PROSVETA . Jf •• } t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprevnilki prostori: 2887 South Lawnd*le Avo. Offlco of Publlcatlon; SM7 South Lewndale Avs. Telephone, RockwolJ 4904 Enter«! m •t Chlogo, aatter Januar/ IS. 1S3S. at tha »oat-ottlaa th« Act oi Omgnm at Marab a 1STS. CHICAOO 23. ILL« PONEDELJEK. 3. APRILA (APRIL 3). 1944 Subacrlptlon $6.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER M Acceptance for mallinf at apocial rate of poetage provided ter to section 1103, Act of Od. I. 1917, authorUed on June 4. 191«. reko Prut rumunske kraje Prva sovjetska invazija osiičnega ozemlja v razmahu. Zunanji kgmisar Molotov pravi, da Rusija ne bo obdržala okupiranih krajev. Sovjetske kolone pognale vec tisoč nemških vojakov proti Odesi in zaplenile ogromne količine orožja, streliva in drugega materiala. —Bombni napadi na mesta v severni Italiji se nadaljujejo.—tEnote ameriške bojne mornarice obstreljevale japonsko mornarično bazo v bližini Filipinskih otokov Japonske koncesije Rusiji Pogodba o pravici ribolova obnovljena London, 3. apr.—Rdeče armade so prekoračile reko Prut in udrle v Rumunijo v več krajih, poroča Moskva. Prva sovjetska invazija osiščnega ozemlja se je pričela. Radio Berlin je naznanil ljute bitke med Nemci in Rusi v bližini Jassija, železniškega križišča, 190 milj severovzhodno od Bukarešte, glavnega rumunske-ga mesta, in oljnega polja pri Plešti. Rusko invazijo Rumunije je naznanil zunanji komisar Vjače-slav Molotov. Dejal je, da jo je narekovala vojaška nujnost in da Rusija ne namerava obdržati okupiranega ozemlja ali uničiti obstoječega socialnega reda. "Čas ni daleč, ko Ipodo meje med Rusijo in Rumunijo vzpostavljene," je izjavil. Molotov ni razkril, kdaj ao prve ruske čete prekoračila reko Prut. tods Berlin je pred nekaj dnevi poročal, da so v teku ljute bitke v sektorju pri Jassiju. , Sovjetske se" vatft fjftmj Odesi, pnstaniščnemu mestu ob Črnem morju, in pričakuje se, da bo kmalu padla. Nemška sila je v nevarnosti popolnega uničenja. London, 2. apr.—Ameriški letalci so pomotoma vrgli več bomb na Schaffhausen, švicarsko mesto ob reki Reni, kjer je meja med Švico in Nemčijo. Bombe so ubile do 50 ljudi in povzročile veliko Škodo. London. 1. apr. — Sovjetske f t« so fpi»gnale več tisoč Nemcev proti Odesi ob Črnem morju in zasedle Očakov, vojaško tni ii i avo, .H8 milj vzhodno od tega velikega pristaniščnega me-»ta Zapadno od Očakova so Rusi okupirali križišče železnice Odesa-Kišinev-Jassy in s tem blokirali umik sovražniku v Rumunijo Drugo sovjetske kolone so na-Mle nemške pozicije ob izlivih reke Bug m Dnjestra, dve milji ju/n., i k j Očakova in omogočile okup.-M ijt, to vojaške trdnjave. "m1( zaloge orožja, streliva 1,1 ''' ligega bojnega materiala, t' morali Nemci pustiti na ' paničnem begu proti prišle v ruske roke. »■•• kolone se vale proti glavnemu mestu Be-' ' dveh strani. Prve so 1 ' točke, ki je oddalje--H milj od tega mesta "paciji Čer novic, glavne-- Bu kovine, so Rusi preko Prut in zasedli De-''« gično mesto, 15 milj 1 ogrske meje, in se ';«rtarskemu prelszu " gorovje, kjer se v bivše čehoslovaške katere je dobila Ogr-Hitler razkosal čeho-' "publiko. Poveljnik *de ns tej ffonti je ' gorij Žukov. 1 ka armsds pod po-aiiala Ivana S. Ko-kciji na vzhodni strs ob rumunski meji, nr-mške in rumun-izoliranih sektorjih kontrolo ns 80 o/enaljs z okupa " 40 milj vzhodno od Izročilo omenja iju ki so teici (ii,. Kisi Kaiii! dosii te bitke v gozdovih v bližini Minkovica, 28 milj severovzhodno od Kamenec-Podolska. Čez tri tisoč Nemcev je padlo v bitkah z Rusi na tej fronti, več sto pa je bilo ujetih. Neapel, Italija. 1. apr. — Nemško poveljstvo je zagnalo nove čete jn oklopne kolone v napade na zavezniške pozicije na fronti pri Cassinu. Zavezniki so se morali umakniti s strategičnega hriba na južnozapadni strani mesta. Poveljstvo zavezniške sile priznava, da je iniciativa v operacijah na tej fronti v nemških rokah. Ameriški letalci so izvršili nove napade na mesta in nacijske komunikacijske zveze v severni Italiji. Bombe so padale na Mi-, lan, Turin in Leghorn. Ameriški in britski letalci so bombardirali tudi Sofijo, glavno mesto Bolgarije. Bombe so porušile železniške naprave in druge objekta ter zanetile ogromne požare: Bombardiranje ske prestolnice je povezano s prodiranjem ruskih armad proti Balkanu in bo nedvomno vplivalo na Hitlerjeve satelite. Pearl Harbor. Havaji. 1. apr. — Ameriški letalci so izvršili napade na japonske baze na otoku Truku, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza. Prej so bombardirali otoke Dub-lon, Param, Uman, Fefan in Moen. Enote ameriške bojne mornarice so obstreljevale japonsko mornarično bazo na otoku Pa-lau, 600 milj od Filipinskih otokov. Jsponsko bojno brodovje je pobegnilo, ko je bilo poveljstvo obveščeno, da se ameriške bojne ladje bližajo otoku. Zavesniški stan na Pacifiku. 1. apr. — Ameriške in avstralske čete so potisnile Jsponce v ozek pas ozemlja med Bogadjimom in Magdanom, Novs Gvinejs Glavni stan generala Douglasa MacArthurja poroča, da je več sto sovražnikov padlo v bitkah ameriškimi in avstralskimi četami. New Delhl. Indije. 1 apr — Japonske čete, ki so udrle v In dijo, prodirajo naprej v smeri Imphala, zavezniškega komuni kacijskegs centrs. General Au-chinleck. poveljnik zavezniške sile, jc priznsl umik zavezniških čet iz Tiddima, obenem pa je naglasil, ds ni vzroka za vznemirjenje Ameriške in kitajske čete, ka terim poveljuje general Stili well, so zožile, obroč okrog ja ponske sile pri Mogoungu, se verna Burma. Poročilo pravi da je ta sila v nevarnoeti uničenja. Moskva. 1. apr. — Uradno naznanilo pravi, da se je Japonska odpovedala najemnini premogovnikov in oljnjakov v severnem delu otoka Sahalina na Pacifiku, obratno pa se je Rusija obvezala, da bo dostavila Japonski 50,000 ton olja letno po za-ključenju vojne. Dogovor velja za petletno dobo. Sovjetska unija bo plačala Japonski $50,000 v smislu provizij protokola, ki je bil pravkar podpisan, Japonska pa bo odstopila Rusiji vso lastnino, opremo in drugi material. Japonska poseduje južno polovico Sahalina, Rusija pa severno. Veljavnost najemninskih pogodb, katerim se je Japonska odpovedala, bi bila potekla 1. 1970. Prej je Rusija naznanila obnovo pogodbe, ki daje Japoncem pravico ribolova v ruskih vodah Daljnega vzhoda. Obnova bazira na nevtralnem paktu, ki sta ga Rusija in Japonska sklenili L 1041. Sovjetski tlak trdi, da ja sklenitev kupčija s Japonsko nov triurni ruske di- — Tu prevla- Japonska živeti v miru s sovjeti Olje ln premog, ki ga je dobiva-a Japonska s Sahalinob, sts mnogo prispevala k japonski vojni ekonomiji. Tokijska vlada ;ie vse to žrtvovala z namenom, da se izogne konfliktu z Rusijo. Ženska obdoliena zveze z nemškim špionom General Wingate §e ubil v Burmi London. 1. apr — Genera Orde C Wingate. sloviti povelj nik briških "komandatov" sc je ubil v letalski neereči v Burmi 24 ms res. previ naznanilo voj nege urede To je težak udarec admiralu Louisu Mountbattenu vrhovnemu poveljniku zavezm-tke oborožene sil* v južnovzhod- jo n, Aziji Vojni ursd n. objavil »*> pospešila poraz VVashington, D. C., 1. apr. — Vivisn Kellems, predsednica industrijske firme v Connecticu-tu, ki je nedavno svetovala in-dustrijcem, naj se uprejo plačevanju davkov, je bila obtožena politične in romantične zveze z grofom Karlom von Zedlitzem, Hitlerjevim agentom in špio-nom, ki ima svoj glavni stsn v Buenos Airesu, Argentins. ,Ob-dolžitev je izrekel kongresnik Coffee, demokrat iz Californije. On je prečital vsebino pisem, katere je Kellems poslala grofu, da potrdi svojo obdolžitev Vojaški volilni načrt postal zakon VVashington, D C , 1. apr Načrt, ki bo omogočil ameriškim vojakom na zunanjih frontah udeležbo pri predsedniških volitvah, je postal zakon brez pod pisa predsedniks Roosevelta Roosevelt je le pozval kongres in države, naj preskrbe mašine rijo, da bodo lahko vojaki in ženske, ki služijo v pomožnih vojaških organizacijah, volili. Taka ;našinerlja je potrebna \ interesu zaščite političnih pra vic rusija pojasnila stališče napram italiji - —r* eteMB Vzpostavitev direktnih odnošajev z Bado-glijevo vlado MOSKVA ZAHTEVA ENAKO BESEDO Moškva. 