Ü a i © i Prid^iiHnilti * ngjSisijšs imtiilje sa oglasit iliiEiiliM -te GLAS NARODA“! Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 €J-A§ Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA 1 Današnja številka vsebuje: Podpis konkordata Naše gospodarstvo — govtn poslanca inž. Zupančiča v Narodni skupščini Izredni občni zbor mariborskih gasilcev Peš na Oplenac in nazaj Tour de France St. 85 Izhaja vsak dan V Ljubljani v četrtek, dne 25. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Konkordat bo podpisan danes le® sßrelesn ministra dr. Auerša v Ritmi — Podpis konkordata bo izvršen po strogem ceremonišeiu RIM, 24. julija. Saoči ob 20.20 je prispel v Rini jugoslovanski minister pravde doktor Ljudevit Auer. Z njim so se pripeljali njegova gospa, njegova hči, šef kabineta Zmajević in uradnik zunanjega ministrstva Pogačnik. Dr. Auer je prispel v Rim z nalogo, da podpiše novi jugoslovanski konkordat z Vatikanom. Na postaji sta po- Nj. svetost papež Pij XI. Minister za pravosodje dr. Ljudevit Auer leg drugih sprejela jugoslovanskega ministra ekscelenca msgr Josephe Picardo, ni-kejski nadškof in državni podtajnik ter pomočnik kardinala Pacellija kot-njegov zastopnik in msgr. Giullio Barbetta, vatikanski strokovnjak za jugoslovanske posle pri vatikanskem tajništvu za zunanje zadeve. Dalje so bili na kolodvoru prisotni jugoslovanski poslanik pri Vatikanu Jevrem Simič, svetnik poslaništva pri Vatikanu msgr. Nikola Muskatel, minister, odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva pri Kvirinalu Kasidolae, vojni ataše podpolkovnik Milenkovič s svojim pomočnikom majorjem Dragičevičem ter osebje naših poslaništev pri Vatikanu in Kvirinalu. Sprejema .pravosodnega ministra so se udeležili tudi rektor jugoslovanskega zavoda sv. Jeronima msgr. dr. Juraj Madje-rac, gg. Jovanovič in Zajkič, iz centralnega presbiroja ter več članov jugoslovanske kolonije v Rimu, novinarji, med njimi tudi rimski poročevalec agencije Havas, mnogoštevilni fotografi itd. Minister je pozdravil vse, ki so se zbrali na peronu in je nato stopil v mali salon dvorske čakalnice. Spremljal ga je msgr. Picardo, ki mu je v čakalnici še enkrat zaželel dobrodošlico in. mu izrazil svoje zadovoljstvo, ker je prišel v Rim.. Msgr. Pi-cardu so bili v čakalnici predstavljeni člani dr. Auerjevega spremstva in jugoslovanski novinarji, med njimi poročevalec zagrebških »Novosti« in dr. Ahčin kot poročevalec »Slovenca«. Minister dr. Auer se je nato odpeljal v jugoslovansko poslaništvo pri Vatikanu. Dokler se bo mudil v Rimu bo s svojo soprogo in hčerjo gost poslanika g. Simiča. Njegovo ostalo spremstvo in novinarji pa so se nastanili v hotelu Park«. Zvečer je priredil naš jugoslovanski poslanik pri Vatikanu intimno večerjo na čast ministra Auerja in njegove soproge. Danes dopoldne bo jugoslovanski minister pravde in čuvar državnega pečata uradno posetil vatikanskega generalnega tajnika generala Pacellija in njegovega pomočnika msgr. Picarda. Opoldne bodo priredili ministru dr. Auerju na čast kosilo, na katero so pozvani tudi jugoslovanski novinarji. V četrtek bo Nj. sv. papež Pij XI. sprejel jugoslovanskega pravosodnega ministra in bržkone bo tudi ob tej priliki podpisan novi konkordat. Svečano parafiranje se bo izvršilo v rezidenci kardinala Pacellija in mu bodo prisostvovali razen njega msgr. Picardo in msgr. Barbetta, jugoslovanski poslanik Jevrem Simič, in svetnik poslaništva msgr. Muskatel. Takoj po podpisu novega konkordata bo eminenca kardinal Pacelli v prisotnosti ministra dr. Auerja sprejel zastopnike jugoslovanskega tiska. Opoldne bo svečano kosilo na čast ministra dr. Auerja, ki ga priredi rektor zavoda sv. Jeronima msgr. Madjerac. Zvečer pa bo v jugoslovanskem poslaništvu pri Vatikanu slavnostna večerja v čast državnega tajnika kardinala Pacellija in ministra dr. Auerja ter vseh onih vatikanskih osebnosti, ki so si pridobile zasluge za sklenitev konkordata. V petek 26. t. m. bo svečano kosilo za šefe tujih misij, akreditiranih pri sv. stolici. Istega dne zvečer pa sprejem jugoslovanske kolonije v Rimu, katere člani bodo ob tej priliki predstavljeni min. dr. Auerju. r' . . . • . ........... ..■ ' »A. ...... A-. A,, j i v ■ - ' Nj. Vel. kralj Peter II. Oen. tajnik Vatikana kardinal Paceelli Včerajšnii obiski ministra dr. Mueria RIM, 24. jul. OI> 11- uri je g. dr. Auer odšel prvič v Vatikan, da uradno obišče eminenco kardinala Paceellija, državnega tajnika svetega očeta papeža. Z g. dr. Auerjqem je bil g. Sintič, e.aš poslanik pri Vatikanu. Ob tej priliki sta državni tajnik kardinal Paceelli in jugoslovanski pravosodni minister g. dr. Auer dokončno določila uro prvega jutrišnjega sestanka, na katerem bo podpisan nov konkordat med Jugoslavijo in sv. Stolico. Razgovor med kardinalom g. Paccellijem In pravosodnim ministrom g. dr. Auerjem je bil čredno prisrčen. Konkordat bo podpisan jutri v četrtek ob 11.30 po strogem ceremonialu, ki Sa zadnja desetletja izvajajo v Vatikanu pri takih prilikah. Takoj po podpisu bo sveti oče papež sprejel v posebni avdijenci najprvo g. dr. Auerja sa-niega, na kar bo sveti oče papež dovolil avdi- jenco za spremstvo jugoslovanskega pravosodnega ministra in za jugoslovanske novinarje, ki jih bo nato sprejel kardinal g. Paceelli. V Vatikanu se je g. dr. Auer vnovič sestal z msgr. Pizzardom, podtajnikom sv. Stolice. Tudi ta sestanek je bil izredno prisrčen in prijateljski. Danes opoldne je ga. ministra dr. Auerja prejela v jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu v ulici Piemonta zelo razkošen buket cvetja iz vatikanskih vrtov, ki ga ji je poslal državni tajnik sv. Stolice. Naglasa se, da je to izredno znamenje pozornosti napram gospe dr. Auerjevi, pozornost, ki je izredno redka v analih vatikanskega ceremoniala, ker v zadnjih 10 letih ne vedo, da bi jo bili podobno izkazali kaki drugi dami. Tekom popoldneva je bil svetnik našega po- slaništva pri Vatikanu msgr. Moscatelo v državnem tajništvu sv. Stolice, kjer je imel daljšo konferenco z msgr. Pizzardom. Še enkrat sta oba podrobno dotočila okolnosti jutrišnjega podpisa konkordata med Jugoslavijo in sv. Stolico in sprejem g. dr. Auerja pri sv. očetu papežu. Današnji rimski listi priobčujejo poročila o včerajšnjem sprejemu g. dr. Auerja in objavljaj slike. Danes popoldne bo gosp. dr. Auer s svojim spremstvom in z jugoslovanskimi novinarji obiskal o;rkev sv. Petra. Pojasnila bo dajal msgr. Moscatelo z osebnostmi iz vatikanskih krogov in servica za varstvo sfnrin. Ker delajo pravkar v cerkvi sv. Petra popravila, bodo jugoslovanskega pravosodnega ministra seznanili, pri tej priliki tudi z modernimi tehničnimi sredstvi za ohranitev in varstvo arhitektonskih starin. Ta obisk ni uradnega značaja. Vreme v naši državi dne 24. 7.1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padavine v m/m najnižjajnajvišja Ljubljana . 767.3 12 25 Maribor . . 760.1 9 23 — Zagreb . . 76G.4 13 24 — Beograd . , 764.1 12 22 — Sarajevo 767.0 11 21 — Skoplje . . 763.2 12 25 — Split . . . 763.8 20 27 — Kotor . . . 762.5 23 31 — Rab .... 761.3 18 24 — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. bremenska napoved NOVI SAD, 24. julija. Pretežno jasno, ozračje postaja topleje. Sonce vzhaja ob 4.14 in zahaja ob 19.14. DUNAJ, 24. julija. Pretežno jasno, ozračje postaja toplejše. Borma pmoaša Curih, 24. julija, Beograd 7, Pariz 20.285, London 15.225, Nevvvork 306.875, Bruselj 51.725. Milan 24.50, Madrid 42.025, Amsterdam 206.85, Berlin 123, Dunaj 58.35. Stockholm 78.50, Oslo 76.50, Kopenhagen 67.95, Praga 12.70, Varšava 57.80. Atene 2.925, Carigrad 2.4675. Bukarešta 2.50, Hclsingfors 6.72. Buenos Aires 0.815. Devize Ljubljana, 24. julija (S primo Nar. banke). Amsterdam 2943.88—2958.48, Berlin 1749.20— 1763.08, Bruselj 734.90—739.96. Curih 1424.22 — 1431.29. London 215.98—218.03. \cwveA 4324.30—4360.62. Pariz 28'S»53—',C39.97, Praga 180.61—181.72, Trst 348.24—35 / 3- še vedno ni miru v Belfastu BELFAST, 24. julija. AA. Položaj v Belfastu je še vedno zelo resen. V večjem spopadu je bil včeraj ranjen s strelom iz revolverja neki. protestant. V južnem delu mesta je eksplodirala bomba, in je bil težko poškodovan štiriletni otrok. Varnostni organi so včeraj aretirali še okrog 10 oseb, tako da jih je sedaj zaradi poslednjih nemirov v zaporih 131. Večina izmed njih se je uđ-’Ailn pustošenja in požiga stanovanj svojih nasprotnikov. Upor kmetov v Mehiki MEXICO, 24. julija. A A. V zvezni državi Ta-maulikas je izbruhnil kmečki upor. »El Dia« poroča, da je okrog 6000 oboroženih kmetov obkolilo Ciudad Victorijo, glavno mesto zvezne države. Uporniki zahtevajo ostavko državnega guverneja. Guverner pa je odredil, da se njegova palača in vse ostale državne zgradbe zabarikadirajo. V Mexieu pa prevladuje prepričanje, da bo centralna vlada odstavila guvernerja in imenovala v državi Tamaulikas komisarja, kakor se je to zgodilo v zvezni državi Tabascu zaradi fašističnega nasTa (Tudi Mehika ima svoje fašistične »rdeče srajce«, ki povzročajo stalne nemire v državi. Op. ur.) Rezultati znižan,ia železniških tarif BEOGRAD, 24. iuti>. b. 7.trtža9je potniške tarife na državnih železnic«!!, ki jo je 'tal bivši železniški minister inž. Y.e popolnoma izenačili z dohodki, ki so bili doseženi v istem času lanskega leta. Povprečno se vozi že 33 odstotkov več potnikov, kakor lansko leto v tem času. Iz pozornosti da jugoslovanskega pravosodnega