čevelj. — V Budimpešti je ubil doslej neznan človek gospodarja neke žganjepivntce s sekiro ter ga oropal. — Govori se, da srbska kraljica Draga je povila pred meseci deklico, kar pa se prikriva, ker nova ustava ima določiti prestolonasledništvo tudi za ženske potomce kralja. V takih gospodarskih razmerah zadružen konsum na kmetiji ne more vspevati. Isti vodi kmata in posebno njegovo ženstvo na negospodarsko ravnanje. Ko pride zadruga na kant, vzame nekaj premoženja iz ubogega žepa zadrugarjev, ki morajo jamčiti. Preveč posojilnic, vsiljevanje našemu po dedščinah, hranilničnih vlogah zadolženemu kmetu, ki more dolg le plačati, če proda kos svoje zemlje, je nedostatek, je pogubno za ljudstvo, ki za trg ne prideluje drugega nego vino in živino. EaronSke.pospjihiice dajejo tudi denar, da se gre lože v Ameriko, in to v slučajih, ko je že naprej vedeti, da dotični ne bo kaj prida zaslužil, le svojo domačijo obleži s 500 gld. več dolga. Ce bodo posojilnice pokale, vzamejo sebo marsikatero kmetijo. Je tudi tu jamstvo, ali omejeno, ali neomejeno. Za povzdigo večje produktivnosti naših kmetij pustimo le ljubemu Bogu skrbeti, če da našim kmetijskim družbam kaj sreče. Posojilnice, kons. zadruge dozdaj še niso napotile nič te produktivnosti, ljudstvo trumo m a zapušča domače kraje. To ni povzdiga produktivnosti, to oropa našo domovino najboljšega mozga. — Ko se meščanstvo zatira, jemlje se narodu to malo kapitala, kar ga ima v meščanstvu. Meščanstvu se ne da mož-nosu*,(»da započne kako industrijo, da novo-dobnejše gospodari. Prehoda iz starih obrtnih oblik v nove zaprejo kons. zadrugo, proleta-rizacija meščana se kakor ista kmeta pospešuje. Kaj ostane nazadnje P Kaj nad tem, papež Leo, ki ima razvite narode in gospodarstva pred očmi, veleva: socijalno delajmo l (Pred kratkim je preklical to in velel t bodimo demokratje I) Ubogo Slovenstvo v rokah kot, duhovenstva! Vse poskuse hierarhične politike moraš na izstradanem svojem telesu prakticirati dati l .Versuchskaninchen l" — Pa baš v teli poskusih obnemoreš, izkrvavišl Vse za »božjo čast*. Komaj je nastalo kaj meščanstva, in domoljubnega na Slovenskem udri po njem; z zadružnim konsumom nad to kanalijo, ki se neče skriviti pod skrivljenko. Mesta so središča duševnega Življenja in gospodarstva naroda. Še so meščani važni ci-nilelji v razvojih gospodarstva ter naukov raznih disciplin. Co kot. duhovnik ta steber na Slovenskem podre, ima pio to pot na kmetijo: kmet jo potem pop^notna v njegovih rokah. — Kaj, čo j: r ¦ z meščanom tudi kmet Slovenec s pozorišča! — Moli so lahko tudi italijanski, nemški; glavna stvar je, da se moli. »Prvi in bistveni razlog za to, da je prostost vesli zavreči, ni mir mej ljudstvom in jodinost naroda, ampak dolžnost, da se jedino prava vera spoznava, in se tako za dosego zadnjega smotra, za večnost, skrbi," (Giviitt\ caltolica.) Narodno gospodarstvo. Nekstf o socyalizmu. (Konec) Ali našemu kmetu odpreti na stežaj vrata do dobave denarja po posojilu, je toliko, kakor odpreti pot kantu, konkurzu kmetije. Parceliranje, dokler se da, da ostane samo še koča, in še kap iste ne bije več na lastno, to so potem posledice tega zadolževanja. In na teh parcelah tudi ni življenja. Ni trga, ni občnega intenzivnega gospodarstva. V Avstriji, kam pa misliš! — V Ameriko torej, na par parcelah pa ostane žena s kopo otrok! Konsumna društva ! Kupovati! Ali s čem! Konsum je pod ničlo, ker je produkcija pod isto. Kar je večjega kmeta, pridela do 3/t vsega, kar je treba za na mizo. Bo H on podpiral ta konsum ? Najboljše je zanj v tej obliki gospodarenja, da kolikor možno malo v štacuni kupuje. Ge bi bilo kaj trga, bi bil naš srednji in manjši kmet že zdavna vrtnarski poljedelec. Razvoj slov, mest kaže stopnje razvoja kmetije in obrti. Majhna, stradajoča mesta I Meščan, ki je dovršil po večjem komaj 4 razrede ljudske šole in ki gineva, če nema kaj kmetije 1 Štev. 452. i Razglaa Ker pade navadili jsemenj 5. aprila letos ravno na dan velikega petka, se ta -semenj prenese na pondeljek po beli nedelji (15. aprila t. 1.) Županstvo v Nabrežini dne 30. marca 1901.: Župan: CaharSja. Goriška ljudska posojilnica, registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici. Vabilo na redni občni zbor, ki bo v dvorani »Slovenske Čitalnice" v Godci dne 14. aprila tek. leta ob 9. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Potrditev računov za leto 1900. 2. Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Poročilo nadzorstva in razdelitev čistega dobička. V Gorici, dne 6. aprila 1901. Ravnateljstvo »Goriške piske posojilnice". Letni račun z bilanco za leto 1900. je razpoložen v društvenih prostorih, da isti društveniki lahko pregledujejo ob uradnih dneh in urah. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnvanncn - Apoteke, Frank-fui* A. M. Zahvala. Ob prebridki izgubi našega preljubega in nepozabnega soproga, ozir. očeta, gospoda Antona Drufovka izrokamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, pre6. duhovifiini, g. zdravniku Knopflmacher.ju za njegov trud, slavnemu ob* črnskemu zastopu iz Mirna in Rupe, pevcem in vsem drugim gospodom in prijateljem ter niploh vsem, ki so na katerikoli način se spomnili ali izkazali pokojnemu zadnjo dast in pozdrav, Miren, 1. aprila 1901. Žalujoča družina. Anton Pečenk« Vrtna ulica 8 - GORICA - Via fliurdino 8 priporoča pristna bel* jfcJ&^p brtafclh, *»l In črna vina ^ONs matlntklh in i/, vipavskih, <$ffijjk lat« rs ki h furlanskih, v vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avsU'o - ogereke monarhije v sodih od fitt litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gana srnam«. Poatraiaa peltana. Prijazna soba s pohištvom se takoj odda v neki vili na lepem kraju mesta. •— Več povd upravništvo. Fran Melinek zidarski mojster v Vlinjevlku štev. 67 (v Hrtih) se priporoča za vsakovrstna zidarska dela bodiiu nove zgradbe aH poprave po ugodnih cenah. IDO k 3BB gld, mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vaeh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludw!g Osterrelcher, VIII Deatsche gasse 8 Budapest Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, oziroma seslra Marija Zora Tance danes ob 6. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena s s\ tolajstvi «a umirajoče, v 18. letu življenja v Gospodu zaspala. Pogreb bode na Veliko noč ob 8. mi zjutraj. V Tlabrežini, dne 5. aprila 1901. Žalujoča obitelj. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frobtich-a na Vrhniki-Kranjsko. GHaviil zastopnik za Gorico in deželo: Josip Rovan v Corici - Rabatiiče M. 20 - v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 73 litrov ter v plombovanih steklenicah po '/8 litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Liomi, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejeno in z ledom preskrbljene podružno zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri lovu« v Dornborgu. Za blagohotna naročila so toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. i Al privil. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec 9 Goriei, na Travniku it. 22 /. nadstr. Itt. Pomraj. P. n. obfiinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno moško perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske In uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepa priložnost m letno sezono! Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje se pralaja Magi pa tovarniških cenah! g Važr Važno za vsakega! Z Izvrstno sredst o je I *>*- DURATOR s Podplati, s em naiiazani (vsake 3-4 Jecfoe enkrat).postanejo trpežneji, nepremotljivi _ ii elastični. Cctlji ostanejo tudi po dolgi rabi • v najboljšem stanu. • Durator se dobro vpora*lja pri vojaštvu % in različni. korpo acijab, katerim se je cddal • v rabo komaj po dobri preskušnji istega. * 5 Cena: t kovinska steklenica z nav dilom <~ 1 in 2 kroni; po poŠtifra ko proti" •pošiljatvi ] 1 krone 20 vin. Dobiva se v vseh mirodilnicah \ (drogerijah). Glavna zaloga Btinsj, M. Ctoldstcln. !.. Sclmlor-strasse 7. - Badimpi^ta, Jtilius i Dob6, V. L;p6t: korut 1/b. Dobre ure in po eeni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, toisuua ur ter I/.V02 zlatnine ¦ost (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja il. 3 V.