1. apr. — Izvestja, glasilo vlade, so objavila uvodnik na prvi strani, ki pojasnuje ozadje priznanja italijanske vlade premlerja Badoglijs in kralja Viktorja Emanuela po sovjetski Rusiji. Uvodnik trdi, da so bili direktni odnošaji a to vlado navezani z namenom, da se Rusijh postavi na enakopravno bazo z Veliko Britanijo in Ameriko. Obe, Velika Britanija in Amerika, sta imeli direktne odnoša-je z italijansko vlado, ne pa Rusija. Uvodnik izražs nezadovoljstvo, ker nlao imeli sovjeti besede v britakih in ameriških odločitvah glade Italije. Z izjemo Ruaije so imeli zavezniki stike z voditelji vseh grup in frakcij v južni Italiji, kakor tudi s vojaškimi poveljniki, dočim je issi#la Rusija le nekaj reprezentantov v posvetovalnem svetu, v čigar področje spada reševanja italijanskih vprašanj in probtamov. "Italijanske demokratične skupina ao bila aa odafcsvitev kralja in odstranitev Ba^oglljeve vlade," je rečeno v uvodniku, 'Te skupine nlao bila zadovoljne z i_ odločitvami in zaključki Velika iMonake kon- Britanije in Amerika. Badogl dokaz, da boče|]7 bil za uključitev liberalnih elementov v svojo vlado, toda naletel je na opozicijo." Diplomatični krogi v Moskvi trdijo, da hoče Rusija rešiti vprašanje ustroja italijanske vlade, ki naj bi v resnici reprezentlra-la ljudstvo. Ona je dala razumeti, da hoče imeti enako besedo v tem oziru z Veliko Britanijo in Ameriko ln da je proti za postavljanju s strsnl Londona in VVashingtons. Izvestja omenjajo tudi deklaracijo premlerja Churchilla, ka tero je podal v parlamentu 22. februarja, da italijanska vlads bi mogla imeti trdno podlago le v Rimu. "To mnenje ni rezultat skupnih zaključkov in dis-kuzij, treh velesil," pravijo Iz-vestjs. Odsek za podaljšanje posojil no-najamnin-§kega programa VVashington, D C , 1 apr — Kongresni odeek za zunenje zadeve se je Izrekel za podaljšanje veljavnosti posojilno-najemake-ga zakon« do 1 julije prihod-njegs lete "Združeni nerodi se bližajo odločilnim bitkam v tej vojni." pravi odeek "Iz tega razloge moremo, povečeti nepore ,a pora/ sovražnika Pomoč, ki Amerika daje zaveznikom. Ameriški poslanik kritiziran Argentinski minister mu svetoval odhod Monievideo. Urugvaj. 1. aprila—General Luis Perlinger, ar gentinski notrsnji minister, je ns sestsnku s časnikarji udaril po Normanu Armourju, ameri škemu poslaniku v Buen^jAri-lesu, se glasi sem dospeloporočilo. On je tudi obsodil engle-h k o-ameriške cilje v tej vojni. "Ne morem w smehljati po slaniku države, ki ne vzdržuje odnošajev z lastnikom hiše, t kateri prebiva," je rekel Perlin ger. "To ni samo moje stališče, temveč tudi stališče argentln skega ljudstvs." Izjava srgentirikkega ministrs je v bistvu nasvet smeriškemu poslaniku, naj se vrne v Wash ington. Perlinger mu je dal razumeti, da ga Argentine, ako Amerika noče Imeti odnošajev i argentinsko vlado, ne mere Bela Rueija dobila zunanjega ministra Moekve. I. apr — K V. Kisi lev je bil imenovan ze zunanje ga ministrs Bel« Rusije, republike v okviru Sovjetske unije, pravi uradno naznanilo III II III ! Domače vesti Obiski Chicago. — Anton Štigl, predsednik društva 116 SNPJ v Lin-colnu, 111., je 1. aprila obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. * Is Clevelanda Cleveland, O. — Za srčno hibo je umrl Anton Nosan, star 47 let in doma iz vasi Goričc pri Ribnici na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 31 leti. Bil je izučen mizar, zadnje tri mesece pa je vodil s svojo ženo pekarijo. Zapušča Ženo, tri sinove, dva brata in eno sestro. — Umrla je Mary Zgonc, roj. Zupančič, stara 67 let. Zapušča tri hčere, enega brata in eno sestro ter dva vnuka. NoV grob v Kenoehi Kenoaha, Wis. - V bolnišnici St. Catherine je umrl Joaeph Žerjav, star 59 let,*član društva 38 SNPJ in doma lz Brešče na Stajerakem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1019. Zapušča ženo, eno paatorko in Štiri pastorke. Murray okrcal kongresnika Diesa Predsednik CIO zavrnil obdolžitve Waahington. D. C.. 1. apr. Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih organizacij, je udaril po kongresniku Martinu Dlasu, načelniku odaeka, ki praiakuja neameriška aktlvno-ati, ki ja iijavil, da ja odbor za politično akcijo CIO orodja ko-munistov ln da fcaaleduje totall-tarske cilje Načelnik odbora )• * unije VVorkers Murray je zavrnil obdolžitve, zaeno pa je stavil vprašanje kongresu, kako dolgo bo ša dovoljeval Diaau razdiralne aktiv-noati, ki ogražajo ameriško enotnost in vojne napore, na atroške ljudatva. "Dleaov odsek sploh ni pre-lakoval dels odbora za politično akcijo CIO," jo rekel Murray. "Posegel je le v predale nakopičenih laži in potvorb, ki ao zbrane tamkaj, da oblati odbor v javnosti. Značilno je to, da ima Dies najboljše podpornike pri ljudeh kot so Fritz Kuhn, Wil-liam D. Pelley in drugi, ki so bili razgsljeni in obtoženi prevratnih aktivnosti proti varno-ati Amerike." Murray je dejal, da je bil odbor za politično skcijo ustanovljen, da potisne pred ameriško jsvnost nsjbolj vsŽna vprašanj« in jo pridobi za polno Izvajanje državljsnskih prsvlc, med katerimi je glavna volilna pravica. Hlllman je že prej odgovoril Diesu. Dejal je, da je v avoiem poročilu le ponovil Stare fs*i, ki so bile razgaljena kot take v prošlostl. Partizani ustavili nemško ofenzivo Hrvatici uittii poraženi v bitki - — —------— ....... 4 London. 1. apr. — Enote jugoslovanske osvobodilne armade maršala Tita so ustavile nemško ofenzivo v vzhodni Bosni in izvršile uspešne naskoke na pozicije sovrainika, se glasi poročilo. V slovenskih krajih ob Jadranskem morju partizani napadajo nemške motorne in oklopne kolone, ki odhajajo v ogrske pokrajine. iTOfenl so bili tudi napadi na nsmŠke vlake, ki vozijo čete na balkanske fronte. "Kolona hrvaških uatašev, ki je strašila železniško progo pri Vinkovcich, 80 milj severnoza-padno od Belgrada, je bila poražena v bitki partizani," pravi komunike iz glavnega atana maršala Tita. "Partizani so tudi rasbili železniški moat pri Vi-rovitici, deaet milj od ogrske meje ln 70 milj vzhodno od Zagre- Radiopostaja Svobodna Jugo-alavija Je p^j poročala, da so Nemci napadli partizanske pozicije pri Bejeljini, Vzhodna Bosna, a ao bili Erženi nazaj z velikimi Jzgubami. Thompson zapustil ogromno bogastvo Vsota $1,500,000 najdena ▼ banki Chicago, 1. apr. — W i 11 i a m ** ("9*1 Bili'1) Thompaott, bivši a i i v^nb* w f »*"«» Amslgamated Clothing mrif xapuittl ogromno bogastvo. Vsota $1,500,000 v gotovi-nI in vrednsatnih papirjih je bila najdena v hranilnih škrl-njlcah American Nstional Bank Si Trust Co. Možnost, da je bogaatvo večje, razkriva naznanilo, da bodo nsdslnje škrinjlce odprte v pon-deljek. Ker je Thompson umrl brez oporoke, bo bogastvo po odbitju davkov prišlo v roke njegove vdove, ki ni živela z njim več let. Ona je bila navzoča, ko so reprezentant je državnega blagajnika in državnega pravdnika odprli škrinjlce. Ko je zagledals bogastvo, je omedlela. Jsmes W Breen, ki je bil Thompsonov odvetnik, je pri zaslišanju pred zapuščinskim sodiščem, ki se je vršilo po smrti bivšegs župana, trdil, da ]e Thompson sapustil premoženje v vrednosti samo $148,000. Zdaj je Izjsvll, da jo imel Thompson denar tudi v drugih čikaškth bankah Thomjison je nagrmadil bogastvo, ko je bil župan. On je imel tesne zveze z različnimi organizacijami, ki so financirale nje- gove politične aktivnosti. Frank J LoeMii je kot |K>sebnl prose-kutor izjavil, da je Alphone Ca-pone, zloglasni gangež in "but-logar" v času prohibleije, prt- *)jeval $250,000 v Thompsonov politični aklad pri primarnih volitvah 1. 1927 Thompson je zbiial denar tudi zs druge svrhe. L. 1927 je konference i Zhral $1.19,772 za žrtve poplav v v Londonu krajih ob reki MiMiaalppl Od te vsot« si je prldržal $72,794 Ta afera Je prišla pred sodišče, ki je odločilo, da mora Thompeon izročiti pridržani denai ameri-ikemu Rdečemu križu Ženska bo imenovana za članico ameriške delegacije VVaehtrigton, D. C , I. apr ~ Državni department je naznanil, da bo ženaka dodeljena a-meriški delegaciji petih članov, kateri ae udeleže Združenih nerodov Ne tej bo razpre ve o povojni vzgojni obnovi v Evropi. Načelnik delegacije je kongresnik Fulbright, dernokret iz Arkan- Stavka ladjegradniških Pomanjkanje delavcev delavcev preklicana na ieleznicah parlament dal zaupnico churchillu Izvajanje vojnega programa v njegovih rokah TE2KA KLOFUTA OPOZICIJI London. 