ministra je rimska varnostna služba povečala častno strržo pred našim poslaništvom v Vatikanu. Današnje kosilo, ki ga je priredil naš poslanik g. Sintič v čast ge. in g. dr. Aurja in jugoslovanskih novinari v, je poteklo v prisrčnem in intimnem razpoloženju. Jutri po avdijenci prt sv. očetu papežu bo pravosodni nrnister g. dr. Auer kosil pri rektorju zavoda sv. Jeronima msgr. Madjercu. Zvečer bo svečana večerja, ki jo priredi poslanik g. Simič v čast kardinala g. Paceellija, vatikanskih visokih dostojanstvenikov in jugoslovanskega pravosodnega ministra. Nocoj ob 9. uri priredi odpravnik poslov našega poslaništva pri Kvirinalu g. Kasidolae intimno večerjo v hotelu Kvirinal v čast gospe jo g. dr. Auerja. Politimi utpmkš Slovenski socialisti za sistem kandidatnih list -Delavska Politika« objavlja na uvodnem mestu članek, kakšen naj bo novi volilni zakon. Odločno se izreka proti sistemu okrajnih volitev, ker da j« ta nepravičen in bi mogla ostati brez mandata tudi stranka, ki je dobila do dvesto tisoč glasov. Zahteva, da se uvede proporcionalni volilni sistem in zato je za sistem državnih kandidatnih list. Če" pa te ne bi bile mogoče, potem je tudi za uvedbo okrožnih kandidatnih list. List pravi, da je sistem, po katerem voli vsak okraj svojega poslanca, reakcionaren, kar pa bi moral list šele dokazati. Na Angleškem je delavska stranka 6 tem sistemom čisto zadovoljna. Slovenski socialisti se organizirajo »Delavska Politika« poroča, da so bili v Mariboru, Šoštanju, Konjicah in v SlovensKi Bistrici sestanki socialističnih zaupnikov, na katerih se je z velikim navdušenjem sklenilo, da se ustanovi Socialistična zveza delovnega ljudstva kot politična organizacija socialistične-nega delavstva. Med drugim se je na teh sestankih tudi zahtevalo, da se takoj izpremenita zakona za podeželske in mestne,občine ter da se nato na podlagi splošne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice razpišejo volitve v vse občine. Politika toleriranja Tako pravi »Obzor« v svojem uvodniku, v katerem analizira sedanjo politično situacijo. Glavno vprašanje teh dui je bilo pooblastilo, ki ga je vlada zahtevala za sebe, da more izdati potrebne politične zakone. Ji zakoni so nujni, ker smo danes v nenormalnem stanju. Vlada ne more odpraviti raznih napak, ker jo ovirajo razna zakonska določila, ki jih ne more kar kratkomalo odpraviti. 1 a-ko je nastalo stanje toleriranja političnega razvoja. — Nove politične zakone mora odobriti posebni odbor. Gotovo bodo nekateri skušali v tem odboru, da se bodo z novimi zakoni čim bolj omejite državi j. svoboščine. Na drugi strani pa upa »Obzor«, da bodo radikali, dr. Korošec in dr. Spaho, ki so zuaii že v opoziciji krepko braniti demokratična načela, tudi v odboru onemogočili vse reakcionarne predloge. Nato govori »Obzor« o stališču vlade ter o prizadevanju parlamentarne opozicije, da ovira delo vlade. Zagovarja delo vlade in se ostro izjavlja proti parlamentarni opoziciji ter končno ugotavlja, da je sedanja vlada v prehodni dobi in da jo je zato treba podpirati, da bo to prehodno stanje izvedeno s čim manjšimi pretresljaji. Tako v interesu vlade ko izvenparla-mentarne opozicije je, da se čim preje izvedejo nove volitve in zato vlada danes politika toleriranja. Heil Hitler! v Stari Cerkvi Iz Kočevja smo prejeli: »Slovenec« se skupno s slovensko javnostjo razburja zaradi dogodkov v Stari Cerkvi pri Kočevju, Do tu je stvar tudi v redu, vendar »Slovenec ne bi bil oni »resnicoljubni« slovenski list, če ne bi tudi tega dogodka knjižil v breme dr. Marušiču in Puclju. »Slovenec« je že neštetokrat pokazal svojo strahotno pozabljivost, zato bi ga samo na nekaj opomnili: Gospodje, vprašajte naše kočevske Slovence, ali je rastel greben Nemcem tudi.v časih ko jib je v Sahn držal sreski načelnik g. Platzer, ki so ga bas prijatelji »Slovenca« spravili iz Kočevja? »Vreme« in »Pof« Tudi g. Krakov, direktor »Vremena« ima slab spomin. Strahotno se huduje nad »Polom«, pri tem pa pozablja, da je bil sam duševni oče one slavne »gvozdene garde«, ki menda ni bila drugačna kakor »Pok. Streli v argentinskem senatu LONDON, 24. julija. W. V argentinskem parlamentu v Buenos Ayresu je prišlo včeraj do hudih dogodkov. V senatu se je vršila proračunska debata. Nenadoma je neki neznanec z galerije oddal nekaj revolverskih strelov proti predsedniški mizi. Streli so izzvali v parlamentu nepopisno paniko. Kmetijski minister Dujau in senator Bejere sta bila težko ranjena. Ranjena je bila še neka tretja oseba. Neznanca so lakoj nato aretirali, ranjence pa so prepeljali v bolnico. Senator Bejere je pol ure pozneje izdihnil. V argentinskih političnih krogih je izzval 'irvavi incident v parlamentu silno vznemirjenje. 0 podrobnostih krvavega dogodka v argentin- Italijanski tisk proti Angtiü fff JjpQiQlftJlJlff Protiia&onske demonstracije v Milanu, Genovi in Rimu — Pred sestankom D$š Eden se že pripravlja na pot v Ženevo LONDON, 24. julija. W. Pravosodni minister Anthony Eden odpotuje v Ženevo bržkone že koncem tega tedna. Zastopal bo Anglijo kot glavni delegat na zasedanju sveta DN, ki se ima pričeti v prvi polovici prihodnjega tedna. Dobro poučeni krogi pravijo, da. so se koncepcije angleške in francoske vlade glede itali-jansko-abesinskega spora zelo izenačile. Britanska vlada, popravljajo poučeni krogi včerajšnje vesti, pa zaenkrat še ni izdata jikake odredbe o ponovnem dovoljenju uvažanja orožja in drugega vojnega materijala preko angleškega ozemlja v Abesinijo. Postopek sveta DN PARIZ, 24. julija. Havas poroča iz Londona: Tukajšnji politični krogi so mnenja, da bo moral svet DN proučiti celokupno vprašanje itali-jansko-abesinskega spora, tudi če bi se vsi štirje člani razsodiščnega odbora domenili o izberi petega posrednika. Svet DN je pristojen zato, ker sedanji italijansko-abesinski spor ograža mir. Najboljše bi bilo, kakor mislijo tukajšnji politični krogi, če bi se sama Italija sklicevala na čl. 12. pakta, kar bi povzročilo načelno razpravo o tem, ali je Abesinija izpolnila vse pogoje, ki jih pakt zahteva od članic DN. S tem v zvezi pa bi nastala tudi splošna debata o italijansko-ahesinskem. sporu. — Če pa Italija tega ne bi storila, mora Društvo narodov samo ali pa kak Član sveta DN zadevo spraviti v razpravo. Izjava abesinskega poslanika Vojna L Abesinijo bi zanetila vstajo vseh koloniziranih narodov PARIZ, 24. julija. AA. Abesinski poslanik v Londonu je 'izjavil listu »Echo de Paris«, da se bodo Abesinci dali do zadnjega pobiti za svojo neodvisnost. Morebitni sp"pad z Italijo ne bi ostal v sedanjem okviru, ker bi najbrž pomenil znamenje za strahovit odpor in prevrat vseh koloniziranih narodov proti Evropcem. »Anglija je na strani razbojnikov...« Italijanski tisk je začel z novo kampanjo proti Angliji RIM, 24. julija. Agencija Stefani poroča: Vest, ki so jo objavili neki londonski listi, po kateri je angleška vlada sklenila preklicati uvoz orožja v Abesinijo, je naletela v Daliji na velik odpor in izzvala v tisku novo hudo kampanjo proti Angliji. »Giornale dTtalia« pravi, da je to jasen dokaz angleške aktivne solidarnosti z Abesinijo. Italija bo smatrala to kot izraz angleškega sovraštva napram njej. V Londonu si sicer prizadevajo ostati nepristranski in braniti samo prestiž Društva narodov zaradi miru in pravice. Toda kako naj si razlagamo njihovo ravnanje, v času, ko je japonska vojska vdrla v Kitajsko in šo Kitajci protestirali zaradi tega pri Društvu narodov, a so v Londonu k vsemu temu molčali? Najnovejša gesta angleške vlade se prav v ničemer ne razlikuje od takratne angleške politike. Vesti o angleški objektivnosti in nepristranosti so zgolj izmišljene bajke. Anglija se je postavila na stran razbojnikov in jih oboro-žuje ter pripravlja na vojno proti italijanskemu narodu, ki se pripravlja, da izvrši svojo civilizacijsko misijo prav zaradi utrditve miru in pravice na svetu. Med Italijo in Japonsko TOKIO, 24. julija. \V. Kampanja italijanskega tiska proti Japonski je izzvala v Tokiju in dril-gih japonskih centrih veliko vznemirjenje. Listi hudo obsojajo ravnanje italijanskega tiska, ki je zakrivilo tudi protijaponske demonstracije fašističnih množic. Tako pravi »Asahi Siinbun*. da skušajo italijanski listi pretvoriti italijansko-abesinski spor v spor med belo in ostalimi rasami na svetu. Nadejajo se, da bodo s tem geslom prisilili Veliko Britanijo in Francijo, da se bosta pridružili Italijanom v boju proti Abesini ji. V ostalem sprejema japonski tisk italijanske napade docela hladnokrvno. Pooblaščeni zastopnik zunanjega ministrstva je ob priliki običajnega sprejema japonskih in tujih novinarjev omenil italijansko tiskovno kampanjo in dejal med drugim, da vlada na Japonskem svoboda tiska in da se zato pri presoji stališča japonske vlade ni mogoče sklicevati na mnenje japonskih listov. V ostalem je potrdil vesti, da bo pričetkom prihodnjega leta v Addis-Abebi ustanovljeno japonsko poslaništvo. skem senatu poročajo listi, da je do incidenta prišlo po ostrem prepiru med senatorjem Dela-torrem na eni in finančnim ministrom Lopijcm, kmetijskim ministrom Dujauom in senatorjem Bejerorn na drugi strani. Ta prepir je hudo razvnel nekega bivšega policijskega komisarja Valdeza, ki je bil pred kratkim odpuščen iz državne službe, tako da je nazadnje z galerije oddal nekaj strelov proti prepirajoči se skupini državnikov in parlamentarcev. Poleg kmetijskega