Kardelj pripada vsem Jugoslovanom
Nemogoče je v kratkem zapisu oceniti izgubo tovariša Kardelja, velikana revolucije, revolucionar-ja misli in prakse, ter oceniti nje-govo velikansko delo, s katerim je priCel z devetnajstimi leti, ko je postal sekretar PK Slovenije. Nje-govo delo je izraz kritične vesti naše revolucije in dialektičnega angažiranja za novo, bogatejšo vsebino življenja. France Popit je dejal, da »Kardeljevo delo odkri-va naše perspektive in vrednote, za katere se je vredno boriti. Uso-dno obdobje slovenskega naroda je noločljivo povezano z življe-njem in delom Edvarda Kardelja, z njegovo neprecenljivo ustvarjal-no silo borca in organizatorja, marksističnega misleca in znan-stvenika, državnika in humani-sta...«
Nenehno je iskal in utrjeval si-stem, ki sprošča osebne in druž-bene sile; bil je nasprotnik dog-matizma in birokratizma. S kritič-no vizijo ugotavlja: »Živeli bi v iluziji, če bi mislili, da je mogoče enkrat za vselej dati formulo in recept za idealno samoupravno socialistično družbo... Samou-pravljanje bo bitka in trud cele epohe, boj interesov in prakse de-lovnega človeka skupaj z ustvar-jalnim prizadevanjem najnapre-dnejše ideologije, znanosti in po-litike«.
Zavzemal se je za znanost, ki osvobaja delavski razred; Karde-ljev opus je neizčrpni vir in spod-
buda znanstvenemu delu, izje-mno dialektično združevanje teo-rije in prakse. Ob promociji za re-dnega profesorja Ekonomske fa-kultete Borisa Kidriča, njegovega najintimnejšega prijatelja in so-delavca, je dejal: »Ne obstaja zna-nost, ki se prej ali slej, neposre-dno ali dolgoročno, ne potrjuje na kateremkoli področju prakse člo-veštva, in ne obstaja resnično ustvarjalna praksa na kateremko-li področju družbenega življenja, ki se v katerikoli obliki in obsegu ne naslanja na znanost«.
Kardelj z vsem svojim delom in življenjem pripada vsem Jugoslo-vanom; sodeloval je pri vseh po-membnejših odločitvah jugoslo-vanskega vodstva v predvojnem, medvojnem in povojnem obdob-ju kot član najvišjih partijskih, dr-žavnih, vojaških forumov. Njego-vo delo bo za vselej ostalo najdra-gocenejša dediščina našega boja za socializem; delo komunista, ki je ustvarjal zgodovino. Za vse ča: se bo vpisano v zgodovino naro-dov in narodnosti Jugoslavije, pa tudi v zgodovini socializma kot svetovnega procesa; odločilno je prispeval k zgodovinskim spre-membam napredne družbene preobrazbe. S Kardeljem smo utr-dili samozavest slovenskega na-roda, svojo lastno identiteto.
Ob Titu je bil soustvarjalec naše neuvrščene in neodvisne politike; neusahljiv vir proučevanja in prakse naše izvirne poti v sociali-
zem. V »zgodovinskih koreninah neuvrščenosti« poudarja, da »gi-banje neuvrščenosti ni samo obli-ka mednarodne politike, ampak tudi oblika spreminjanja sveta. Gibanje ni subjektivistična kon-strukcija in kratkotrajen pojav določenega trenutka mednaro-dnega položaja, ampak dolgoroč-ni družbenozgodovinski dejavnik z močjo zgodovinske nujnosti«. ¦
Zivel je polno življenje; do kon-ca je delal in do konca je vztrajal. Bil je najsvetlejši primer skro-mnosti, predanosti, humanizma. Z vsem svojim bitjem in delom je nasprotoval porabniški miselno-sti, ki tako razdiralno vpliva na življenje človeka in družbe. Boje-val se je za srečo vseh in vsako-gar!
Nastala je nenadomestljiva praznina; vztrajno in odgovorno delo naj premosti izgubo. Njego-ve ocene, analize nam ostajajo ne-precenljiv vir za premagovanje te-žav in nasprotij, s katerimi se so-očamo pri premagovanju etati-stičnih. unitarističnih, nacionali-stičnih, liberalističnih in drugih odporov. Kardelj je s Titom zdru-ževal marksizem z jugoslovansko stvarnostjo.
Tito je ob slovesu dejal: ^Oseb-nost Kardelja simbolizira brez-kompromisnega in skromnega človeka-tovariša, tihega in neu-trudnega delavca«.
Dr. Stane Pavlič