1, apr. —■ Premier Churchill je potlačil revolto v parlamentu in ga potegnil na svojo stran ter s tem doaegri novo zmago. Parlament mu Je izrekel zaupnico s 425 proti 23 glasovom. Po tem triumfu je dal Churchill razumeti parlamentu, da bodo on .in člani njegovega kabineta odločali glede izvajanja vojnega programa, notranja in zunanje politike. Parlament je demonstriral solidarnoat in zaupanje v Churchillovo vodstvo na predvečer invazije aapadne Evrope, dasi so nekateri poslanci priznali, da so morali potreti svoje lastne besede ln glasovati proti stvari, sa katero ao ae navduševali. Churchill je poatavil obstoj svoje vlade na tehtnico i zshte-vo, da mora parlament savreči amendmeht, ki je določal enake plače za učitelje in učiteljice. To je bila le malenkostna notranja zadeva, kateri je Churchill nasprotoval. Amendment Je bil sprejet a 117 proti 116 glaaovom, enim glasom večina. Premier ja zmagoslavno 9dkorakal lz parlamenta, ko mu je parlament Izrekal zaupnico g ogromno večino. , OkiuM JO noslanoov m i»vxdr-žalo glasovanja. Proti zaupnici je glasovalo 16 laboritov, med temi Aneurln Bevan, najbolj o-ster kritik Churchillovo vlada. ' Cazalet Koir, konaervativka in avtorica amendmenta glade enake plače za učitelja in učiteljice, je priznala, da ja Churchill potisnil parlament v zagato. "Premier nam je pustil le eno pot odprto," je rekla. "Pri tem glasovanju smo ga morali podpreti In zavreči atvar, za katero smo se ogrevali. Na površje so prišla vprašanja večje važnosti. V naši veliki demokraciji je običaj premagal zdravo pamet." Iy»raln, O. 1 apr. — Unija ladjegradniških delavcev, včlanjene v Ameriški delavski frde. raciji, je preklicala stavko proti American Hhipbulldlng C o ki Je zevrgla gradnjo parnikov V tej je bilo zavojev an i h čez .1900 delavcev Nestale je v proteeta proti odslovit vi električarjev Dubinsky izstopil iz delavske stranke New York, I. apr. — David Dubinaky, predsednik unija International Ladies O a r m a n t VVorkers, je Izstopil lz Ameriške delavske strsnke. On ja bil vod* ja desnega krila te stranka, ki je doživelo poraz pri volitvah odbornikov. Zmagale ja levo krilo, čigar vodja je Sidney Hlllman, predaednlk unije Amalga-mated Clothing Workers. Du-binsky se je izrekel za ustanovitev neodvisne stranke, ki naj bi podpirale gibanje za ponovno Izvolitev Hi>osevelta za predsednika Združenih držav, Američani uničili 11,042 osiščnih letal NVashington, D. C., t. apr. — Vojni depai ttnent poroča, da ao ameriški letalci uničili 11,042 oeiščnih bojnih letal v preteklem letu, ameriški izgube pa ao znašale 28S5 letal Poročilo ja sledilo naznanilu vojnega tajnika Stimaona, da kampanja v Italiji ni preizkušnja zavezniške sile, čeprav je bila ta ustavljena na fronti pri Cassinu. Washlngton, I). C, I apr. Titoma« C, M«cK*en, f»»možni direktor urada obrambne trans-portaclje, Je dejel, da je nastalo občutno pomanjkanje delavcev na železnicah Slednje bi potrebovale nejmanl 100,000 do-snak datnlh delavcev, Zeletnlškl pro-dveh met je prizadet zaradi pomanjkanja delavcev Cešks grupe navezale Btike z Rusi London, 1. apr —- Češke podtalne grupe ao rtaveaala stike z rusko armado, ki ae bliža čeho-slovaški meji, je izjavil besednik čehoslovaške ubežne vlade. Na etotinr ruskih vojnih ujetnikov, ki so pobegnili is nemilih ujet-niških taborišč, kooperira a češkimi podtalnimi grupam.^ PROSVETA THE ENLICHTElfMEHT OLA81LO IR LA8TKIMA SWVEM«E *ARODME PODPORME JEDNOTE Organ oi U>d publisb«d bj »»OTtM M«tlo«al ***** SocUty Maroinina « Združene dfijv« na lato $34)0 M pol UU, S1.M M »• 1 " _ r^b r* 17. SO M celo N TI sa pol Ut«) «• tooa«fr« Cook Co.. V M m colo —. t-— _. rtilrann) and muabcription ralaas lor ihe U ni tod »Ut^ (ex<^^nicago, . r» cJJSdTsT oo p« t«" Chicago and Cook Couolr STJi V* lor^i« countrles ^^ la oen^oten* itd.) m »rne|o pošiljatelju lo t slučaj«. 6e »o prilošU ^fhTt^ Jut«, PO—- * 10 ZŽr ** addr.M«d and fta«p«d ««lop.. Maslo« na «s«. kar Ima stik s llatomt PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ara« Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS nuum v oklepaju na primer (April 30, 1944), pole* vašega imena na iwlovu pomeni, da vam j. s tem datumom poteki, naročnina. Ponovite jo pravočasno, da s« vam lost ne usUvl.____ Glasovi iz / j naselbin ZahvaU VVoodvilU, Pa.—Želim se prav lepo zahvaliti gl. odboru SNPJ in društvu za izredno podporo. Lep§ hvala tudi Lovrencu Kle-meneitu in društveni tajnici Heleni Roblč za klobase in ček, ki mi ga je prinesla semkaj. Prav tako hvala Johnu PinUrju iz Ročk Springsa, Wyo., za poslane koledarje. Naj povem, kako je naš rod nesrečen, kar je moškega spola. Mojega starega očeta je konj ubil, mojega očeta je kap zadela, moj stric, očetov brat, se je pri Majdiču v Kranju v pšenici zadušil, Jaz sem pa prišel ob obe noge. Vsem skupaj lep pozdrav. Frank Vilfan. Male Hospital, Woodville, Pa. Mednarodni izkoriščevalci ' Dne 18. marca je newyorški Times objavil značilno vest o sebičnosti boga tj h Poljskov, ki zdaj živijo v nekem udobnem naselišču v Iranu, katerega so jim preskrbele angleške vojaške oblasti. Mnogim, ki zasledujejo dnevne vesti, se bo čudno zdelo, da se v teh časih kje na svetu dobe imovlti Poljski zlasti zato, ker so ze večkrst čiUli, da je uničenje na Poljskem totalno. Vsled tega prevladuje splošno mnenje, da so bili vsi Poljski po Hitlerjevi nva-zU! pahnjeni v suženjsko revščino. Ta trpka usods je zadela na milijone preprostih Poljskov, ko so Hitlerjeve zver^e pomandrsle poljske pokrsjine, dočim je vladajoča kasta-poljskl žlahčici (ple- menitaši) ln bogataši-j«<*™° P*te v va™ F**', „ kflsta ki Je vladala Poljsko pred vojno, si je namreč žnala pripraviti mehko postelj za slučaj potrebe v drugih državah-z investi- cijsmi. % Ampak to ne velja samo za poljske bogataše, to drži tudi ta bogataše osUlih držav. Na svetu je namreč še mnogo bogatih Poljakov bogatih Nemcev, bogatih Italijanov, bogatih KiUjcev in drugih bogatlnov-še več pa je na svetu obubožanega ljudstva, katero gara za vzdrževanje mednarodnih bogatašev in finanefrjev. Kaj je vzrok, da V »lučaju invazije veliki bogatini plso deležni uničenja, krvselej zadene navadno paro? Odgovor je enostaven. Vzrok je v tem. ds so mednsrodnl izkoriščevalci združeni, tesno povezani po vsem svetu, ker Je to v njihovo korist. Ti mednarodni izkoriščevslci ne omejijo svojih investicij na svojo deželo, teTn-več vUgajo svoje denarne investicije tja, kjer so na razpolago delavci, ki se puste izkoriščati. > Celotna struktura sedanjega posedujočegs razreda je namreč Uka. če se bo ohrsnila pri življenju tudi po zaključenju sedanje vojne, da bo utrdila svoje pozicije v še veliko večji meri med bo-gstini vseh narodov. Ta zveza bo veliko močnejša kot pa bo zveza med bogatim ln revnim slojem v ksteri koli deželi. Tako je sicer že bilo pred vojno, po vojni pa bo ta zveza še bolj izrazita v vsaki deželi, ki bo še imela kapiUlistični sistem. lgts izkoriščanja delavskega razreda ne pozna nobenih patrlo-tičnih pravil. Znano je namreč, da Američan prav tako izkorišča Američana kakor izkorišča Kitajca. Anglež Izkorišča Angleža, Poljak izkorišča Poljaka itd. In vsi izkoriščevalci si resno prizadevajo, da ne bi vojno uničila izkoriščevalskega sistema. Pred nekaj tedni Je kongresnik Jerry Voorhis objavil v kongresnem zapisniku zanimiva izvajanja, ki se tičejo velikih finančnih interesov in ki nadalje osvetljujejo delovanje mednarodnih parazitov. Tam je namreč rečeno, du angleški in ameriški bogataši nbditavajo redne sestanke v Svicl—z bogataši iz nacijske Nemčije. Na teh sejah pjt ti mogotc« ne Štejejo denarja, niti ne režejo kuponov, temveč sestavljajo povojne načrte za "svetovni red", za tak ud, ki Jim bo omogočil nadalino izkoriščanje. Delavci produci-tajo vse dobrine in vse orožje ter se žrtvujejo na bojnih poljanah, bogataii pu delujo načrte. . . Zavedni delavci si puč lahko mislijo, kakšen bo ta povojni "red", sko ga bodo ustavili delavski Izkoriščevalci. Ogabno ideja o "višjem plemenu" bo sicer uničena, uničiti pu se mors tudi ensko ogshna tdeju o "višjem rez redu." Vsi delavci, ki ho zavedni, sovražijo črno internacionalo izkori-ičevalakega razredu predvsem zato, ker bazira na izkoriščanju in ker nepoaredno vodi v vojne Kdino upanje, da se to odvrne, je v tem, da postanejo delavci vseh dežel toliko zavedni, kakor so /uvodni njihovi izkoriščevalci. To ne bo zgodilo takrat, kadar se bodo delavci resno zavzeli, ds se odpruvi izkoriščevalski sistem in du ne nadomeatl z ekonomsko svobodo v vseh deželah. 