ministra Dujaua in senatorja Bejere, je bil ranjen tudi narodni poslanec Manchini. Čim so bili oddani revolverski streli v razpravni dvorani je policija zasedla vse izhode parlamenta ter je tako preprečila beg atentatorja Valdeza, ki so ga nekaj minut pozneje aretirali. Protijaponske demonstracije v Italiji LONDON, 24. julija. Agencija Reuter poroča: Zaradi silne kampanje italijanskega liska proti Japonski je prišlo v Milanu, Genovi in drugod do velikih demonstracij. V Rimu so močni policijski oddelki zastrašili japonsko poslaništvo. Polslužbeno se skušajo ti glasovi demantirali in se zatrjuje, da so se vršile samo manifestacije za Italijo v zvezi s posebnimi Mussolinijevimi izjavami, ki jih je objavil neki francoski list. Japonske kupčije v Abesini ji Ista agencija poroča: Agenti japonskih tovarn orožja in streliva razvijajo v Abesiniji veliko akcijo. Sklenili so že celo vrsto dobrih kupčij in sedaj na vso moč pospešujejo ekspedicijo večjih količin orožja in streliva iz Japonske v Abesinijo. Transporti se imajo izvršiti preko Džibutija. Nizozemska vlada pred ostavko? Nezadovoljstvo z vladnimi predlogi za varčevanje HAAG, 24. julija. AA. V nizozemski notranji politiki so nastale včeraj hude težave. V parlamentu se je vršila zelo razgibana diskusija o vladnih predlogih za varčevanje, da bi se proračunsko gospodarstvo zaključilo brez deficita. Med razpravo so zastopniki raznih političnih strank podali izjave, da ne bodo podpirali vlade pri izglasovanju njenih predlogov. Situacija je postala tembolj resna, ker je tudi največja vladna stranka, katoliška državna stranka, sklenila z večino glasov, da ne bo podpirala gospodarske politike vlade g. Kolijna. Snoči je ministrski predsednik Kolijn v senatu izjavil, da nadaljevanje debate o vladnih predlogih ne bi imelo nikakega smisla, nakar so sejo ob 21. uri prekinili in odgodili. Ko je ministrski predsednik odhajal iz parlamenta, mu je ogromna mas priredila sicer burne ovacije, toda v poučenih političnih krogih prevladuje mnenje, da se je vlada nenadoma znaša v latentni krizi in je pričakovati, da bo danes dopoldne podala ostavko. Aca Stanojevič v Beogradu BEOGRAD, 24. julija, b. Davi se je vrnil v Beograd Aca Stanojevič, ki se je mudil v Zagrebu zaradi očesne operacije. Na postaji so ga pričakovali njegovi ožji prijatelji. Našička afera v Beogradu BEOGRAD, 24. julija, b. Na okrožnem sodišču v Beogradu bodo jutri zaslišani na predlog drž. tožilca dr. Mavrovič v zvezi z našičko afero, bivši pravosodni minister dr. Dragutin Kojič, bivši minister Voja Janjič in dr. Velikar Jankovič. Zaslišanju bo prisostvoval tudi bivši minister dr. Nikola Nikič in njegov zagovornik doktor Lončarevič. Rekvijem za pok. dr. Dollfussom BEOGRAD, 24. julija, b. Danes je bil v cerkvi Kristusa Kralja v Beogradu svečan rekvijem za pokojnega dr. Engelberta Dollfussa in so se ga udeležili avstrijski poslanik Heinrih Schmidt, nemški poslanik v. Heeren, madžarski poslanik v. Alp in mnogi drugi diplomatje in dostojanstveniki. Zemljoradniki in volilni zakon BEOGRAD, 24. julija, b. V zvezi z doneše-njem novega volilnega zakona so zemljoradni-ški poslanci dali časnikarjem svoje stališče glede tega zakona. Zahtevajo to-le: 1. javno glasovanje je reakcionarsko. Pri javnem glasovanju se lahko napravi pritisk na volilne mase, ki stojijo gospodarsko slabše, od strani oblasti, kakor tudi od strani posameznikov, in s tem se falzificira izid volitev. Lahko se kupujejo glasovi ter se vrši korupcija, zato se v novem volilnem zakonu zahteva tajno glasovanje. 2. Sistem sreskih kandidatnih list je nepraktičen. Tudi pri tem sistemu je mogoč pritisk na posameznike, ker je edinica manjša, od strani oblasti, kakor tudi od bogatejših ljudi, zato se lahko zgodi, da pri več kandidatnih listah lahko izide kot zmagovalec kandidat z manjšim številom volilcev. Treba je torej uvesti okrožne volilne edinice. Okrožne volilne edinice morajo biti enake, toda ne prav majhne. Najboljše bi bilo, da imajo takšna volilna okrožja najmanj po 10 administrativnih srezov. 3. Proporcionalni sistem s predstavništvom manjšine je pri_ razdeljevanju mandatov najboljši in najpravičnejsi sistem,'da pridejo vse politične struje do izraza. Seja finančnega odbora senata BEOGRAD, 24. julija, b. Danes dopoldne in popoldne je bila seja finančnega odbora senata, na kateri se je pretresal predlog zakona o dvanajstinah. Sejo je oivoril predsednik finančnega odbora senator Daka Popovič ob 9. uri. V načelni razpravi o dvanajstinah so sodelovali dr. Sava Ljubibratič, dr. Benjamin Šuperina, dr. Bogdan Gavrilovič, dr. Albert Kramer in dr. Jovan Altiparmakovič. Po daljši debati je bil zakonski predlog o dvanajstinah v načelu sprejet. Popoldne se je seja finančnega odbora nadaljevala ob 16. uri in se je na njej razpravljalo o predlogu zakona v podrobnostih. Senat sedaj še vedno razpravlja in bo verjetno končal s svojim delom že nocoj, tako da bo že jutri dopoldne mogoč pričetek načelne debate v plenumu senata. Turčija se za spor zelo zanima,.. TOKIO, 24. julija. AA. Turški odpravnik poslov Nebil hej je poselil pomočnika japonskega zunanjega ministra in dobil pri njem informacije o japonskem službenem stališču v italijan-sko-abesinskem sporu. Sam pa ga je obvestil o stališču turške vlade, ki se za ta spor zelo zanima. Turčija sama je imela pred leti z Italijo slične težave, kakor jih ima sedaj Abesinija. Turški general za abesinsko armado CARIGRAD, 24. julija. W. Častni turški konzul v Addis-Abebi je prispel semkaj. Novinarjem je izjavil, da bo skušal pridobiti za abesinsko službo bivšega turškega generala Vehbi pašo, ki je izgubil turško državljanstvo. Pristavil pa Je, da bo šel na posel samo, če turška vlada temu ne bo nasprotovala. Konzul se bo najbrž informiral pri pristojnih činiteljih, kaj sodijo o njegovi nameri. Zanimanie kraliice Marile za slovanske filme Kranj, 24. julija. Pretekli teden je tukajšnji kinopod-jetnik v Narodnem domu g. Hvala predvajal znani češki film »Reka«. Nj. Vel. kraljica Marija je pri vožnji skozi Kranj opazila reklamo za ta film. Preko žandarmerijske stanice je bil g. Hvala pozvan, naj prinese film čimpreje na dvor na Bled. Obveščen je ' bil tudi »Star« film v Zagrebu. G. Hvala je naročeni film odnesel na Bled, kjer so ga na dvoru predvajali v četrtek zvečer. Film »Reka« prikazuje lepe slike iz narave in taki filmi so Nj. Vel. osobito priljubljeni. G. Hvala, ki je bil počaščen s poklicem na dvor, je pa izročil za dvorni kino tudi nekaj filmov o Kranju. Konstituiranje Jugoslovanskega kluba - Zemljoradniki niso pristopili BEOGRAD, 24. julija, b. Kakor smo včeraj javili, je Jugoslovanski klub n a radni h poslancev l ves dan zboroval. Danes je bil izdan od strani | predsedništva komunike, ki naglasa, da je ostala v klubu enotnost glede narodnega in državnega edinstva, ter da hoče klub^ čuvati nacionalno fronto, nadaljujoč energično borbo zn ostvaritev svojega gospodarskega in nacionalnega programa. Komunike nadalje trdi, da je politika kluba zdrava, kar dokazujejo številne izjave in pozdravi, ki jih slabio dobiva klub od naroda. Klub je sklenil, da ustanovi zaradi stalne zveze z narodom in volilci sekretarijat. Klub je izvršil stalno konstituiranje. Za predsednika je izvoljen Bogoljub Jevtič, za podpredsednika dr. Janko Baričevi*, za sekretarja pa Živko Danilovi*, Borivoj Djordjevi*, Dragi ša Milanovi* in Radivoj Nani*, za začasnega blagajnika v klubu pa je bil izvoljen sekretar Borivoj Djuri*. Zanimivo je, da v odboru ni še nobenega zemljoradniškega poslanika, nekateri mislijo, da namere—;i zemljoradniki ustanoviti poseben klub. V t »zi s tem se je razgovarjal vaš dopisnik z nekaterimi zemljoradniki in poslan-; ci in jim postavil vprašanje, «li bodo ustanovili svoj samostojni kt«* ali ne. Dobil je odgovor, da začasno ne. Mi smo izrazili željo, da naj bi| se izdelal točen gospodarski in poliiični program, in da naj bi se šlo med narod in tani ugotovilo hotenje volilcev. Pri tej svoji nameri tudi ostanemo. Mesec avgust bomo porabili za politične sestanke in shode, potem šele bomo, odločali o samostojnem klubu. šahovski turnir BEOGRAD, 24. julija, b. Danes je bil v šahovskem turnirju za prvenstvo Jugoslavije prosi dan. Današnji dan so igralci porabili, da končajo prekinjene partije. Mojster König je premagal Vukoviča, Avirovi* Petroviča, mojstel Kosti* pa Avirovi,'a. Mojster Drezga je v partiji s Filipovičem v boljši poziciji, a je napravi napako, ki ga je stala trdnjavo in s lem j* Filipovič zmagal. Mojster Tomovič je premaga Kalabarja. Najzanimivejša je bila partija me' favoritoma Pircem in Trifunovičem, ki je zel< komplicirana. Trifunovič je imel že izgled, ds dobi partijo, vendar pa je Pirc dosegel remi? Sedanje stanje turnirja je po 14. kolu sledeče Pirc 11, dr. Trifunovič iii Kostič po 10 in p!l; Schreiber 9 in pol, Brüder S in pol, dr. Kost'1 in Tot 7 in pol, Vukovi* in Tomovi* po 6 in pa Nedeljkovi* in dr. Dreier po 5, Petrovi* 4 j’ pol, Filip«-vif 4, Avirovi* 3. dr. Kalabar 2 1 pol. Jutri bo poslednje še 15 kolo, Pirc se pomeril z dr. Dre/.r- Kostič z dr. Astaloše'1! dr. Tritunovi* in König, s Tomovičem. Vsi ni°j stri so ostali favoriti zä glavna mesta, za p D mesto ima vedno največje šanse naš mojsF Pirc, če bo dosegel le 7 in pol točk z dr. Dr^ goni, l>o na prvem <* lu, če na premaga sprotnika, mu ne bo treba deliti prvega z nikomur, in Pirc ostane priznan