>; srebrna ura Rim. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja H. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pis m. Ilnstrovan cenik zastonj! X, 1 IIHIIMAI UUU1 V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnlco umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vošCene sveče itd. vse po zmerni c«»ni. Naročila za deželo izvršuje točno iti solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. T Prva c. Ur. avstro-ogersfca privii. OVARNA BARV ZA PROČELJA Karo! froRsteiner, Dunaj III., Hauptstrasse 120 (v lastni fiiši). BV» odlikovana z zlatimi svetinjami. -*m Zftlagutelj nadvojv. in knežkilt posestnih oskrbniSter, vojaSkih oskrbniStev, železnic, obrtnih, bribolazulh, plavžnib ter zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te harve zi pročelja se razlope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih, uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uscorci na papirju z navodilom zastonj J franko. Krompir za seme fine vrste odpošilja vedno v vsakej množini Alojzij KailC, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. LHUMENT. CAFSIGI CflBrOS. pripoznano kot izvrstno bol nblažujoie mazilo; za «:cno KO li, kron 140 in 2 kroni se dobi po vs«»h lekarnah. Naj se zahteva to »»ločno priljubljeno doniare zdravilno sredstvo vedno le v orlff. stekle-likali z našo zašnlno znamko s ,,81-DROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Riclferjeva lekarna „pri zlatem levyM . v PR.Uil. I Ellzabethgasse št. 5. (nova). I i katastralnih oral (johov) posestva, ležečega na južnem podanku slap-ških goric blizu vipavskega trga, obsegajočega 2 orali vinograda in 1 oralo gozda - tudi ostali svet je za vinograd posebno pripraven - -se takoj proda ali da v najem. Natančneje poizvedbe v Gorici, Via Dante 10, v pritličju na levo. a& »T*. .fc.J7c.a7ftjTt.»?c«y^7c»?P3lfca?o^*?ci6a &» V knjigarni VEKOSLAVA GUGLIELMD v Gorici na Travniku št. 14 se dobivajo: Prešernove poezije, Gregorčičeve pesmi, Pesmi Simona Jenko-ta toli broširane kakor tudi elegantno vezane. ^•Jjf^^^^^^^f^^^^^«^ Lekarna Cristofoletti t Corici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre- kosljiva — Teka- . pljice vredijo redno \ prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico lV , , popije. Ofortpi po- Varstvena zna„,kn). kvarjeni ie/(ftfee store\ da zgine v kratkem času omoiiea in živofna lenosi (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroeitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Glavno zastopstvo Schielin & Mullerl V TRSTU, ulic* A qi*dotto it, 40. ^g^^^^^gjfejfelgkjfe^ •i ^Krojaška zadragafiS vpisana zadruga z omajano zavezo v Gorici. __________JJosposka..ulica„št. 7---------------------------- Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v oblirni izber? dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna gukna, kot: Loden, Cheviot. Kammgarn i dr. Krasna izbera volnenin, foritajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za -tonske obleke. Priporoma izborno perilo, bombažasto in evlrnasto, katero prejema h prvih ttlcžkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in evirnaste, blago za blazine, plahto, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer; srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih iti zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje fudi uzorce, poštnine proste. ^'!iJf'ffiy- ...... Bogata izbšr dragbtin in zlatih izdelkov. Velika Mloga srebruine, vsakovrstnih zlatih in srebrnih ur. Kupuje in menja drage karane, obrabljeno zlato in srebro. Izdeluje vsako dol o ali popravo po Jako ugodnih četnih. BBEBBB ^: fffi&L§\ Ustanov^ena ^&ffldfeL Odlikovana (0™~lk •S Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivar; Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. ->»»««<- Lastne žag*e. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, * *"¦ kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in.tape-tarski stroki spadajocih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo. I* I* 3» S* I* I* 1» I* S* ^^c^c^^^^^^^^^^