8 poti Bil sem zopet na kratkem potovanju po železnem okrožju, ki je bilo zame pretresljivo in nervozno za moje rahlo zdravje. Bil sem pri pogrebu mojih dobrih prijateljev na Chishoimu Minn. To st^Louls Gande, štajerski rojak, o katerem je bile že poročeno v Prosveti, in Štefan Stonich, obceznani trgovec s pohištvom in drugo robo. Rojen Je bil pred 62 leti v vasi Do bliče pri Črnomlju in v Minne-soti je živel kakih 43 let. Prvi je bil mesar, drugi,, kot že rečeno,, pa trgovec. V svoji trgovini je imel vse od staro-krajske koso do pipca in ribniške piščalke poleg drugih reči ki se morejo dobiti le v največ jih prodajalnah. Oba sta bila dobra člana SNPJ. Udeležba nr obeh pogrebih je bila velika (tc je bilo 21. in 22. marca). S tem je povedano, da sta bila zelo či slana. Na Chishoimu sem bil več dni in tudi marsikaj videl. Kot po sebnost naj omenim izložno ok no Plutove trgovine, kjer vidi* razne predmeteC ki jih je posla njih sin iz Avstralije in z bojne .ga polja na Pacifiku. In posla) je primitivne okraske lz mali! Školk in drugih morskih rib, ka kor tudi puško japonskegs voja ka, primitivni leseni barometer razne slike'itd. Plutovo izložnt okno izgleda kot majhen muzej Več podrobnosti, ki so jih po vedali mladi vojaki, ki so bili tam na dopustu, nc omenjam ker smo v vojni. Sem pa opazil da gre mladina rada v boj za demokracijo. Na vožnji nazaj Duluth sem govoril z mladimi študenti, ki so ml povedali, da gredo na nabor, meseca junija ko izdelajo šolo, pa k vojakom Dobro se ml jc zdelo, da senr to slišal od mladih Slovencev ir drugih. Človek je kar nekakr vesel, da so tako navdušeni, dr se čim prej napravi svetovn mir. * V obče pa naj rečem to, da b moral sedaj vsakdo prenehati z napadi nu druge. Z napadi se U slabša ugled slovanstvu. Mi ne vemo, kaj se plete za razno poli 11 ko in čakati moramo do konca Matila Pogorele. Naše društvo je vključeno v SANSu in člani in drugi so zopet darovali. Meseca marca so darovali za SANS po deUrju F. Vončina, A. Mlačnik, J. Ustar, M Skedel, J. Pukel, J. Juvan, M. Spaiser, J. Vole, J. Homez, po 50c pa K. Divjak in S. Prelc. Skupno deset dolarjev, kar je i>ilo poslano na pristojno mesto. Kvala vsem darovalcem. Ostale brate in rojake obiščem v kratkem in priporočam, da darujete po svojih iftočeh za ta velevaž-ni ideal in svobodo ne samo Slovencev, marveč vseh Jugoslovanov v Evropi. Na povabilo st. louiskih rojakov sem se 26. marca udeležil njih shoda v družbi prijateljev —A. Kociana, J. Lapajne in njegove žene ter M. Gračnarja St. Louis je oddaljen oA nas okrog 80 milj, toda se pozna, da »o tam že bolj proti jugu, kajti tam je že vse zeleno po poljih in se vidi, da prihaja cvetoča pomlad. Bil je deževen dan in ko smo šli nazaj, je lilo kot iz Ikafa. Kakor vse kaže, bomo naši okolici imeli pozno pomlad. Shod se je vršil v Kielovem avditoriju. To poslopje je zanimivo in je vredno, da si ga ogle-iaš. V ogromni dvorani so moderni sedeži in vse v preprogah. Mislil sem na naše slovenske konvencije, na katerih ribamo na tistih trdih in škripajočih stolih po deset ali še več dni. Tuksj pe taka udobnost. Na tem vseslovanskem shodu K> bili glavni govorniki Louis Adamič, znani violinist Zlatko Balokovič in neki pravoslavni Juhovnik (ime sem pozabil), ki je govoril v srbohrvaškem jeziku, toda ne kot duhovnik, marveč kot Slovan. On je menda prišel v Ameriko pred petimi leti iz Jugoslavije in je dobro ori-sal reakcionarno kraljevsko vlado. Zadnji in glavni govornik je bil Louis Adamič, ki je slikal grozote, skozi katere mora iti jugoslovansko ljudstvo pod naci lašisti. Maršal Tito in njegovi partizani * se borijo na raznih frontah proti tujemu sovražni- mladeničev nenormalnega zdravstvenega sta nja. Po tej vojni pa jih bo šc toliko več, ako bodo ostali me-rodajni krogi brezbrižni v tem oziru. Za vzdrževanje enega vojaka stane vlado 62c dnevno, za vzdrževanje enega otroka pa bi stalo samo 17c na dan, je rekla srčna Dorothy. To je- taka malenkost da je nepojmljivo, zakaj bi se vlada bala teh stroškov za zdravstveno in vzgojno stanje mladine. S to malenkostno vsoto dnevno bi dobil vsak otrok v šoli toplo hrano in zabavališčni prostor po šoli, kjer bi počakal dokler se ne vrnejo starši z dela Vsekakor je smatrati, da je moralna dolžnost vladnih orga nov, da se zavzamejo, da kolikor največ morejo odpravijo in omilijo tragične razmere med delavci in njjh otroci, ki se v teh vojnih naporih z nadčloveško močjo trudijo, da izvrše čim več potrebnega orodla za čimprejšnjo zmago. Slično je moralna dolžnost vlade, da poskrbi napram otrokom za pogoje, po katerih bi mogla sedanja mladina dorasti vzgojno in zdravstveno krepka. Tako bi bilo upanje, da bo vsaj prihodnja generacija skušala delovati vzajemno na polju znanosti v prid blaginje človeštva sploh. Iz tega komentarja nam je Dorothy med vrsticami povedala veliko bridke resnice. Ko človek posluša te radiogovore in premišljuje o neverjetnih besti-jslnostih, ki se dogajajo, se z bolečim srcem vprašuje, kako je mogoče, da se civilizirani ljudje tako barbarsko med seboj pobijajo. Vse kaže, da je za našUjanje teh groznih vojn v kratkih presledkih povod—U prokleta strast in pohlep po okoriščanju na rp> _ plošč aa avoj fonograf Hočem (čun drugih in vladni oblasti fcJ^t^J^im^n* pomai i' Vl# jim ustreči sa njihovo prijaznq^ijedemon, zaradi katerega se pre- deU mm gj^j«. /draviU in skušala bom zbrati, kar boRva človeška kp in zaradi česar ptpti revmatizmu. Pisala sem * trpijo brezmejno gorje oni, ki dobna in v ^ ^dmh je so brez krivde potegnjeni v ta ga|0f bolezen Je iaginii.' Od U-vojni pokolj. Grozote, ki se upri- Krat nismo več brez te mvdit^-zarja jo nad prizadetim lj«d- Tukaj Vam pottljam ogl ^ i* rr* stvom. so nepopialjive in njih svtie In pišite za p-bolečine neizrekljivi. Ni ga le- Upam. da vam bo pomii čila sa bolečo skrb matere se svo- Nesrečni revmatizem! West Middlesox. Pa.—Zadnjič sem poročal, da me jase revmatizem. Sedaj mi je malo odleg. lo, a v desni rami in v levem komolcu me še vedno zbada. Radi teh bolečin ne morem redno spati. Roka mi otrpne, da je ne morem premikati in treba jo je drgniti, da mi odleže. Pa tudi žena jamra o takih bolečinah, da se je prijemlja revmatizem, ali pa ga je že prej imela kot jaz. Ona mi je v veliko uslugo, ker mi daje gorkeob-kladke in me maže z razno žav-bo in linimentom. ^Za povračilo bi jo tudi jaz rad mazal, ampak tega neče, se raje sama maže. To vem. Ko pridem domov z nočnega dela, je v spalni sobi medicinski duh. Vprašam jo, kaj je to. 'E, kaj, malo sem se namazala," pravi. No, sedaj bova mogoče oba pfegnala ta preklicani revmatizem, kajti dobil sem več nasvetov in tudi pravijo, da so zanesljivi, ako se po njih ravnam—ali pa medicina po meni. Iz Warre-na, Ohio, piše Tony Rudin, da /e za osebo, ki zna ozdraviti revmatizem v par tednih, toda pozabil je omeniti svoj naslov, da bi se nanj pismeno obrnil. Iz Racina, Wis., mi priporoča mrs. Marinac, da ne smem piti kave, ne žganja, niti piva, sploh nobene opojne pijače. To je dober in tudi varčevalni nasvet, toda težko se ga držiš, ako si vsega tega navajen. Vsaj takrat, ko prideš v družbo, ga moraš glažek ali dva, drugače pa pravijo, da si "štole". In res, ko ga nekoliko spraviš pod streho, minejo vse bolečine, kasneje jih pa spet občutiš še hujše. Res bi bilo najbolje opustiti alkohol, kdor more, ker ga itak primanjkuje za one, ki jim, je za zdravje. Tončka Škufca pravi, da je možička ozdravila z vročimi ob-kladki, namočenimi v kisu in soli. Tudi meni to priporoča. Mrs. Mikulič iz Struthersa. 0., pa mi priporoča, naj uživam čes-no, da bo njegov duh odgnal bolečine. Veste, samega česna ravno ne uživam, dal sem na P8 precej v meso in klobase in tako uživam klobase s česnom. Ampak ima In to smolo, k« pride« na delo, kjer delam s štirimi dekleti, takoj pogruntajo, da je nekaj narobe z menoj in mi ponudijo žvečilnega guma. da ubije česnov duh. Iz Carrolltona. O., p« mi mrs. Cek, da se jI smilij" ki jih muči revmatizem. Vem. pravi, "koliko je moj mo/ prt-sUl radi te bolezni leta je hodU po vseh štirih Nobjja mogoče, da jim pišljem. Predno sem se vrnila domov, je pa od tukaj odpotoval tja John Gorjanc. član drufttva 53 SNPJ. da se tudi on posdrsvi v naravi Upam. da mu bo klima koristila nri zdravljenju. Predno zaključim U dopis, se prav lepo zahvalim nndotnim rojakom za vse. kar so storili za naju za časa najinega bivanja v Ukutnj* (slo " Pravi tudi, da rada here if drage sinove, ki ae bore po dopise o lovcih In aedaljujc ' m mh! njihovi prijazni naselbini. Vam rekam globoko sožalje! Ijnih deželah in ni ga tolažila možem sva tudi IKal.