prvak za d' I leti. Pirc ni izgubit dosedai nobene par'ije Ptuiski mali harmonikarii zopet doma s Sport = Tour de France Trinajsta etapa — etapa žeje. Trinajsta etapa se tleli na dve pulehipi: Marseille—Nimes (112 km) in Nimes—Montpellier (56 km). Prva poletapa Marseille— Nimes, ni navadna razdalja med dvema krajema, ni ena. številnih etap »Tourar. Sicer tudi ne. spada med posebne etape, kjer je treba premagati ta ali oni handicap. Tu ni nobenih grozo vzbujajočih gorskih velikanov, na celi progi ni niti enega griča. In vendar! To je etapa žeje. Že par kilometrov za Marseillom se pokrajina čudno sprc-nieiii. Drevje čisto izgine, malega grmičja je vedno manj. rože še pravkar tako bohotile. so samo še spomin. Kamor sež.e oko, samo kamenje: Sahara kamenja! Sonce pa neusmiljeno pripeka. Pred žgočimi žarki dir-kačev ne morejo ščititi njih čepice, zato'poveznejo na glave ogromne slamnate klobuke, kot jih nosijo domačini, toda tudi to dosti ne pomaga. Dirkači imajo samo eno misel: žeja, voda. piti...! Toda nikjer ni studencev. niti hiš ne... Pri tej tropični vročini je minila več kot ena ura pvedno je bilo mogoče sploh govoriti o kaki dirki. Kajti žgoča kamenita puščava je sprva vzela dirkačem vse veselje, da bi kaj pod\ zeli. Sicer so poizkusili Cogan in še pur tourištov, malo nato še Tcani pobeg, toda tropa?'jih je kmalu zopet vsrkala, ne da bi posebno pospešila tempo! Sele malo pred ’Crau sc energično odtrga Vasco Bergama-sohi, letošnji zmagovalec,, y vGiro d' Italiac j Ostali so bili sprva preveč presenečeni, da bi bili reagirali. Edino Belgijca Lovvie in Vervaccke, sta se takoj vrgla na zaslcdova- j nje. Toda pred njima je dirjal »Siugaporev (tako imenujejo Bergamaschija. zaradi njegovega azijatskega obraza) in sicer v takem tempu, da je pri Saiut Martin dc Crau (67 kilometrov) že 55 sek. pred Belgijcema, in 1:50 pred najbližjo grupo v kateri so bili Leduccj. Tcani, Stetiler, Cloarec, Faure, Mau-elair in Händel. 18 km pred Nimes, ciljem ic poletape, je znašala prednost Italijana 1:00 pred Lovvie—Vervaccke in 3:45 pred ostalimi. Zadnjih 18 km pa je prevozil v taki brzini, da je pustil za seboj Belgijca kar za 3 minute in je prevozil cilj v časa 4:00:16. 2. Vervaccke, 3. Lovvie, 4. Aerts. Po kratkem odmoru so startali dirkači k drugi poletapi Nimes—Montpellier (56 km) žmagal je Francoz Speicher v času 1:16:04. 2. Vietto. 3. Arcliambaud, 4. Leduccj. 5. Fonte-II.i V, 6. Moincati (vsi z istim časom), 7. R. Maes 1:16:31, 8. S. Maes. Po trinajsti etapi vodi v skupni klasifikaciji še vedno K. Maes s časom 81:00:34. v nacionalni pa Belgija s 243:54:40 v prejšnjem vrstnem redu. .Štirinajsta etapa. Štirinajstvo etapo Montpellier—Perpignan so absolvirali dirkači zopet v dveh poleta-fiah: Montpellier—Narbonnc (103 km) in Na i bone—Perpignan (63 km) Zadnja etapa pred Pireneji je vedno tudi najmirnejša. V saj na prvem delu proge ni niti pusta pokrajina uiti razpoloženje dirkačev dopuščalo kakih senzacij. Na cilj so prišli skoraj vsi dirkači strn jeno, kar sc jo zgodilo topot prvič tekom cele dirke. Zmagal je v spurtu le Dreves nad A orisom v času (ki tudi kaže. da se vozači niso preveč napenjali) 3:55:12. 2. Aerts, 3. Pčlisier, 4. Speicher, na petem mestu pa vseli 40 dirkačev z istim časom kot zmagovalec. Po kratki pavzi je bil start za drugi del etape. Startali so individualno z 2 minutnim presledkom. Tu so se izkazali kot dirkači . velikega stila Arckainbaud. Leduq, Berga-masebi. Speicher in R. Maes. ki je startni kol ztidn ji. Zmagal je Archambuud. ki je vozil v neverjetnem ih enakomernem tempu pri močnem proti vetru 63 km v 1:39:08, torej s povprečno hitrostjo 38 kilometrov. 3. R. Maes v .1:41:59. 3. Speicher. 4. Morelli. 5. Berga-mnschi. 6. Leducq. 7. Faure. 8. Lovvie, 9. Vietto, 10. Umbenhauer v 1:45:12. Skupna klasifikacija v Perpignanu: R. Maes 86:36:00. 2. Speicher 86:47:22. 3. Cu-rjtisso. 4. Morelli, Nacionalna klasifikacija: I. Belgija 260:54 :2t. 2. Francija. Italija. 4. Nemčija, 5. Španija. * iNaš« plavači, ki gostujejo v Magdeburgu, so dosegli proti ^vaterpolistom kluba Magdeburg 1898<: rezultat 3:3. Beograjska »Jugoslavija« bo nastopila v nedeljo v Ljubljani proti Primorju v naslednji postavi: Spasič: Stokie, Lukič: Paunovič. Radovanovič. Andjelkovič: Miloševič. Markovič. Lojančič. Sekulič, Zečevič. Komite za srednjeevropski pokal, ki je le dni zasedal ' Budimpešti, je odklonil predlog, nuj bi drugo leto tekmovali v srednjeevropskem pokalu tudi Jugoslovani in Romuni. Pač pa je pripuštena Švica. Nemška nogometna B reprezentanca, ki gostuje na Islandiji j<’ zmagala v svoji tretji tekmi nad Boldkliibben Val ur s 7:0. V čc~ trti in zadnji tekmi na Islandiji, pa so zmagali Nemci proti tamošnji reprezentanci z 2:1. V evropske finalu za Davisov pokal, sta Američana Allisou in van 11 v n po ogorčeni borbi, ki j< trajala 2 in pol im premagala Nemca v. Cramma in Dima s 3:6. 6:3, 5:<. 8:7in 8:6. Nov svetovni rekord v plavanju na I miljo j« postavila Američanka Leonorc Knigbt s časom 24:20.4, kar je za 14 sek. boljše od rekorda Helene Madi.son. Ameriška nacionalna plavalna štafeta: Gil-kula. Metlica. Flanagan in Mc Jones je dosegla v Los Angeles na 4X 200 m izboren čas 9:02:2. kar je samo za 4 sek. slabše od svetovnega rekorda japonske štafete. Ptuj. 24. julija. Ptujski mali harmonikarji so napravili turnejo po Slavoniji in Hrvaški. Zbor šteje 26 malčkov v starosti od 6 do 12 let. Prvi koncert so priredili 13. t. ra. v veliki dvorani pivovarne v Daruvaru. Koncert so morali naslednji dan pono- viti v parku. Udeležencev je bilo do štiri tisoč. Več točk so morali ponoviti. Najbolj jim je ugajal venček s solopetjem, ki so ga izvajali posamezni malčki. Od tu so se odpeljali v Novo Gradiško. Pa-vsod so bili sprejeti zelo prisrčno. Občinstvo je jemalo harmonikarje na svoje domove, kjer so jih pogostili. V Gradiški so priredili koncert v kino dvorani. V torek 16. t. m. so sc odpeljali z avtobusom v Slavonsko Požego. koder so jih že nestrpno pričakovali. Koncert so priredili v krasni dvorani gasilskega doma. Naslednji dan so se odpeljali v zdravilišče Lipik. Tu so nastopili v zdraviliški dvorani, ki je bila natrpana do še do pred leti je veljala mariborska gasilska četa za trdnjavo nemštva v Mariboru. Šele stremljenja nacionalistov so za vselej pred tremi leti očistila četo vseli nemških in celo pvotidržavnih vplivov in jo postavila na one temelje nacionalnosti. ki so pred vsem veljavni za naše gasilstvo, ki mora biti trdna opora narodu in državi. Žal, da so se prekmalu pričela pojavljati v četi politična trenja. Nekaterim ni bilo prav, da vodijo četo nacionalno neoporeeeni ljudje in so otvorili uajljutejšo kampanjo, da je bilo primorano takratno vodstvo z dr. Jančičem na čelu odstopiti. Trenja so se nadaljevala in je morala večkrat s svojimi odloki poseči vmes tudi župa. ki se je v polni meri zavedala, kaj pomenja gasilstvo v Mariboru tudi z nacionalnega vidika in so bili njeni odloki vselej na mestu. Sile. ki so delovale na razdorih in ki so bile zelo vidne tudi na ponedeljkovem izrednem občnem zboru, so hotele na vsak način preprečiti mirno delovanje čete in so zaenkrat tudi uspele. Mariborska javnost, dobro poučena o razmerah in motivih, gleda skeptično na vse to. Izredni občni zbor je bil v ponedeljek zvečer v dvorani gasilskega doma na Koroški cesti in so sc ga mimo številnega članstva udeležili še zastopnik župana ravnatelj g. Rodošek, zastopnik vojaštva kapelan Joksiinović. delegat zajednice Stanko Pristovšek iz Ljubljane, zastopnik župe Maribor levi breg g. Ambrožič in zastopnik župe Maribor desni breg g. Pleifer. — Občni zbor je otvoriI in vodil predsednik Bogdan Pogačnik, ki se jo v prvih besedah spomnil kralja Petra II., nato pa predlagal, da se pošlje udanost-na brzojavka pokrovitelju kraljeviču lomislavn. pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo g. Komnenovieu in Zvezi gasilcev v Beogradu. Predsednik je nato orisal delovanje' čete v pretekli poslovni dobi in iznesel vse tež-koče, ki so bile v zvezi z delovanjem. Pojasnil je tudi. zakaj je prišlo do sklicanja izrednega občnega zbora, /upa namreč dvakrat zaporedoma ni hotela potiditi nekaterih izvoljenih odbornikov zadnjega kotička. V Liptku so ostali dva dni. Ogledali so si zdravilišče. V kopališču so se zastonj osvežili za nadaljno turnejo. Po dvodnevnem počitku so se odpeljali v Bjelovar. Nastopili so v zasedeni dvorani Sokolskega doma. Tukaj so zaključili svoj prireditveni program, ki je bil zelo pester, ter so sc naslednji dan odpeljali v Zagreb, ki so si ga dobro ogledali. V nedeljo zvečer pa so se vrnili domov k svojim mamicam, ki so jih že težko pričakovale. Lepi spomini na izlet bodo pač ostali harmonikarjem trajno v spominu. Vso pohvalo zasluži učitelj g. Baša, ki je po enoletnem učenju izvežbal naše malčke v majhne mojstre. Našo narodno pesem pa so malčki v vsej njeni lepoti pokazali bratom Hrvatom. Po uspehu in priznanju, ki so ga želi naši mali umetniki, je razvidno, kako neumestno je bilo obregovanje in zavistno kritiziranje ptujskih malih harmonikarjev. in jih je končno imenovala sama, kar večini članstva ni bilo prav. Neposreden povod za sklicanje izrednega občnega zbora pa je izzval incident, ko je v spremstvu župnih funkcionarjev prestopil četne prostore poveljnik mestne policije. Predsednik je še naglasil, da je treba vrniti četi mirno ozračje, da se omogoči