< * za mater nb izgubi sina. Bolečim pite o staretri kraju, ko i čustvom prizadetih MiM Iz- strgane hlače in din irr*» I I tal je ■« » •tr,nU i ra Uo P0(lP Sadoglija? Napisa) Donald Bell Knrak Sovjetske Rusije v za-2] izmenjave poslanikov nlka-' ni poslabšal odnošajev med wlo-Amerikanci in Rusi. Sicer * tudi ni bilo Rusom do tega, u izzovejo svoje zahodne za-LSle, pač Pa ravno nasprot-_ nameravali so s tem lzka-fctTvaino uslugo zahodnim ve-ftilam Nejevolja, katero tako dno kaže Washington, je le videzno naperjena proti Rusi-V resnici pa obstojajo preteč razlike v naziranju Washingtona in Londona v po-i^u francoskega in precej sobnega italijanskega vprašanja. to dejstvo ie globlji vzrok pešnjave. katero je povzročil nski korak napram vladi Bado-lija. Poglejmo na dno zadeve. Za- ij sta se Badoglio in kralj Vic-,r Emanuel mogla držati v jtfni taliji? Vsaka vlada mora mreti i seboj nekaj, kar jo drži po-»nci. V Italiji more biti ta 'ne-le italijanski narod, ali pa cveljstvo zavezniških armad. Jnano nam je že,- da narod v uini Italiji ne mara Badoglija kralja. Kar, je še fašistov v odilnih pozicijah, so jima na-protni, ker ne morejo pozabiti, sta "izdala Mussolinija". Vse, • pa je proti fašizmu, je ne-restano zahtevalo, da se jih od-Irani in da mora priti do sesta-nove vlade brez Badoglija. totifašistični delavci v Severni liliji pa so celo še bolj radikal-v svojih zahtevah. Nikdo ne i trdil, tla so delavske mase, ki lavkajor pristaši Badogliove ade. Iz vsega tega sledi nepobit-da moramo pripisati obstoj idogliovega režima stališču, itero zavzemajo one tri velele, katerim se je Italija preda-— brezpogojno. Katera teh lesi 1 je prijazna Badogliju — asija, Amerika ali Anglija? Rusija nima čet v Italiji,- in ozdaj tudi ni imela neposred-ih stikov z njeno vlado skozi iplomatičnega predstavnika, ravilno bo torej, da zaključimo, Rusija ni odgovorna za oboj Badogliovega režima. Zna-l je, da so Rusi nasprotniki te de in da so v onem delu »skovskc deklaracije, ki je bil rmuliran od Rusov, izrecno ihtevali demokratizacijo vlade Italiji. V tej deklaraciji najde-» celo nekaj opravičilu podobna glede nedemokratičnih raz-»r, vladajočih v Italiji, v dobi rve faze vojaških operacij. Dej-»a. da fašisti še vedno niso bili »gnani iz uradov in da proti-išistične stranke še vedno niso vladi, pa nikakor ni mogoče ripisovati Rusom. Badogliova vlada obstoja to-P" krivdi Anglije in Ameri-t- Kateri od obeh je pred vsem govoren? Pred vsem je treba "nisliti, da je odločilna sila, ki ■nahaja za Badogliom, zavez-ka »»kupacijska armada, ki je jflfcameriška. Do konca pre-je bil vrhovni ko-ndant ;;eneral Eisenhower, ki M tudi odgovoren za vse' N1* italijanskemu narodu I lnJ«' ladi. Po njegovem1 J< prevzel vrhovno po-J^tv ' Italiji, in s tem tudi ' !"' slavla". kateri je pravkar izšel v aprilski izdaji ameriške publikacije THE PROTESTANT. Ta članek tudi ob kratkem podaje ozadje jugoslovanskega odpora in spisal ga je bivši urednik Jugoslovanskega Ameriškega Glasnika v San Franciscu in sedanji načelnik tiska v uradu Združenega odbora, A. Rizov. The Protestant se dobi na vseh časopisnih stojnicah in je posebno vpliven in razširjen jned liberalnimi duhovniškimi in cerkvenimi krogi. Priporočamo našim čitateljem, da si naroče ali kupijo Čim več izvodov publikacij z omenjenima člankoma in iste razširijo med svoje ameriške prijatelje in znance. S tem bo vsak rodoljub pomagal sodelovati pri širjenju resnice o svo1l stari domovini. Vsak Amerikanec mora danes vedeti, kaj se prav za prav godi v Jugoslaviji, ker je ta borba Narodnega osvobodilnega gibanja ena najznačilnejših in najdemokratičnejših pojavov te vojne. — ZOJSA. oblečejo v kožuhe in jih odlože Šele tedaj, ko se zimski viharji izdivjajo. Enako je s kurjavo v sobiTh, ki morajo ostati vedno enako tople, da se zidovje ne zmrazl. V tem času stopijo tudi vozovi v pokoj in vozijo sani, pa naj sneži ali pa se sneg taja. Zimsko življenje v Leningradu gre svojo staro, navajeno pot. Dan za dnevom pokajo brezova debla v pečeh, drsijo sani po cestah, gorijo odprti ognji na trgih, da si ob njih pešci ogrejejo otrple roke. Ruske peči so med pečmi nekaj popolnega. Gradijo jih iz pečnte in v njih se plameni vi jejo večkrat navzgor in navzdol, tuko, da mora Vročina skozi več metrov rovja, preden dospe do dimnika. Velika kamenita masa peči se lj? počasi segreje, a potem drži toploto ves dan. Lahko si mislimo, kako veliko ulogo ima v ruskem življenju peč, ki je obenem kurilna, ku-halira in pecilna naprava. Okrog nje so napravljene klopi, da se morejo ljudje na njih udobno ogrevati. V duplinah v peči visijo mokra oblačila, nogavice in drugi kosi fierila, du se posuše, nu vrhu peči pu so postelje. Oknu so v vsej Rusiji dvojna, tako da uide čim manj toplote lz prostora. Komaj nastopi v oktobru prvi mraz, pripravijo vso hišo proti njemu. Nujmunjšc luknje zalepijo, vstavijo* se dvojna okna in se njih razpori zadelajo s papirjem. Lahko si mislimo, kolikšno veselje nastane v hiši, kp v maju končno odsti unijo vsa to utesnjujoča mašila in okna prvič spet odprejo. Med dvojna okna dajejo običajno soli ull peska, ki vlečetu vso nastajajočo vlago nase, Drugod je pranje posel, ki ga opravljajo samo v notranjosti hiš, nu Ruskem ps perejo vse samo v rekah. Nu \>eh prekopih in ob bregovih rek v mestu so |x»;tavljeni v ta namen splavi, ki imajo v sredini odprtine, s tem r*iprtinsm ne dsdo zamrzniti Perice opisvljsjo tu svoje delo, neutrudno, ne dtf+fi Izgubljale besed o mrazu,z lednimi svericaml. Se bolj nego splavi s oerieami pa zbujajo pozornost tujca ribje prodajalna, ki plava-jo na prekopih mest s. To so milne «n lepo poslikane lesene hišice ns splavih. V notranjosti Je prostor, ki visijo v njem preku-jene in osoljene ribe kakor drugod gnjsti In klobeee,- Na obeh straneh prostora ao zaboji z zmrznjenimi ribam« V poseb- j nem prostoru dobe gostje svež kaviar. Poaadka ima sVojo sobo lahko potuješ in se počutiš zapuščenega kakor kje v arktični ledni puščavi. Iz velike daljave mežikajo hišne luči, mesec iu st>-verni sij rabita kot sVetilo in vsak si najde svojo pot le s kompasom ter po zvezdah. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani) nes nama smeh uhaja. Res, čemu bi se človek kremžil, ali celo prepiral v dopisih kot so se do zadnjega časa. !z tistega so prišle posledice, da so kozla ustrelili . . Zadnjič so obiskali naš Slovenski dom v Sharonu Alikvip-čani. Mr. Groznik, ki je član našega doma, je bil sedaj drugič v njem. odkar obstoji. Z njim je bil tudi znani in precej košat možak Jaklič, ki vodi trgovino (na debelo) s pivom ln mehko pijačo. Oba sta se pritoževala, da jih muči revmatizem. Rekla sta, da sta šla po medicine v War-ren, ko sta čitalu v Prosveti od Tonyja Rudina, in jih tudi dobila. Dejala sta, Če bodo njima kaj pomagale, da jih bosta tudi meni svetovala. Hvala, vsem, ki so mi priporočali zdravila proti revmutiz* mu. Samo da bi kaj pomagalo. Anton Valentlnčlč. Poroku jugoslovanskega kralja London. (ONA).—Kralj Peter uživa svoje medene tedne, toda politični kritiki so mnenja, da je radi tega morda zaigral svoj prestol. Opozicija trdi, da narod Jugoslavije ne bo razumel svojega kralju, ki se ženi v takem težkem trenutku. Ti kritiki pravijo, da bi bil narod želel, da se kralj udeleži bojev v Jugoslaviji. Kot okolnost simboličnega pomena navajajo dejstvo, da je ravno na dan poroke vdrla dvojic* Titovih divizij v ozemlje Srbije, kjer bo tako upostavljen neposredni kontakt med partizanskim voditeljem in srbskim narodom. Opuzovulci poudarjajo -tudi, da noben od voditeljev strank, ki so spremljali kralja v Izgnanstvo, ni bil prisoten pri poroki v tuksjšnjem jugoslovanskem poslaništvu. • Le predsednik vlade Božidar Purič je svojo pozicijo močno utrdil, ker je kralju dovolil, du po dolgem odlašanju žen i t ve vendar izvede svojo voljo. Dru* gl predsedniki vlade so ga pri tem ovirali. Doiela »toletnikou Enu izmed nujoddaljenejših dežel Rusfje, Abkuzija, se imenuje "dežela stoietnikov". L. 1935. je umrl tu neki mož z imenom Kapuru Kinut, ki je štel 135 let. Tu k rut so poročali, da je umrl "najstarejši Abkazijec." Nato se je oglusila takoj neka Adelajda Mužukvu, ki je dokazala, du šteje 150 let. V oktobru 19.17 je odposlula ukrajin. akademija znanosti v ozemlje Suku-mi odpravo, kl je v desetih dneh odkrila nič manj nego 12 oseb v starosti 107 do 135 let. Ti stari ljudje so bili še kaj živahni ie so člane odprave sprejeli s prisrčno gostoljubnostjo. Eden izmed starcev je splezal celo nu neko drevo, da je svojim gostom lahko ponudil svežega sadja. .,. ZAPISNIK Nt DOBRO VIDEL Janez se ziblje v zgodnji Ju-tranji url pijsn domov, pa nanese nesreča, da se zaleti v neko žensko. "Sslanu nski pijanec! Ki ava nerodna. Kozel nutreskanit" ga nshruli ženska. Presenečen začne Janez mežikati: *Jej, kaj sem že doma?" DRUŽINA Goape (služkinji)* "Ana, meni se suh, da r našim gospodom nekaj ni v redu. Zadnje dni opa žam, da lazi za našo strojepisko!" Ana: "To |>a ie ne verjamem I To govorite aamo /ato, da bi bila jaz ljubosumna'" Na|saoesl|l*e|še dnevne da lav ske vesti aa e dnevniku "Pre sveti." Ali lik šllate %sak da»t sele širšega odbora SANSa I. januarja 1944 Hotel Sherman. Chicago. 111. (Nadaljevanje) Odbor je ^akoj odobril ustanovitev, upravnega uFa4a, idejo o uradu v Wushingtonu pa je sprejel le v principu. Za uprivnega tajnika je bila izbrana moja malenkost, in to odgovornost sem sprejel pod pogojem, da bom upravno in organizatorično delo le nadzoroval, ne ga pa faktično vršil. Pripravljen sem bil posvetiti temu nujnemu delu ves svoj prosti čas, nisem pa bil pripravljen žrtvovati svoje poklicne službe pri Slovenski narodni podporni jednoti. Sprejel sem tudi lo odgovornost radi dejstva, ker smo odprli upravni urad v neposredni bližini urada SNPJ, dasiravno sedemnajst milj proč od mojega doma. V naši blagajni je bila le vsota, ki je bila nabrana na kongresu, $1,380.50, SANSov urad je bil odprt 15. januarja 1943 pod naslovom 3935 VVest 26th Street, Chicago, Illinois, in takoj od početka je bil v njem nastavljen Zvonku Novak kot-uslužbenec. Njegova-plača znaša $35 na teden. Urad ima tri sobe in mesečna stanarina znaša $50.00, uključivši kurjavo. Je zelo skromno opremljen in razpolaga le z najnujnejšimi potrebščinami. V tem uradu se vodi poslovanje med SANSom ln podružnicami, prejemajo se vsi dohodki ln nakazujejo vsa izplačila. Vsi prispevki so poslani tedensko ali še bolj pogostoma blagajniku bratu Zalarju, ki napravi pobotnice ali potrdila za vse prejete denarne nakaznice, čeke, mcnicd itd. Z gotovino SANSov urad nima nobenih opravkov, izvzemši male ročne blagajne, kl mi jo po potrebi nakaže blagajnik in ki ae uporablja za nakup znamk, pisarniških potrebščin in podobnih malenkosti, za katere je treba plačati v gotovini. Vso korespondenco med člani eksekutive in o drugih zadevah, ki niso upravnega značaja, pa vodim sam. Politično tajništvo je vodil tajnik rev. Zakraj-šek do mesecu februarja, ko je predložil svojo resignacijo, V podrobnosti glede te resignacijo se ne bom podajal, ker so glavne točke že bile javnosti poročane. Omenim naj le, da se ekse-kutivu ni strinjala z dvotirno politično akcijo, katero je propagi« ral tedanji tajnik. Kljub temu resignacija nI bila sprejeta, kajti odbor ni mogel uviževati vzrokov za njo in Je hotel ohraniti slogo -ln edinstvo v SANSu. Mesec dni kasneje pa Je pa izrecno zahtevo tajnika bila resignacija sprejeta. Od tedaj naprej sem moral vršiti tudi delo političnega tajnika, dasiravno mi Je kongres par mesecev preje poveril le zapisniksrstvo. Vprašalo se nI več, če Je čas nn razpolago ali ne; vzeti ga je bilo treba. , Izvršnemu odboru se ni posrečilo dobiti novega tajnika izmed treh izvoljenih namestnikov, dasi smo skušali to storiti na vse načine. Enoletna izkušnja nam je jasno dokszala, da SANS ne potrebuje tajnika samo radi imena ali časti, če ne misli resnično delati in posvetiti ves svoj čas samo tamu poslu. Kmalu po prvi seji izvršnega odbora ao bile razposlane okrožnice in apeli za ustanovitev podružnic na vsa naša podporna društva. Apelirali smo tudi na predsednike naših jednot in zveza, da vplivajo nu svoja društva. qlavni tajniki so z nami sodelovali v tem o*iru in SANS jim Je hvaležen zato. Toda resultat ni bil tisti, ki smo ga pričakovali. Naše podporne organitadje Štejejo nad 1300 krajevnih društev, toda v prvih šestih mesecih «e je odzvalo le okrog 30 naselbin, ki so ustanovile nsša postojanke. Vollko smo računali tudi na člane osrednjega ali širšega ln častnega odbora, toda uspeha nI bilo, Poalall smo apele na slovenske liste in glasila. Večina je okrožnico priobčila, nekateri ne, akoravno je kongres Imenoval vse urednika aH navzoča zastopnike v takosvani častni odbor. Naravno je, da tak rezultat ni mogel navduševati nobenega, zlsafcLpa ne upravnega tajnika ln druga člane eksekutive. Položaj se je zboljšal od Julija nsprej, tako da SANS danes šteje 90 podružnic, nevkijučivš! številke 21 v Newburghu (Cleveland), ki je decembra meseca odstopila, Izmed omenjenih 96 podružnic je 8 pasivnih, 88 pa aktivnih. Vso aktivnost prikazuje finančno poročilo, v katerom je označena poslans vsota, kraj in pa organizacija, h kateri spada dotično društvo aH društva. Nekaj |)ostojunk je samostojnih, največ pa združenih, tako da zastopajo po dve aH več društev v svoji okolici. 1 Po članstvu ln prispevkih je največja podružnica štev. 39 v Clevelandu, v kateri Je pridruženih nad 40 podpornih in kulturnih društev, kl zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. ClaDju. Prispevala Je'$S,198.20 do 30. decembra in nadaljnjih $1000 zadnji dan v letu, katera vsota pa ni uključena v tem računu. Druge pridne postojanke se nahajajo v Detroitu (1), Chicagu (2 in 00), Little Fallsu, N. Y (7), Uniontownu, Ps. (17), Conemaughu (28), Sharonu (30), Brldge-|x)rtu, O. (33), Waukeganu (30), skupna postojanke v Pueblu, Colo., Collinwoodu (48), La Sullu (49), Johnstovvnu (53), Strsbanu (55), Milvvaukeeju (50), Woree*terJu, N. Y. (05), Los Angelesu (07) ter nekatere druge manjše jjodruftnlce. Najštevilnejše so postojanke pod okriljem društev SNPJ, tem slede društva KSKJ, ABZ, SDZ, SZZ, samostojna društva in zbori in drugi, Dve postojanki JPO-SS sta tudi podružnic! SANHa in nekatere druge postojanke tudi prispevajo. Iz tega vira smo dobili $1,857.00. Ob istem čssu se Je HANH obrnil tudi na glavne odbore slovenskih podjjormh organizacij za finančno podporo v smislu kongresne resolucije. Večina teh je ukrepala o tem vprašanju na svojih sejsh lansko leto, ravno tako tudi poverjeništvo Jugoslovanskega tepubličanskega združenja. Do danes smo sprejeli finančno pod-l>oro kot sledi;,, Slovenska narodna podporna jednota $1000; obljubila je nadalj-nih $4000 00 Ameriška bratska zveza $1000 00. , , Slovenska dobrodelna zveza $300 00; obljubila nadaljnjih $700.00. Slovenska ženska zveza $200 00, njene podružnice in gl. odbor* niče pa $401.25, skupaj $001 25 Uprava JRZ $1000 00, ostanek likvidnega premoženja pa v bodoče. Glavni vir dohodkov SANSa od kongresa do .10. decembra 1943 je bil sledeči: Dsrovl nsbrsni na kongresu ............................... $ J ,380 50 . Prispevki od rednih podružnic ....... ........... 17,91807 Prispevki od jednot In^zvez................................. 2,901.25 1'rispevek od JRZ 1,000.00 . Prispeva nn od nevčlsnjenih postojank JPO-HS 1,057 00 Prispevki od društev In posameznikov ..... 4,400.00*) Za brošure in mmo........«................... 