delovanje po intencijah. ki jih gasilska organizacija zasleduje. Sledila so poročila tajnika dr. Senko-viča, blagajnika Divjaka in Sef-zdravnika dr. Kača. Pri debati o poročilih sta govorila gg. Hamerščak in Kramhergar. ki sta iznesla često enostranske in neutemeljene očitke uapram prejšnjemu poveljstvu. To gotovo ni bilo v smislu tovarištva, ki bi moralo vladali med gasilci. — Po kratkem odmoru so sledile volitve upravnega in nadzornega odbora. Upravni odbor tvorijo: predsednik bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, poveljnik Franjo Ramšak, podpoveljnik Ivan Čerče. tajnik Krambcrgar. blagajnik Divjak, orodjar Josip čemi. namestnik orodjarja Ferdo Krajnc, oddelili vodje Benedičič. Giber. Ratej. — Y nadzornem odboru so: dr. Sekula. dr. Kovačee. Krieger. Robinšak in Kribernig. Šef-zdravuik je dr. Bedja-nič. Kot delegata za župno skupščino sta bila izvoljena predsednik Bogdan Pogačnik in poveljnik 1' ran jo Ramšak. IV. Mariborski teden Vozne olajšave in legitimacije Kakor smo že ponovno poročali, je Generalna direkcija (Ir/, /ele/nic dovolila za posel r Mariborskega tedna, polovirno vožnjo, in sicer od t. do !3. aignsta za dopntovanjo in od 3. do 15. avgusta za povratek. Popotniki Mariborskega tedna, ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, morajo kupiti na odhodni postaji ali pri Patniku poleg direktne vozne karte do Maribora tudi rmneno železniško legitimacijo K-I-! po Din 5. Vozne karte v Mariboru ne smejo oddati, kajti na podlagi to in rumene legitimacije, na kateri tirad Mariborskega tedna potrdi obisk, imajo brezplačen povratek. Legitimacije zn vstop na .Mariborski teden kupijo v Mariboru. Vstopnice in legitimacije za zunanje poset-uike je določila uprava kot sledi: Obiskovalcem. ki plačajo za vozno karto do Din 15. se žigosa žel. legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Din 5. Ako je pla- čal za vozno karto od Din 15 do 25 mora kupiti legitimacijo za Din 10, ki je veljavna za dva dnevna in 2 večerna obiska. Pri vozni karti od Din 25 do 60 si mora nabaviti legitimacijo za Din 15 in vel ja le-ta za 3 dnevne in 3 večerne obiske. Če ga stane vozna karta Din 60 ali več, si kupi legitimacijo za Din 25, ki mu omogoča 6 kratni dnevni in hkratni večerni obisk. Legitimacija se glasi na ime in je neprenosna. Vsak zunanji obiskovalec, ki želi ostati več dni v Mariboru in večkrat poseliti Mariborski teden, lahko tedaj, če je za vozna karto plačal Din 15 do 25. oziroma do Din 60, kupi dražjo legitimacijo, ki mn omogoča željeno število obiskov. Zunanje obiskovalce opozarjamo na stanovanjski urad Mariborskega tedna, ki posluje ves čas trajanja M. T. dan in noč pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvoru. Vstopnice in legitimacije za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujejo polovične vožnje. Enkratna dnevna vstopnica slane Din 5, enkratna večerna pa Din 3. za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika pa dnevna ali večerna Din 2. Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, stanejo Din 25. Vzgoiiteli kralia Petra II. v Uublianl Ljubljana. 24. julija. V torek proti večeru se je izprehajal po razkošno cvetočem Tivoliju v družbi prof. Jerana in njegove soproge g. Jeremija Živanović, vzgojitelj in učitelj nacionalnih predmetov našega mladega kralja Petra H. G. Jeremija Živanovie je znan kulturni delavec. Bil je gimnazijski profesor in je že več kot pred 25 leti ustanovil dijaški list »Venac«. ki izhaja še danes v Beogradu. Njegovi sotrudniki so poleg srednješolcev najodličnejši srbski pisatelji in pesniki. Pred leti je v njem izhajal prevod Finžgarjevega romana s>Pod svobodnim soncem«. Celo življenjsko delo g. Jeremije Živanoviča je posvečeno narodu in narodni prosveti. Bil je rektor »Višje pedagoške šole« (ki ima rang fakultete) v Beogradu, predsednik Jugoslov. profesorskog društva, ban in senator. G. Jeremijo Živanoviča odlikujejo skromnost, ljubezen do naroda in svobodne Jugoslavije ter temeljito znanje jugoslovanske književnosti. Prepričani smo. da bo naš mladi kralj pod vodstvom g. Jeremije Živanoviča resnično doumel vrednote naše jugoslovanske književnosti ter vzljubil našo narodno in umetno pesem kakor našo prozo. Vzgojitelj visokega učenca dobro pozna tudi slovensko književnost. Poleg tega je velik prijatelj Slovencev in preživi vsako poletje po nekaj tednov v Sloveniji. G. Jeremiji Živanovieu. ki vživa največje zaupanje kraljevskega doma in celega naroda kot vzgojitelj našega mladega kralja, želimo prisrčno dobrodošlico med nami! M. ž. K. Radio Četrtek. 25. julija. Ljubljana: 12.(Ki Reproducirana glasba, 12.45 vreme, poročila. 13.00 čas, obvestila, 13.15 kino orgije na ploščah, 14.00 vreme, spored. borza, 18.00 Harmonika, trio. 18.50 slovenščina za Slovenec (prof. dr. Kolarič). 19.(0 čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 nacionalna ura. 22.00 Pesmi in plesna glasba. Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Beograda. Beograd: 20.00 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. Javna dela v Trbovljah V zadnji dobi so po /uslugi banovine, občine in Olepševalnega društva začeli s pospešenim delom pri javnih napravah. Dela pri preložitvi banovinske ceste minut Španca in Ličarjeve vile dobro napredujejo. Delavci so sedaj zaposleni pri gradnji betonskih škarp ob I rbovščiei, Z gradn jo teh škarp pa je onemogočen dohod bližnji!) prebivalce' do vode. Prizadeti so prepričani, da bo ili droteliuieni oddelek banske uprave uvidet upravičenost n jihovih žel ja. I o tembol j, ker imajo prebivalci okoli šole lep dohod do vode. ki je bil ohranjen tudi po regulaciji tistega dela potoka. Želja občanov je tudi. da bi se uredil studenec nnspron Grcnkoia tako, da bf bila tudi v nadalje možna njegova uporaba. Sprehajališče uu Merico delo Olepševalnega društvu -- jo tudi že dogotovljeno. Novo stopnišče pred cerkvijo, izvršeno po zamisli in načrtih občinske";) stavbenika g. Banziugerja. je zn naš trg lepa pridobitev. Vendar se baš sedaj š'1 bolj občni* potreba po dovršit'i tega debi s proučeno omejitvijo prostora okoli spominske lote osvobojen ju. Nizka ograja, b-podem grmi . čevje in zasajene Cvetice bi poživele ogromno metonsko maso stopnišča, f parno, da bo predsedstvo občine tudi to uredilo. izreden občni zbor mariborskih gasilcev Maribor. 23. julija. Sfrran 4 ■: v- “-•■v#* y-* v:': -v ~ • ' '......................• • ^ •' •' . :; « as. vil im f-v1 . ij;-. . -••■•-iarr;.. _ _ *"*"■* dogodki 'i : - •v-'- .'•< £ 5-u « * .. T ! ■ c ; ;.i r : t : > . X N»V*«i>aUi«, «r«. _pb 1?,:W p.ie.lava Itnji-, /»‘vpik ,)(•' Stanislav \inaver .O jiiaši •nmctnost-. ul jtritiki, ’ -s-, ur,- i . - X |j»minska piošča ponesrečenamn Milku domhaiu. V nedeljo dopune,- so od.ki-di v Kamnreitili; planrnab v jjliidni Zoisov e , koče skromno spominsko,piošeo akademiku in So-, kolu Mirku Gpmbami, (ki s« i.1“ letos; na „velikonočno nedeljo, ponesredil v »planinah. ;V •i kapjdjcl lpd Zoisov j„4ćoti je bila zjutraj; slu?-' ba božja, ki jo je opravil pater Zuvaa ob . vejiki, udeležbi Juristov in. pokojnikovih jpri-. jateljev.' P.o .maši,, so odšli vsi k .steni, kjer je, vzidana,.spominska [došča. Pater ŽJ.rga je najprej, blagoslovil jploseo t^r. se v .pirtetnih , besedah spominjal mlade žrtve planin. Nato . sta govorila še pokojnikov,prijatelj^ Wilir.in . zaškopotk'Sk^nš^v. ^akaj, sp položili pred pldlčo' kite cvetja. Spominska plošča, ima na-pisi.jjJisppmiiiV Mirko..Gombaču, ki se. je po-■ .Sl*" v s v a rilo, pl? 'i i ncejn. , Spominske svečanosti se ?,c udeležilo tudi mnogo hrvatskih .planifieey, ki .so jap lomili cvetje prej pložčo. X Na Hegnhjščfccr pojdemb v nedeljo”4. avgusta t. 1. Podružnicu SPD Radovljica bo te-' ga rine pražnovala 40 letnico obstoja, obenem pa bo počastila spomin svojejga častnega ela-' na, blejskega lekarnarja Hugona ‘Robleka, ki je izgubil življenje pri požigu Narodnega 1 doma v Trstu. Kdor bi želel v soboto 3. avgusta na Begunjščico, naj to javi podpisanemu odseku zaradi preskrbe prenočišča. — 1 '■ ”■ ..X Od majhnega .trgmea -do t>ogat«ša. Y Mostar, je te dni prispel Filip Dika, ki je bil pred- 30 leti še” majhen. trgovec' v Mostarju, daiies je 'iua velik j nžnoafriški bogataš a milijonskim premoženjem. Njegov' brat ima še danes trgovino v Mostarju, njegova sestra, je pa-poročina z mostarskim podžnpa nom Antičem. , . _. X Za razmah naše lesne industrije, Osrcd-nji odbor za lesno industrijo je iihel svojo plenarno skupščino v Beogradu, katero je vodih predsednik bivši minister dr. Milan bl-maiiski. Navzoč je bil tudi . podpredsednik dr. Milan Lenarčič. Zborovalci so sprejeli re-.