274.12 Skupni dohodki $29,000 02 •) V tej vsoti je uključeno $1472 00, ksr Je nsbrsl in izroči) Vin-rent Cainkar, glavni predsednik SNPJ, Ta ststistlka ja živa slika našega dela ln Je jasen dokaz, da ljudje radi podpirajo dobro stvar, uko jo pravilno pojmujejo ln ako Imajo ifioanbno vodstvo. V našem uradu ja bil tudi sestavljen celoletni račun BANSove-ga potovanja do 30. decembra. Račune sicer mesečno priobčamo v listih, vendar pa bo celoletni račun zanimal slasti one, ki radi brsksjo po številkah In žele vedeti, odkod je denar prišel in kako smo ga uporabili. Upravnih izdatkov ja bilo $04107.45, Združenemu odboru jugoslovanskih Amerikancev pa smo prispevali $4000. Bilanca koncem Jeta znaša $18 055 31 na banki ter $47 80 v ročni blagajni; skupaj torej $18,103 17. (Dalja prihodnjič.) MIHAIL AKCIBASEV S ANIN U. S. CREVVMEN CHEER NIP NOSEDIVE OFF MARIANAS • (Se nadaljuje.) "Poslušajte, Zinaida Pavlovna," je rekel Jurij in se sam bal svojega glasu in vprašanja, a se je delal brezskrbnega; "ali ni zanimivo psihološko vprašanje, kako da se niste bali iti z menoj sem . . ." Karsavina je v temi močno zardela, a je molčala. Jurij je težko dihal. Skeleče ga je veselilo, kot da bi drsel nad kakšnim prepadom, in obenem ga je bilo skeleče sram. "Mislila sem seveda, da ste poštenjak . . ." je slabotno in nervozno zamrmralo dekle. "Zaman ste Uko mislili!" je odvrnil, ko ga je še vedno naslajal isti skeleči občutek. In hipo-ms se mu je zazdelo, da je zelo originalno, če govori ž njo tako in da je v tem nekaj lepega. "Potem ... bi skočila v vodo . . Je dejala Karsavina še tiše ln še bolj rdeča. Po teh besedah se je pojavilo v Jurijevi duši nežno usmiljenje. Razburjenje je hitro poleglo in postalo mu je lahko pri srcu/ "Tako izvrstno dekle!" je toplo in iskreno de-jsl sam pri sebi in zavest, kako je čista ta toplota in iskrenost, ga je tako veselila, da so se mu , solze prikazale na očeh. Karsavina se mu je blaženo nasmehnila, ponosna ns svoj odgovor in na njegovo nemo Ji izrečeno odobravanje. TCo sta (šla proti izhodu, je dekle nenavadno razburjeno mislilo, zakaj je ni nič užalile in zakaj je ni bilo strah, ampak ji j« nemirno pri-jalo, ko jo je vprašal o tem. VI. Tisti, ki so ostali zgoraj, so stali nekaj Časa pri jami in se šalili iz Svarožiča in Karsavine; nato so se pa posedli po bregu. Moški so prižgali cigarete, vrgli žveplenke v vodo in leno gledali, kako so se širili po njej široki, enaki krogi. Lida je tiho pevaje hodila po travi; prijela se je za pas in napravila nekaj korakov s svojimi majhnimi, rumenimi čeveljčki. Ljalja je pa trgala rože in jih metala v Rjazanceva ter ga poljubljala z očmi. "Ali ne bi tačas kaj pili?" je vprašal Ivanov Sanina. "Pametna misel," je pritrdil Sanln. Stekla sta v čoln, odmašila pivo in pila. "Brezvestna pijanca!" je rekla Ljalja in vrgla vanju šop trave. "Do—bro!" je z užitkom izgovoril Ivanov. Sanin se je zasmejal. "Vedno sem se čudil, da se ljudje tako oboro-žujejo proti vinu," je dejal v šali; "po mojem živi samo pijan človek tako, kot je treba." "Ali pa kot žival," se je oglasil Novikov z brega. "Lahko tudi tako!" je kljuboval Sanin, "ampak pijanec vseeno dels samo tisto, kar bi rad ... če bi rad zapel poje, če bi rad plesal — zapleše in ga ni sram svojih rožic . .." "Včasih se še pretepa," Je pripomnil Rjazan-cev. "Tudi. Ljudje ne znajo piti — se preveč sovražijo ., "Ali se ti v pijanosti ne pretepaš?" je vprašal Novikov. "Ne," je rekel Sanin, "Jaz se pretepam rajši trezen, v pijanosti sem pa najbolj idealen človek. ker mnogo ostudnega pozabim." "A vsi vendsr niso taki," Je zopet pripomnil Rjazancev "Žal , seveda, da ne vsi... Ampak mene v resnici drugi prsv nič ne brigajo . . . Tako se ne sme govoriti!" Je rekel Novikov, "Cemu se ne bi smelo? Kaj pa, če Je to resnica?" "Lepa resnica!" se je oglasila Ljalja in stresla z glavo. "Najlepša, kar jih poznam," je odvrnil namesto Sanina Ivanov. Lida je glasno zapela in nevoljno prenehala. "Pa se jima vendar ne mudi!" je rekla. "Kaj bi se jima mudilo!" je odvrnil .Ivanov; "hiteti sploh ni nikoli dobro." "Ampak kar se tiče Zine ... ona je junakinja brez strahu ... in brez graje, seveda!" je sarkastično pripomnila Lida. Tanarov je prasnil v smeh, ker se je to pravkar ujemalo z njegovimi mislimi in je prišel v zadrego. Lida ga je pogledala; nato je zopet uprla roke v bok in se cela zvijala sem ia tja. "Seveda, mogoče jima je tam zelo prijetno!" je zagonetno dostavila ter zmajevala z rameni. "Pst!" jo je prekinil Rjazancev. Zamolklo je jeknilo iz črne luknje. < "Strel!" je kriknil Safrov. "Kaj je to?" je ihteče vpraševala Ljalja. in vlekla Rjazanceva za rokav. "Pomirite se, če je volk, ni nič, ker ob tem času nič ne napravi... in dveh se ne bo lotil..." jo je miril Rjazancev, nevoljen na Jurija in na njegovo otročarijo. "Eh, vraga!" je prav Uko nevoljno kriknil Safrov. "Saj gresta, gresU ... ne razburjajte se!" je rekla Lida in zaničevalno namrdnila ustnice. Sum se je bližal in kmalu sta se prikazala iz teme Karsavina ln Jurij. v Jurij je ugasnil svečo in se vsem prijazno in negotovo nasmehnil, ker še ni vedel, kako so mislili o njegovem pohodu. Ves je bil posut z ilovico. Karsavina pa je imela silno umazano ramo, ki se je ž njo zadela ob steno. < "No kaj?" je hladno vprašal Semjonov. "Precej originalno in lepo," je negotovo odgovoril Jurij, kakor da bi se hotel opravičevat^, "Samo daleč ni mogoče iti, ker je zasuto. Nekak pod gnije Um. "Ali ste slišali strel?" je spraševala Karsavina in oči so se ji živahno leskeUle. "Gospoda, midva sva že vse pivo popila in si v precejšnji meri odvezala duši!" je zakričal spodaj Ivanov. "Alo, gremo!" Ko je čoln spet priplul na široko reko, se je že prikazala luna. Bilo je čudovito tiho in jasno; na nebu in v vodi, zgoraj in spodaj so se enako lesketale zlate zvezdice in bilo je, kakor bi plaval čoln med dvema zračnima globinama brez dna. Gozd je bil na bregu in v vodi črn in Ujinstven. Slavec je zapel. Ko so vsi molčali. se jim je zdelo, da ne poje ptič, ampak neko srečno, razumno in zamišljeno bitje. "Kako je lepo!" je rekla Ljalja, privzdignila oči in naslonila glavo na okroglo, toplo ramo Kariavine. —«-r--*-— Nato so zopet dolgo časa molčali in poslušali. Slavčevo petja je zvonko napolnilo gozd, odmevalo nad sanjavo reko kot zvok strmca ter plavalo nad travniki, kjer so v megleni mesečini mirno otrpnil« rože in trava, v daljavo in gori proti mrzlemu, zvezdnemu nebu. "O čem poje?" Je zopet vprašala Ljalja ter kot po previdnosti spustila roko z dlanjo zgoraj na koleno Rjazanceva; čutila je, kako je močno in trdno koleno vztrepetalo in se bala ter obenem veselila te kretnje. "O ljubezni vendar!" je napol za šalo, napol za resnico odgovoril Rjazancev in lahko pokril z roko drobno in toplo dlan, ki je zaupno ležala na njegovem kolenu. "V taki noči se človeku ne ljubi misliti ne na dobro ne na hudo," je rekla Lida v odgovor na lastne misli. (Sa nadaljuje.) "Neapel videti in umreti9... "Vedi Ncapol e pol muori!" (vidi Neapel in potem umri), P' avi italijanski pregovor. Ne-po/abljtva tn prekrasna, amft-teatralna lega tega skoraj mili-jonskega velemesta s Vezuvom v ozadju, nad katerim se dviga gosti, dolgi oblak dima kot znak njegove Stalne dejavnosti, ki gs v tem pogledu odlikuje kot »di ni evropski ognjenik, saj Etna se bolj redko oglaša Vendar omenjeni pregovor, čeprav popolnoma odgovarja razpoloženju \i*ke#a obiskovalca, ni tako tragično zamišljen in Je bolj *ad ju>njaške iegsvustr. Mori je na-mre« m len a vasica v bližini mesta . Amp*k odkar so ga po silovitem bombardiranju zasedle zavezniške rele preteklo jesen, je Ne«|*1 vri drugačen Mnogo hu• jr porušenih, kljub temu p« ima mesto ie lepo lice, zlasti pa njegova okolica s |M>gledom na morje. Wak* tiroka okolica leg« se-n>eljskege raja je »ad vulkanskih izprememb. katere so se ve. «HHfma zgftdile >e v zgodovinski dobi. To se ojia/a ne samo v vsej dkolici Vezuva, marveč tudi na neobičajno razviti obali, na Številnih večjih in manjših otokih, in posebno na čudovitih Flegrej-sklh poljanah. Znamenitosti Je toliko, ds bi bilo potrebno več tednov, če bi si kdo hotel vse podrobno ogledati. V vsem obsežnem zalivu so številne višave, odkoder se odpirajo krasni pogledi s severa od visokega otoka laehle in Caua Mistna preko malega zaliva Pozzuoli, ki skriva v ozadju /r ugasle vulkane in vulkanska polja. Ukoj za tem ae razteza mogočno eredišče italijanskega juga, ki hrani tolike apomemke svoje burne preteklosti; južno od mesta stoji sam zase ponosni stožec Vezuva, kakor da bi ae hotel razločiti od ostalih planin, okrog njega pa plodna ravnica. Campania fehx, kakor jo je imenoval že Vergil. Od Neapla do SorrenU se razteza cela vrsta mest. ki niso manjša od največjih slovenskih. Uko da se z morja vse zdi kakor neprekinjen venec. Južni del zaliva se končs s "otokom sonca". OUR PEACETIME SHIPPING NEEDS ?mm COASIAI ANO «Nt»#coatlAi rtANftPosunoN višave zvezane z vzpelo u, sto ima tudi posebno pnljuj no domačo obrt, v kateri * liiiujejo rokavice, nakit iz k J