- 'sol frei jo, v kateri so zahtevali .predvsem prc-‘iisnierftev naše ziinanje* Trgovinske politike, h -bo »nf>Kočc dvigniti tudi. našo; lesno industrijo,- ' ;. . X ; Originalna zadrega. . V Beogradu so ustanovili Zadrago za sanacijo in likvidiranje, 'obvez, ki' je ‘po ustanovitvi Zadruge dolž-nikov,' Združenja- upnikov in Društva vlagateljev brez. dvoma najbolj originalna ■ ih sodobna institucija.'Centrala te zadruge bo v Beogradu, podružnice, pa bodo ustanovili po vseh večjih krajih po državi •> • X Samomor obBbožnneg« bogatnšm V^Ba-iandu;;se je obesil tfi letni kmet Veljko Biri-ruac. Pred leti je Lil še najbogatejši človek v Bašandu in okolici. Zadja leta ga je pa preganjala nesreča, da re pris«-l ob vse premoženje. , X. Nenavadna amil Pred dnevi je ^zapustila-novosadsko bolnišnieo.jO letna služkinja Julijana Benički iz Sen je. Bila je dolgo v bolnišnici in odpustili so jo kot zdravo. Dve uri po odhodu iz bolnišnice se je pa na ulici Zgrudila in ua mestu umrla. . Gradim, štedini. bapim . MJYZ Uubliana Dnevna pratika. , CelrMt, as. julija. Katoličani: Sv. Jakob, pravoslavni: 12. julija, Proklo i JI. Dežurne lekarne: Leustek, Resljeva cesta 1, Bakovev, K on-jgii’fsüi ii*^ 12« Kbaiotar, \ ič-Olinc^, l r/aška ie«5ta 12. *. Traga ■ blatom jo padla aanj. Včeraj popoldne je vozil 10 letni Jpaip K o š t o n, po narodnosti Rus, la Ljübljapiee blat« aa pokopališč« pri sv. Krištofu, kjer zasipajo cegtp. Pn tem delu «e mu je pripetila ob 17.35 huda nesreča. Nanj se je zvrnila truga, napolnjena z blatom. Dobil je težke notranje poškodbe in ima najbrž zlomljenih več reber. Rešini avto ga }e prep.elial V splošno bolnišnico, j ” * Nesreča ■ varilo« svetiljk«. Lela 1914. rojeni brezposelni Ladišlav Skalar je imel opravka % varenjem. Pri tem pa mu je eksplodirala takozvana »varilna »vetifjljaG Skalarju je posnelo vso kožo z desne roke tako nevarno, da K) ga morali prepeljati v bolnišnico. ... . * Nevaren padec. V St. Vidu št. 60 nad Ljubljano je posestnik Ciril Bremec, rojem 1867, padel z ograje S metrov globoko. Pri padcu si Je nalomil hrbtenico In je bil bo odredbi dr. Ju-, Mina » rešilnim avtom prepeljan v bolnišnieo. * Sokol Ljubljana H priredi ob prihki šcnt-; jakobskega žhgnanja v nedeljo na letnem telovadišču" na Prtljah vrtno zabavo s pestrim sporedom. Vabimol * Ne*g«da ■ inoterjem. Neki inženjer banske oprave; je v FloJijanaki uliei nasproti hiše štev.-27 zavozil v jamo, ki jo tam kopljejo mestni delavci radi popravljanja električnega kabla Jama je bila nezavarovana.'Inženjer je; vozil počasi In previdno in sreča v nesreči je zato bila, da je ostal inženjer skoraj popolnohia nepoškodovan. Vrglo, ga je namreč kakih. 20 m daleč v hišo št. 22, tako močno, da je z motorjem odkroSil dva hišna vogala. Na gplpšno začudenje pa se je urno odbral in hitel prijavili nezavarovano jam« sredi nllee, ki bi ga lahko stala življenje. Maribor Oe/.urneTekarne: ^tavei jevu lekarna, v Go-, »noski ulici in Sirakova lekarna na Aleksan-' ir»vi cesti. . .. M Kino L n ion: Prvovrsten film iLjubimka-»je« po'romanju- Art, Schnitzlerja. Grajski kino: Do vključno petka sijajna 'taegtnja«. Mkrtha. 'T!g- »pereta »Cordaška kaegioja«. gertli, Hans Söhnker, Paul Kemp,” Paul -Hiir-biger. • -----... - - - . '•‘a-. Smrt ,vrlegH; moža. Včeraj je . umrl v -Mai iberne' ufiokojeiif atlihmištfativhi"* major? Ivan Ptipis.' Pokojno je bil :-zclo p»’iIjuibtj'en| in spoštovan mož. Naj poziva v miru, žahijo-; .čim naše sožalje!!-.., . ... • . i .} j Mezdno gibanje -tekstilnega j,delavstva.' ‘'Včeraj ’p6pdl3nfc{so se pričela pogajanja med* - zastopniki, iDelavške > zbornico; striikovno or-' • ^nni/aci-jp ki-.-vodstvom . podjetja .RošheK.in' . drug. Do»zakJjUčkov^ni,prišlo,-tpj; se tova rna ' upira sprejeti' od' delavstva' slavijene pb^je.‘ Poga jan ja.-so se dujvesnadaljerala iujim Tjž-prisostvoval tudi^šef -inspekcije dela jg. inž. Baraga, ■»- Atelje za ureditev razstav. Mariliorski j 'teden'je lista odvil poseben ateljetzaf liredi* tev; razstav: Vodstvo ateljeja je pdverjejui; $ »pri /agreb e m zboiii. Ätel je posluje v tpro-^ sbm olroškega ^yrtea v Hažlagovi .diejdn ^ .vsakemu razstav Ijah-u z> nasveti» na /-.azp»-. » lago. Pudi nekaj Tepih mest. za uspešno k lamo na pošlo p iu razstaviščaT in na zab^r ^iäi'aär» ‘i •»- Važno za stanodajalce! Po odlokii oblast i,- se, mo ra j o' dati • -pregledati pri- »lispan-serju tukajšnje P roti tuberkulozne lige v vsi bodel na rogove. Ncsrirčni Golob se je .skušal rešiti, vendar niu ni uspelo. -Bik ga je .vrgel .na tla in. ga tiiko obdelal-z. rogovi,«« je izdihnil. ';.u Celi« • - *D« otvoritve obrtne razstave jc samo še deset, dni. Vse priprave in.dela Tepo.,naprč-. dujejo. Čujemo, ;oa se bo. »a razstavi tudi . kazal znani celjski akrobat Adolf Kranjc, ki je' velik (imetnik na razpeti'žici: Zadnji čas se je poskušal z Ježičani, sedaj'bo pa sam. Dosegel je.Jako po|>plnost v svojih v rai-.tolomnih poskusil, da. popolnoma na^ojnešča ponesrečenega Strohschneider ja, ki smo ga pred par leti videli v Celju. - ’ -G Borza dela.'Dne ti), t. m: je bilo zabeleženih 290;. brezposelni h,-med njimi-25-žen^jk. Na novo., je od tedaj do .20... t. m. »prljavije-j n ih :l6 in to 12 žensk. Dela je bilo ža t9 : oseb; uspešnih'posredovanj je bilo lO. ddpo-tovalo jih je 9! odpadi« pa 69. Dne 20.‘ t: Th. ie torej zubeležepih 219, med njimi 36 .ženrsk. Ižela pa je za 2 kovaška in'podköv»kV*p$-piočnika, 1 kolarja, i zidarja, 1 litih-tka,'1 barvarja za tiran« v Albaniji, 3 kiihafke, 3 dekle za na "kmete, 2 natakarici 10*2 služkinji. -s» Umrl je v javni bolnici 31 let, stari dninar. Jakob Strihsčk iz Dražje vasi pn^ Ko- Notranji miaister v Celja. Včeraj je nrišel v Celje notranji minister g. drirAnton Korošec, ki se mudi na dopustu. Gospod Minister ni da! hikake izjave. Mudi se'tli škrho mimogjede. Ptuj ; ;t Nesreča pri žetvi., Munda Marija iž Sv, Tomaža. pri Or m ožil je pri žetvi tako - nesrečno,* nico. Pazite na sleparje! V. Halozah sč jč predi dnevi pojavil-neki < boljše oblečen mpški»,ter; se izdajal .ža upokojenega davčnega, uraelhi-, ka Strgarja iz Ptuja:;: Pripovfedcival jG .poV" sestrnkom, da dela proti malenkostm odškodnini in plačilu'/.ato potrebnih taks prpšnje za znižanje davčnih predpisov, ki imajo vedno uspeli. Za take intervenci jo ga je .prosilo več posestnikoV. Izročili so mu manjše ziie-^ ske ža nabavo'kolekov. Neznanec se je • pojavil tiidi pri gostilničarju Penu AVjgušiu'v Jurovcih, ker se mu'je pa zdel možakar sum ljiv, ga je ovadil drožništvu. ... Poročila «ta se v cerkvi šv. Petra in Pavla' v Ptuju ▼ nedeljo g. Babooek Franc, posestniški sin iz Rabcljčje vasi, in Lenari “Nčža, posestniška hči iz. Rogoznice. Želimo' obilo sreče! Nesreča. Mahorič parija, 12 letna, posestniška hči iz. Disteljskega vrha je obirala hruške ha drevesu pred hišo. Trhla veja pod, njo se je pa žloihila ■ in padla je 8 uietrov globoko na tla ter zadobila hude poškodbe' po vsem telesu. Pri kopahjn okraden. Trgovski pomočnik; Skrabelj Rudolf;' iz -Studencev pri' Mariboru se je šel hladit v bližnji potok Polskavo.'. Obleko in denar pa;,je skril v grm ob.bvegji. Nekdo mu je medtem izmakil oblekoTn de- Nekdo m nar. , Po dolgotrajni sušg katero so posebno občutile naše Haloze' inSlovenske goneč, smo vendar dobili, pohleven dež. Zelo bo ko-, ristil fižolu, koruzi in krompirju ter bo tudi ajda lahko vzklila. Upajmo, da bo tudi otavi še pomagano. Zasačen divji lovec. V lovišču veleposestnika Pongrat/a iz Dornave so se zadnje čase pojavili divji lovei in delali veliko škodo; .V nedeljo zgodaj zjutraj pa je lovski čuvaj Zelenki} z. ostalimi tovariši priredil lov na divje lovce. Kmalu je zalotil v gozdu nekega, neznanca,, ki jc s puško v voki prežal na divjačino. Pozval ga je,, naj obstoji in odloži o rož-rp Pn/ivii na «i (Sdzval. tCBflVCC !€, Dam C- sodišč«.' ' • ...................................• * '*! . Marjhpr, ,24. julija..;. V Grubnu pri Prevaljah se je zgodil v torek zvečer Žalosten • dogodek, ki je «gtvetlil obapno •dnržinsfeo življenje pri tamkajšnjem trgoveu Jo-sipu-Kreku. • - ' " ‘ ...V Krekovi družini eo bili na dnevnem redu-prepiri -mod »nožem-in ženo, ker so ljudje možu povedali, da ga njčgoVa ž«na y času, ko je odsoten,- vara z nekim neznancem. ‘Vsi prepiri In PfoKnje, ki..jim Je biL.priča tiidi Kletni .sin Ivah, so bile zaman .in lahkomiselna ..mati »e ni |«¥ja?P;?v:ili na; pot'poštenega zakonskega Jiv- V tbfek zvečer'ee je mudil .k)e.ip Krek zopet p« 'poslovnih opravkjh in Je to. priliko, izrabila ¥£& WV« iena, (ta je, povabila k «ebi svojega Ijtibrmca. ..Slučajno, ee je .ponoči zbudil n siniefe Ivan in fepr jjfa Je bilo effab, hotel'ifi: k i materi' v n jan© spahi ie«. Ko pa je -stOpil v. spalnieo,.Je videl da Teži'pri materi ne-znaii^ nio|ki, V i*»tadi ,glavi so nju ,je . takoj po-„svetilo, ..da; je tft “ajbrŽe, «ni,, *a*adi katarega- sta se'židnje.'čhse prepirala oče in..mati. V velikem ogOrČenjii je' odhitel v'očetovo sobo, vzel «ahtt samokres jnizopei odhitet.v spelidco. Po-mesil 'je protLneznaneu.in sprožil;. Krogla, pa ni zadela .materinega Tjubtrnea, .ampak, jualer, tti je ž groinim'knkdiii skdčila iz postelje; ih »e zgrudila'tato* ji jej sdntno zadeta.' Krna hi palo je umila.: Ljubiiiiee pa' je» Ptopoškojtovan .izginil V v ... V. ' ■ 14- . '"iv».* t . -z »•••;- * •' f ■ r : 'v* '. i" ;* - žalosten konec -o . ... > Radeče, 23. .julija. .V,- ae.»leljo popokine, 21. t. m..se ye odpravil. od doma »z Jelovega pri Radečah posest-»rišliii sin Gorjanc Stanislav v družbi svojega prijatelja-v bližnjo gostilno k Ključev-šku na 'jagnjeneo. >Tu. sta , se -dobila z. neko gospodično, iz papimieeX V družbi so popili Že jiur litrov vina.-Gorjanc je bil žc precej V; vipjenoatije.#javtejkeletz žepa vrečico, v. kateri je »mej tri praške. Razlagal je družbi, da je to; strup.' /e v.-precejššuji vi-• njevpsti ie,vz«v.ii) ,prvi strup ^ prašek arze-nik,j.-po, domače .mišnico in. kmalu , uato še drugega, za katerega, se, ne ve, kakšen je bil. Pili sp še- napre j. Dobro, uro po zav/.iiju praška je.GorjaBc .zastokal, da mu -je slabo 'n da gre domov, -Vstal je in se..odpravTl.' Ker pa je biljz.elo sjab in ga je pd bolečiu .že kar spremil zvijaldi ga je spremil njegov prijatelj Slp-uecki, ki ga je koma j,prj vlekel domov. Dpma «e je bdrtl- 23 ur s smrtjo ie je v pondeljek popoldne pj},;3. nri podlegel hudemu zastrup-ijen jju.- ., . Nesrečnež je,; bil. star'š^le 28 tat. Obiskoval in dovršil je. šest razredov srednje šole, ter vstopil nato v vojno akademijo. Postal je že aktivni pbdporpčnik. Po odpustu je bil doma. Živel je zapušften'od vseh. .... . - ,. . Če odpotniett m podeželje, v hribe, m «orje, sploh •• poOlsicc, pižitc oo« it HstVa« dostovtloH oo hokriciiholi OSSlOf v mü državi. * Pilile: 7 Uprava „Glas oarodo“ Gojeval ■' *-•*■ < PBSfttfajMi 4«a«r na kriiftihie kn>i2!c€ vseh ücaamlh žavknžov Gi«o..*k.iVr.irf.?r» Z« piSABCD cdpovor pril«-Ute 3 Din v znamk,«. IMitnMfn potom sodnih - ’ in izvensodnih p « r ovni» v. Nasveti v kooknrznih zadevoh In viob drn-gih trgovsko - obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske roTizi]«, «•stavo in aprobacija ' bilanc. Prefikrtoa kreditov, nasveti glede : hranilnih vlog in plasiranj« Istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarno: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka nllco 7, Telefon 3UT8 Nekoliko krize tudi pri vinskih kroteib. -.1 Ljubljana, 24. julija. Brez. dvoma bo za vsakogar zelo zanimiva statistika, koliko pijače je steklo letos v 'prvih šestih mesecih po grlu,'saj bodo zlasti »vinski bratci« zelo veseli,1 koliko so pripomogli k velikemu uspehu pri uničevanju svojega smrtnega sovražnika.' ’ Statistika namreč pravi in uradni staiisfi-. ki moramo »erjeti, da so letos naši vrli in nadebudni Ljubljančani izkazali v prvih * mesecih vso čast v boju proti alkoholu; po-: pili' niso namreč nič manj kot 1 mit;/on 382.706 litrov vina in 170.077 litrov pive.'Upa-žiti pa je bilo, da so ljudje postali šprice * gospodarske '"stiske 'nekoliko . vorčhe.jši lutk' pri pijači. To namreč -dokazuje tudi statisiir da, ki pra» i, da šo Jonsko leto popili v 4 me» : šeeih 1,759.293 litre vina, namreč za 166.307 vina voč kakor: letos,' pjv> pa z«; 166.5Ö7 t. j. letos ža 49.891-liter man j od lani. Precej je padel konzaim pive kakor tudi konzuli' piva, ker se je v primeri z letom 1932. podražil pročeiilualno za 20 odstotkov,'ko je-bilo vino najcenejše.' Letos" so ‘ Ljubljančani'', popiti v junijii-270.243 Htre viaa, medtem ko so ga tani popili samo 243.122 litrov T27.121 1 manj), pive pa so popili v'jctwiai«*»* j dni ju 32-612 litro» ♦lani 79.630 in za 27.238 fltrov več). • Zanimivo je, da ie bil evharistični kongres glede prodaje alkoLblaih pijač zelo suh. Žele so se ii rezali zlasti. gostilničar ji, ki. so. postavili pred Städiondm točilnice'.kajti imeli s« velike izgube in' iztočili samo okoli t.totki litrov 'vina .in nekaj nad tOOO litrov’ pive, med tem ko' jih"'je sam prostor z vsemi tc-ksaVpi šTal okroglo 3000 dinarjev. * Akd izračunamo, da'stene t liter, viua. pp-vprečao t2 Din in , liter pive okrog. 9 ^pin, dobim« vsivto. ki bo pač vsakogar osupnila. Račun'namreč pravi, da s« Ljnbijančnpi izdali ža alkoholne pijače skupno nad: 20 milijonov dinarjev; ali če računamo, .daj ima Ljubljana .okrog 60,000 prebivalcev, potem pride na. vsakega Ljubljančana. v. pol leta za' alkoholne pi jače, neka j Vi»d 333 '«Ttii'arjey, Čedna vsota, kajiie.?. . . MALI OGLASI Traka besedo 60; por. Najmanjši Hesek * Din. Dri. in ban. davek 9 Din. Oglasniki, ki IM«j« slošbe, glačaj« rame g« 39 par n besedo. Tri malih oglasih reklamnega anateja »lan, gstitna vrsta 3 Din. Na gismena vgrašanta ic gritašiti ■a odgovor 3 Din v anamkah. — Hali oglasi plašljivi takoj grl navošiln. ta': S PRVIM SEPTEMBROM se odda staaovaaje ^. obstoječe la velike kuhinje, sobe, predsobe, jedilne shrambe in stranišča, vse pod onim .. .., -ključem. Poleg tega nekaj vrta in drvarniea. Upraviteljstvo: Ljubljana, Tržaška, e. 26/11. IH) DIN 6080*— MEBECNe lahko vsak tasMi! Ptžito aa agravo >€lara naroda« pod j Novo«, ■ 'k.- posodila bmsz pomoikov . : dajemo državnim in samoupravnim uslužbencem, oficirjem in podoficirjem, itd. Pišite upravi »Glasa naroda« pod: »Ugodno«. PROTI KURJIM OČESOM. Kdor el želi boljšega pedikerja,'je na razpolago eenjenemn občinstvu pediker A v b e 1 j, kopališče Ohrežnege urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 'v . ’ PIANINO TRN v dobrem stanju poceni na pic daj., Vprašajte v upravi iGlas naroda« pod žTakoj«. > • • '-.r.- ~ LEICA I popolnoma nova 2800 Din. Naslov v upravi »Leica«. ' ■■ - ETUT-KAMERA ««/»X.8 , Zei»*:Tessar 1 : A5,03) z vsemi pritiklinami na fMOdaj Din 1300—. Naslov pri upravi. ___________________ ‘ ■ RADIO »PHILLIPS« A cevni v dobrem stanju prodam. Ponudbe pod šifro 7Radio« na upravo '(ilas naroda«. ' INŽENJER STAVBENE STROKE išče primernega nameščen ja. 8 letna praksa v Rt- in in«-•: zemštvu. Ponudbe pod- 'Vevzlre«« n«, »pra-; v« >Glas naroda«. 25, VB. 19Š5.!t; • __________________________________________ “r.r .. Straii':.-- kT., Ä1 {'•'V. m 'Molitikm Kal ^i€äk&smmp ';aä':i^Mei wladef *>^wjgC' ' ' ' '.' ' - • '"'^C ~T ■’ "J f? ^ ; 4 'J [ ''':r\ • • ; 2KiiVor sint» iui|);>ve(lii!i, priijašauio , faiifüjj ppiiliku.i1'. iW'ZJiii ’jn...fspii ' ■ .:• . J.. p'j iinertui'. . . ' :- \'rs»ke pežijsKc^^stcoSkc- povzročajo, iicii; teh tari na, ta ri ran jr. naJčažKina, -domin'a, «a- gpipav, pre.visoka najejijnMin JežajitrskijrjpVoi storöv. rfd Vse to bi d5i J o ‘Irelia'pf inieroo’ zni» ža-ti. Ndše,'k*redijpe''priHSU- in - zaiMv.ti krcj idtti ovirajo -trgovino z>kih dobave ; - • ’-■* ' ••■ priijašijijio .....izvlečku" ski^iSfinski -gofeij- t j. u poslanca.:«,'^. ,Z|ip»»^ič| • \ . iČo.čs Če iinkT-hlp imeti mirno, . htočno- in. iloltro m-ejelrii; (h.rm,j\ino. je pred Vsein piilrebnö pomrVješje duliov. da bo brat priznal brataS. kot ri^iina jej bratska skiga zamv/djenino struktrvno, n-rviirialno di't'o. Potrebna, je .flO| štenosf. pjaVirnpst; V.akonito vladanje, na frpd-la^i jtppotne enakopravnosti. Našit vlada ima nalogo, blai nanv pftirese-- pplitiffno svirljodo v d irtl» nemoM-.tetre, - - ,.- NitM«Mi važiii"pa niso gospodarski ijijso-cia 1 iri;?8#dÖR5'ni- kri'jilis lioče vla'da. Biljno iz* vesff:* Ovignift ceiie k.met.skim., pridclkoKii ozdi-aViti' rie/hos.no donafiu) ‘krixö s. fniSpeše-vanjem' de'rtfKfre’gifJ9ftt«k'a,-'-objg!iti:n>retežM' davčna': lirtmir s«,--bodi, ]).rV-a na,loga setkiiije-: vlade.' Sip ve nvi, i ui imuv poleg skiipnib šdlž^V-. nih 'zadev.-thili.sv i) je 'pojs'ebnei .potrebe.. fijžoJO-in zahteve ,;Mjtiolt nas rnftima razvo}1**'»»!'-^ nega . vprašanja, ker’je. dosegla or-gerwaactaa . v denarništvu pri nas ■najvišj.j i^gjc^ia-of -najpolj.. občujtimo nelik vidnost .-Vjeiiai niji'- zru vodpviii. posvečamo' v-o skrbi,-o a'še. po etSr-.v palf fioimalizira denarni obtok'. pri tem igra višina obrestne mere za dolžnike, med kateriim*rje-‘tndi /aščjuiKi kmet-. Diskontna mera Narodno banke je ^a...;da-našnje razmere mnogo previsoka Fa se mora postöpbifiäai^fati-rta. ne .znwise»Mtli grmljavine, kfir čistega donosa z obdelovanjem zemlje. ; srt } .*• JNaše.,.lesIig. ggspodpr^tyo.., . i .4 isif :Sč!iS'MS6#Kiš rinskk^iivi "s& nfeR^jetta id.. šk.vdljU.a zapreka našemu izvozu.;Tr .ovire.je treba' vsc-fc k a k.g j:, os] -st ra ni ti. ..Pii za d eto K'PJj'dlvA'ip .nftst,. lesno gospoitarsl^p^ki^ pr/najbol.) pereue go-spodars^ vprašanje, kj^mu inpra :d;rzayU_ posvečati ..-v^„ppznjo.. . . . . : ..., ... , v države ,s.of že, n retjilg {r^ovsEcv " üe,d)ekii|;.edlp-s-: oibuikiiVe" ;z Italijo., Saipo -mj. |e.,j)'ekai °dlsi-s.: giimo,vRecipročui ja.kompeiiztieijski Rogovo-:, ri so' iiiiijno c potrebni, . ^Ipyeijüd, je. posebno, zainteresirana, np .jtjjj ■ i ^ Javna dela. vkžno poglavje vsake -v.lade.je sk rb /a div-to* hr k-rtih brezposcfuihJ. S.detu' N ' /.veži* nas ■ čaka še-veliko delai-'-NapoVetfnpb 9(flt{J:a. jdv- "d,ilefa. sP. za nas. josebjiejražm^ld_____ - t. Zveza bioveni je,, z; marjeni,:jkptvp^ya te. zvbzfe (e^z,ugotovi jena’ lirpg«* janž : Sevnik fa 3. t i ivj 4-fii!)li imi-MSiisak. - '*&>»''+. j na niili jii^tfa'-tnvesti<'ijs.k||?§'‘posojila >l)p sigurnio.irnrogočila 'številna Taviia, (iula v, «lr-/.ityit'Jii iublažila bre/poH-bnisl. .potrebno pa .. Ljudstvo želi,, du so- .na jvuHijsi in ,«aj važnejši deli' «prave prenesejo'"na samouprave. Ljudje predvsem tfočejo banovfifsko samo-11 p ra vb^Jtjslio.sn^šc ■ _pMs|irfE%j<5 rod zakon o 'tej novi instituciji. Ta pa mora sloneti na pOpoStoisdf-ktineehitaciji^.finaiic ih poslov^,Zagotoviti m.dra neodvisnost v upravi, ker je slaba uprava eden glavnih vzrokov splošnega ofteaad«voljsiva: B-irokratizem, -j«? tisti,.-.bihtepe- in*!ugonabl ji»: 1 jpdstvo, tev. trlrb- ja v človeku dostojanstvo. Od zakona o. ba-novhiskifi-samoupva.vab. zavisi boljša in srečnejša bodočnost banovin ih države same. Izterjevanje davkov, . , . Na nedopusten način se izderjavajo davki' in se brezvestito uiučhjejo' eksistence. Slovenski' poslanci smo že takoj pri prihodu v" :-Beograd napravili' predlog na g, finančnega ministra in ga naprosili, da sp ta praksa predrugači 'ali 'vsaj omili. Razmere v naših bolnišnicah. - Ob skle pu no morem prezreli razmer,* ki . vladajo, st državni ..bolnišnici, v. Xjubljani-.kse . naše bolnišnice so prenapolnjene. V zadnjih 17 letih se ni napravilo skoraj nie. Bolniš-iiiee so slabo oskrbljene tako: z. zdravili, kakor z instrumenti in opremo. Gospoda mini-.'stra /a socialno politiko in narodno zdravje 'prosimo, da temu vprašanju posvetu \so svojo skr! vi n pažnjo. 