lave, želvovine, školjk, srebrnina, posnetki sturmskT brona. o. a. Najzanesljivejše dnevne d lavske vesti so v dnevniku "P, sveti." AU jih atatemk aL fazni mali oglati A moški JUBILANT PllOMT DKK CRKWMEN »board a U. S. carrler cheer loudly as the ship*« ack-ack gunners shoot down aB attacking Jap plane which ls shown (right center) as it hits the sea with a splash. Smoke from exploding anti-aireraft shells blends Into the horizon. The action took plače during the American attack on Saipan and Tinlan ln the Mariana Islands. This is an oflteialU. S. Navy photo. - * ...... Caprijem, ki je samo geološki podaljšek sorrentskega polotoka. V neapeljsko okolico se rapuna tudi druga stran zaliva proti Amalfiju, kjer se skoraj že prične kalabrijska romantika. Ves U nebeški kraj je obrobljen z visokim vencem južnih Apeninov. Seveda, najlepši pogled na vso to rajsko panoramo je z Vezuva, pod katerim leži ves kraj kakor plastični relief, vendar tudi iz vseh okoliških krajev vidiš večji del zaliva iz raznih perspektiv in se ti zdi, kakor da je narava sama hotela amfiteatralno oblikovati to ozemlje, da bi ga lahko navdušeni popotnik ' od povsod primerno občudoval, i Neapel, grška naselbina Ne-apolis, po naše torej Novo mesto, ni menda veliko mlajši od samega "večnega" Rima. Ko je ta sUri sedež zapadnega helenstva moral skleniti zvezo z že mogočnim Rimoip, je sčasoma postal središče antičnega znanstvenega in umetniškega življenja. Zato ni čudno, aa že nesmrtni umotvori Homerja in Vergila opisujejo lepoto, teh krajev. Tukaj je bil tudi Puteoli, največja pomorska luka sUrega veka. Številni rimski cesarji so zelo veltko storili za te kraje, ki so doživeli Uko razkoifcn sijaj, kakor nikoli več potem. Grška in rimska kultura na največji stopnji sta se tukaj združili do popolnosti, ki je nobena doba ni več dosegla. Ves ta sijaj je delno propadel nemirnih časih preseljevanja narodov in tudi zaradi stalnih vulkanskih izprememb. Ko so se vsi ti viharji polegli, so v mestu šest stoletij gospodarili domači vojvode. Nato so skozi ves srednji vek do preteklega stoletja vladale razne velike vla darske rodbine: Normani, Ho-len-staufen, Anjou, Aragonci, Bourbonci. Najdelj so vladali Spanci, po več stoletij, in Ukoj zatem Francozi. Zato je tako težko razumeti Ncapolitanca tudi onemu, ki sicer zna italijanski, kajti vsi ti vplivi se čutijo seveda tudi v narečju, ki ima še največ španskih elementov. Od arhitektonskih vplivov je zapu stil največ spominov španski barok. V zadnjih stoletjih so se vrstile vstaje proti tujski nadvladi, dokler ni veliki osvoboditelj Italija ln borec za svobodo zatiranih narodov. Garibaldi, nastopil svoje smagovite poti in pregnal tujot najprej iz kraljestva dveh Skilij. ki ga je prvega sedinil s kraljestvom Pie-monU in Sardinije. To je bil začetek zedinjenja vae Italije. Neapel Je dosegel v zedlnjeni domovini nov razmah kot druga pomorska luka Italije, ki ima v mirnih časifc redne zveze z vsem svetom. Življenj*)? močno razgibano in jutnjaško živahno tako. da mesto, kar se promets in obsežnosti tiče. nič- ne zaosUja za Rimom in Milanom. Sirom sveta so znane napnlitanske narodne pesmi, toda od romantike, ki jo opisujejo starejši piaci. je nauk) le malo SUre. legendarne luke SanU Luna ni več. Tam Je sadaj na|moderne)*i del mesta. s celo vrno sijajnih hov. Kakor povsod, tako je tudi tukaj napravil fašistični režim, primeren ml. Začeli so podira-1 ti stare dele mesta in graditi številne monumentalne palače. Od modernih palač je treba omeniti v prvi vrsti grandiozno pošto, vso iz marmorja, niklja in stekla, ki ji ni podobne v vsej Evropi. Nova Stazione Mariti-ma za prekomorski promet odlično ustreza svoji nalogi. Galle-ria Umberto I., po italijanski navadi pokrita promenada med štirimi velikimi palačami, je ogromna in je Ukoj za milansko. Tudi glavno gledališče San Car-lo sodi med največja v Evropi in po velikosti ne zaostaja dosti za Scalo. Bolj kakor številne cerkve karakterizirajo mesto tri mogočne, srednjeveške trdnjave: nad mestom je ponosni St. Elmo, takoj pod njim bivši kartuzijan-ski samostan, sedaj .muzej, ob morju sta drug blizu drugega trdnjavi Castel doH^rtflfMKara kraljevska palača Časflel Nuovo. Poleg morja je tudi velikanska novejša kraljevska palača, v kateri sUlno stanuje prestolo-naslednik princ Piemontski. Nasproti kraljevemu dvoru je razkošna dvorska cerkev, podobna rimskemu Panteonu s pod-krožno kolonado. Toda največja znamenitost j mesta je Nacionalni muzej, ki sodi med najbogatejša in največ ja zbirališča klasične umetnosti na svetu. Tukaj so zbrane najpomembnejše izkopanine, predvsem iz Pompejev in Herkula-na, potem iz Puteolija, iz pose stev Farneških in iz term Cara-calle. Posebno sijajna je ogromna zbirka kipov v marmorju in bronu, ki obsega skoraj vso nedosegljivo grško in rimsko klasično umetnost. Izredno obilna je tudi zbirka fresk in mozaikov, umetniško oblikovana zlatnina in srebrnina, male bronce lz vseh panog domačega življenja, antike, terakota, poslikano ste- klo, kipci in redka zbirka grških vaz. Muzej ima tudi znano pinakoteko. Bogastvo tega največjega iUlijanskega muzeja odgovarja pač redkim izkopaninam tega znamenitega kraja. V mednarodnem znanstvenem svetu je znana zoološka postaja, ki proučuje raznolično življenje v Stredozemskem morju. V katedrali po relikvije sv. Januari-ja, zaščitnika mesta, ki je našel mučeniško smrt v gledališču v Puteoliju. Na Capodimfentu so tudi katakombe, ki so arhitektonsko pomembnejše od rimskih. Zaradi svoje razsežnosti je Neapel prvo iUlijansko mesto, ki razpolaga s podzemno železnico, a vrhu tega so vse okoliške mlad ali star, za zavijanje o\Am $35.00 za 5 dni. Stalno delo Po3 bujemo tudi dekleta; 60c na uro četna plača. STEVENS LAUNDRV _3001 W. 51st St. POTREBUJEMO IZKUŠENE ni KLETA IN ŽENE za knjigovez štvo. 40 urno redno delo in nadej Vzamemo tudi novinke. Stalno del dobra plača. iS p. F. pettibone & CO. v 27 No. Desplaines St. m FARMA NA PRODAJ Proda se 78 akrov obsegajoča t ma, vse orodje in mašinerija, živin ter kokoši. 7-sobna hiša in elektri v hiši. Farma se nahaja od voga dveh tlakovanih us 50-31 cett Grand Haven in Grand Rap Mich. Za nadaljnja pojasnila piši na naslov: John Slosarik, Box l: West Olive. Mich. RAZPIS SLUŽBE Išče ao moška oseba ss pisa nlške pošlo pri upravništvu lis Proevete. Zahteva se nekoli srednješolske isobrazbe (hI school), ter da rssume lo ▼saj sa silo čitati slovensko. D< je, stalno in plača primerno bra. Kdor ima,vesalje do tak« dela« na) sa kmalu prijsvi in a ▼ode svoje kvalifikacije, ima ie kaj isbušenj v pisarniik poslih, toliko boljše. Piaati ja treba na UprsvnUl PROSVETE. 2867 S. Lawnda Ave« Chlcago 23« IU. TISKARNA S.N.PJ. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice 4n shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . • • • • • VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • * .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerna« unijsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P R! N T E RY 2657-59 S. Lawndale Avonue - - Chlcago 23. IlUsois TEL. ROCKWELL 4904 naročite si dnevnik prosveto Po sklopu 12. rodne konvearije ae lahka natett aa list Prosvete Is Prišteje eden. dea. tri. štiri ali pet članov b mm iraHa« k eal aarei ainl. List Prosveta stane aa vso tniVtr m šlaao ali aetlane » ene letno aarotatao. Ker pa Ae plačajo pri asesmanta llit a ••dnlk. se jim to prišteje k aaročaftaL Tom) sedaj ai vsroks. rečL da je list predrag sa člane SNPJ. Uat Prosveta je vaša lastnias ls Jo v vsaki drušini nekdo, kl M red Utal list vsak daa. Pojasnilo;—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bHI član SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo sahteval sam svoj lat tednik, bode moral tisti član Is dotične druiine, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tef« «* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cene Uatu Prosveta je* Za Zdraš. države In Kanado |U0 Za Chleoao la okolico Je .. 1 tednik la . 2 tednika la ' 9 tednike tn 4 tednike ln I tednikov la Za Evrope jo Ispolatte spodnji kupon. priloAlle v pisara Im si aaročlte PROSVETA. SNPJ. 2417 So. Lasradale Am Chlcago 22. IU. PrUoioao pošUjaai _ _ denar!« liat kl je vaša lastalaa. -ČL Naslov Ustavite člaaov moje L 2. tednik la ge pripišite k meH Filmska Igralke Ann Sevage. No*