1 . t ■č •■Ž.VMi;-.,.- 'v-šs-c-g -t- VŠ;‘P'N;,Sj *.m^ ai!»'-' ti " iV-'x, težni ■hečifi.i vvsevterno'tljal>jp*»rlx» jp^tjidj^Avc-., st.rijw»k? jesAe pia-jšn.ja tete. nživalajSO po-, pust-'piš•• preVozu •p(5-.iele?.ničwkftt0rjega,y«(a^ les nt bil'tlelezeh. Po pp^ödbi iz leta 1934 p#, je A vstrija’dobila* šes-.SO.vdo i400/o pithferenei-., jul. To pomeni za Slovenijo, 'naravnost ,s;m*t-,, ni sunek. V tdm letu je Jtalija uvedi« kop--tipgetlitirartjp-sin» padlagiidfiitskiljadobjavipn .ijep.-s m«f •nuAtn-Dpoloimj, ;ki ' fitt-vcč*- kot obupen, r spodarrtke pdlitike.-LiOrfektthti pa‘jestrebautrkli razlike nVed tiašo .-iir-hvki.t»5js>ko voznO.-tarifoi. •■ Po Miših' k if n z-u latth*** jb'‘ ‘ttpfekf “ t p rsirati zaiu-matijerzamldsno■•»Wüd?»' I“i:t 'fteskladitbsflk.vr net*anjeanjproinotM; - - jii, > t *7 i V' Pa' tudi v notrapjeBi ..pimineta, ;sp/neskladr.;-nosti,,. .ki.vPviiiaiö r razsoj J-psTidga^go^odai;-. stva. „i'š vi rna je, potrebna pre v igi j a železnmkih , prekoswih tarifa -Naš ' le^i.še,, zlanes^jj^,-..u.&^, 1 ugodnostiv-jadranske larjfe. Z,lnašimi4X),soKn. mi tariiiami ,«e , luprejo. j-zvazniVl, tekpo.yAti-v ceni hh, italijofl&kili tržiščih z pfgtjaj.sktSM,' konkurenti,, fci ; «žiy.aio preferemCe’ .30—40No., Tež.koče povzroča . '.tudi notranja.*, železniška, tarifa., ■Raztfmljjvo. je, /mto, •da,isi pomsigajfl splavarstvom •jpaj.Sasinj.i Gospodarske vesti •k» ;' .vi. -:.*i.'( • v ''N = .' Vpzne-obijšave. za žklp. .Prometni mlini* ster, je ifašžal ta*ife *za, p.revc^; koruze, pšp>-,, niče, ip* [iSöiiiqnivjppke-po .zete.ztticiHako,. da. , , ... . 'se bq- pd.,L, ayigusfai, •dalje .J^čupalo; I. ,za,, hudi kočevski. Qr, .Lovjenčip: je . opozoriL im mlinske'izdelke pozicija 917 pod 2 klasiliji,* ! TOSC.bca polož.aj -tega; rudnikafada bi zagotovil, i-i--‘ .... ' ''— ------’ " '-•* ijadaljni otirat. ; . fafa fa- ‘faj . j; ==.NpgiiDždelo v .pckaimahršV ■zvczi,,'z an-. kjeto .o. uretjitv’i nočhegn de-la . v pek-čmiahž'ki jo':je:ipriredilo mihmtr.sfvajzd*'sdcialnofapo!P,: * tikd in jijarijdiid j zflcinvj#,; je to iiiiiti.sfrsičii jkacija. blaga- .^^ee*a ,:blag% z-vezek ;2, ■ od* I» jäuim.iW-.l^jiWiiiH»eerf^bftjiwi iSfiPP..; •'% .pq, razrfadti; 41*. mimpsto* AL; zsa, Bojmanj ‘10.000..kp P« 4)0 dta^Hki 42v,m«iiestH '32j 27 *za kortm-v,ii>.,dr lige.žjtarkte. pozicija-: lji+5piid* ‘•aj #a «uaphaiy,. jOdO. kgV.po; itmijabi .53; ua-jiest-p 41,-«p. nrtjumnj.dO-OOO kg »a ,pft»razre?■ '.«rii ;54 .. papicstu,.^42,. 3., ,;«i .ipš^Čičo ;ipbai.eijo,> fb4$vpo.d ,b) ka>Jtih,inpvij,;00pO«kg! pp razrgdii. '41 i}aiii\:'süv,3t .«ad-jiajmiriij.* kg* jö’ ft0,. ‘ razredu, v42: ii4ares-tp ;!A.k-,:ka pščujeAi :ifaa-nj,e-;..; 'lijepo v daljno Pi*tftIrppisiivb-;** ‘zari n a računala . p« ...pmpbuib . uyp inskdi, pp. stavkah ?V; fah «fatJ.1!'ja vjfc • tih! P \!0W. W^ä „0(1 N *lfe. -av gustav 4934. - te ta,** ki.* pa „m»-'cenejša.. oxl 'tlrWeSzai ps^*;iiZrt“**0»iHcd*JBdštO'feSj4', IkoJikör ništila cazlik^-^wisdÄj.*- rL j: Gibanje liranilnih vlog. Po statistik? ufa*-* rod ne dianke so-b-ramlrTe^-vtegeovsnešeiHi; ma- . šale h,!:apilne:,\tqgi^v.vcl u gosja vi ji-.pr j. bankah ■ iji hraniluicali 10.004 milijonov dinarjev na-. piraift ■ Sl.*837t ndlifötaon» ha ; L'rrjMija'* 1933.' V rsplosilbitu ši>-T&W0 'fdče « (Itf ; fa ;jte (ftigaitje vlog*"pfi bAhkah'in 'hraifilhie^i'• tlštavild ift . jfe iifah'ovö Štiifrje!* jlšndvitfi! brhšegfd: mejo 1P Jiiilijard' ’ dfai'är jb‘v,.* Ta:1 ta zi6j / ‘sc* *’'ÄorU*. v rpa*v.f '*vfs’ti*'pripi.satt ithitiSčAiijh^ Vlog hW 'dV-..žavnih-' ■ftenhrnift Viavodfli,1 dočlih’ se “phdahjfe -sht artilii i H'? Ll og p tl' 'kaufet At i hJ "ddiiatrhihz.a vö-'1 ‘ ifih"Se 'Vedno • ni* ivstdijlo! V jVosleduj-rh štirih'’ letih' so' še 'UTallilne l'i’lo'g'c 'pri ''državifali.-'đe-'-" "narriili" zavodih dvkgtfile ' zh'’' 1031 nitlijönöL.' naši ljudje s splavarstvom ■ipO;.,v>4.viP.M .,jö» 1 .dinaijc'viiistOca’Štm p'a 'šft pafHe ^tiG.a’.sebnili žefehfckjAigddml^enido^z:dh^rič bocianG* ;kočeVSl{lmirNr,rza.'jc:datms 'mfer-' ( Sporazum s Hrvati; Iz. vsega gori* navedenega,-, izhaja, da i.z/vija, ^avnoimzadiixoijsGucjmrodapredvscnjzu* riidi Slabe uprave ih zaradi toga tildi in gle-' dati hrvatškega vprašanja s stališča, kakör 'so . tč stprilf nekateri govorniki v verifikacijski debati- Nikakor jii umestno;; d« ;sp .v^dapaš-pji prenapeti, dobi jrnzprtije popstrhjejofaAb-: splutrto, j d... pOtrebim poni i rjen m . Z# yd'^Of'-)' hratsjvega .sporazliriip. Odlo3iqčiiq - * ; delo' v .pekiiriiah. .Ktrkina dela je 'trčba ' dđ.vč-* ^Ttti.vjirgd' začelkom. 'Ledifcgö'.' dckf in s ‘kjik- t šilim števik-nn-delavcev. .Naekakšen-jinčin Tiaj'' -.se i ircd i «edel j skjpoči tek 31j' tip' in 'počite». > Rre$ M'kfa'Hfajr.fzni.R j- V.endaT bi(J y -Unn yri-, meru kazalo dovoliti .izjemno noenö.dem m , ••*rir. Ale/t UrbrfHiirff javljeno poročilo pododbora; ki', je itliel "i,a%eV' proučiti gospod.aVhke' lii “fiiilufČne ‘odrcolV^"* Ü“ naj bi se' eventualno jzdale. proti--držaNam, K ne bi izpotnjeVale mednarodnih' (tbvez in zatri kršile mir. Poročilo je bilo sprejeto sOglaSir od članov pödollbora. in priporčča prepovci uvoza orožja in nekih izdelkov, ki si) za iždel« ' vainje .orožja; iiujno ptrehni, v države, ki bi r.e* no ogrožale mir, V danem primeru naj hi: st odredil tudi popoln ali dejen bojkot proti fakiin’ ,' državam. 'Končno ,j"e* odbor predlagal tiidj'hekc ' finančne ukrepe.’ ..... • *' 1 '* _________________- ______ ■ ’ - SolCoist’V'O V. Lutkovna šola v Ljubljani Po sklepu zadnje seje in z odobrenjem so kolskih: žup Gel je, Maribor in Novo mtesto .-• bo skupna lutkovna-šola. od 45. do 18. avg« .•*•* sta t. 1. v Ljubljani, v mali dvorani ljub -Ijanskega Sokola v Nariidneni domu. Išto ;; časno bo prirejena lutkovna razstava. ; . ,*; Vsa društva in čete pozivamo, da pošljeji v šolo elane in članice lutkovnih-odrov, ipe š ' tudi tista društva in-čete, kil gicei;; lutkov-nega odra nimajo,, pa.ga nameravajo jasta,1 • novjti. Za skupno prehrano in -prenočišče‘jr preskiTil^eno ter IxiVlO znašati stroški za ose -re bo Din* 28•* .-.. ' ..,4,v, 'Spored * predavanj lutkovne sole •. jč Jal.c .;; • i. zgodovina lutkovne umclno.šii,'2. plašlika. d 3. slog, 4. slikanjeČUekoračtj. Tz.dekj va grdi nega odra, ročne-lutke, 7. «bkafije glav. 8. obbičerije TuTk,:'9.'fždelava gililjivih liitfa,;-U). kabaretne lutke, 11. razsvetljavn-odra in‘'., razni• efektfa i-.'. recitacija, 13. 'organi/uc.ija lutkovnega'bdra ter praktične vaje, 14; kri- . .. Hka'.šdlifajii debata •lididcžeiicev Solle. Preda-' ^ vanja jmfad po vzoteu:lutkovne .Sdle.tÖÖS, k *"1 je faila^letosV od ■ 8. do tO... jnhijd>y Prag)'... / . „ , ' Ži^pn? iprpsvetui odbor, je prejel, že pfećfai • : prij.Vvj veiidai:'pä prosimo.'vsa bratska .drir- , štva/fn i d-a mk oj/' pdšl je j d;; pri ja v e in/-, vr nej O - v praša! ri o. polo, -V-šoli bodo predava)-. -l-i priznani jdrpkovnjaki, zato obeta šaladz . .. ; .*1- , ljistyjtnn.v>' '' r ** -Naš izvo/. v. Gr.ško.iir renniitiska‘konku-’reiića. V odgovor na nedavno povi šasijo ro* /munske carinske tarife .jfGfi^ka vlada skle-dila, da se ima odlivkggal^Hpomtinije uva-Jžianega blaga .pobiiSti s'p- đfiaatna taksa v * vjišini 44 odstotkov vrednosti blaga.. Z to ; oldredbo je' močno prizadet fomunskr'TžVož ' vi Gfskb.'liäi'je, posebno vazno Ga.‘iiašč izvpž-ttike gj-adlietiega materi jala,‘tiziila ah Živi nej 'ki bodo ha grškfam "trgu - osvobo jeni romun-’.ske konkurence V Solunu se zadnje dni opa-*' "žji živo zänihiaii jti "ža ’naS gradTiein; niSterljSJ'..' t — GospinTaršk« ift finančne šaiikrije/proti * kršilcem mim. • V" Žejievi ‘,ig ' bilo dtifaV- ržitejb'in korist. Zdrsivnt... -erž -V". ' , .. ... - - J CeŠkosJiivnški Sokoli na. zletu'>* Briisljif ' v ZleVii .belgljškili. 'gi.ihha.štoV se'!. je‘/iideUiijJp * j iihd.> KULzčcdko.sloiliškj-h. „SokoToV, in 'faokqli, '. • k-i So- bili: ob piifapdhv v . Br,ušeiy’ižrednp’ ‘Mipf palično sprejeti öd roj^ktiv/iris bj!uslve.,Soyic,e s pr os t) mi. vg j a mi, *py:.. j ymirodi)ih, napevih j,n .y. favak'# naiipdpih no-,,... s »>.•; i, i šah. Občinstvo . ■*; /. ■ r , A • • C - ••• m : <*« II. pisnio- •.*.• ;v *•.'••*■ Po dobro prespani nočiJcrQ^W -^,pomirja. Spremljala so. me mkrpnas vpščjla^ za srečno pot. Okoli -10. mre dopoldne ■ sem jprispel v Ogulin, ki je_ lepo .mesto- s prostranim trgom"'in parkom, ki "je pg;/ doben ljubljanski Zvezdi. V parku stoji lep spomenik brvktskega kralja Tomi-slava/' katerega' Šq/ ofakril i leja 1025. * ob/ priliki. ..proslave . 1000' letnice lifavatskega., kraljestva. Katoličani imajo v Ogulinu lepo’ .prenovljeno cerkev. T udi pravo-/ slavni imajo svojo cerkev. Okolictj jfi’; rodovitna, podnebjo tnilp. Kmetje ’ ne. poznajo skednjev, temveč zlože/žito. na dvorišču .v.'fcolobär, potem pa .poženejo/, konje nan je, ali pa tudi krave, ki opra-*. "Gjo delo mlatitev, Nato ga očistijo, za _ kar porabijo precej časa. . .V. Okoli 13, ure sem odpotoval jz,Ogtn '>na. I/od večer'sem dospel ves izčrpan Ro vasi Tržič. Prenočil sem pri županu, zjutraj pa sem nadaljeval pot proti Sinaju, .kamor sem dospel,okrog poldneva. Slunj je majhen trg s"l50().prebivajčifa /uta pa slikovito lego in je sedež sreza '/sofaisea. Sl linj ima. tudi veliko' sej- niiščc;..ki je zaraščena „g, košatimi 'kp|.t,a.-, " ii. Odtod prispeš na glavni, trg..kj.en te, • 'zn e nadi krasen nark. zasajen s kosta- -■n j.-. *.*,*, v ;«*> -.t-r :;*•■ •* ' n!ji, ' lipami • in snwrekahit;- ‘Škoda,