delo хМјелје GLASILO DBUVCEV TOVARNE LETNIK 30 шшШШШШШ ŽIRI, SEPTEMBER 1992 Potrebna bo doslednost in podjetnost Trenutni položaj je tak, da čutimo politiko tečaja tolarja v odnosu do pomembnejših svetovnih valut. Ta politika je bila vse leto do pretežnih izvoznikov dokaj neugodna, predvsem zaradi povečevanja stroškov. Lani so tečajne razlike (in spremljajoče cene) pokrivale stroške velikega R pri obrestih, letos pa smo plačevali samo obresti, ki niso bile pokrite s spremljajočim tečajem. Ravno tako velja za ostale stroške pri tolarskih nabavah, ker so bile cene inflacijske, na dohodkovni strani pa razlik nismo mogli nadoknaditi. Naslednji sklop so plače, ki so tudi rasle hitreje kot dohodek. Vse to je povzročilo slabo likvidnost in s tem povečevanje zadolženosti. Kljub temu pa trenutna solventnost ni padla, zadolženost pa ni večja kot smo načrtovali v letnih planih. To pomeni, da smo vseeno uspeli vsaj del nepokritih stroškov pokriti z zmanjševanjem le-teh. Konec avgusta smo namreč tudi v letni dinamiki predvidili najvišjo raven zadolženosti. Če na kratko strnem: trenutno je največji problem v tem, da nam ob izplačilu OD, davkih in prispevkih vedno ostaja premalo sredstev za plačila dobav. Dolgoletnega zadolževanja si ne moremo več privoščiti, zato bo potrebno vse sile usmeriti v zmanjševanje stroškov poslovanja, ker nas v drugi polovici leta poleg tekočih obveznosti čaka še vračanje najetih kreditov. Za Alpino je druga polovica leta vedno pomenila večji del realizacije. V prvi polovici leta so tudi zaloge v skladiščih večje, ker del obutve ч Direktor podjetja Bojan Starman za sezono jesen—zima izdelujemo prej, kot jo lahko od-premljamo. Naša osnovna naloga do konca leta je, da bistveno zmanjšujemo naše zaloge in s tem izboljšamo likvidnost in zmanjšamo raven zadolžitev na raven letnega plana. Moram poudariti, da so izgledi na področju prodaje dokaj normalni. Ocenjujem tudi, da bodo vse naše zmogljivosti zasedene do sredine naslednjega leta. Zasedenost kapacitet seveda ni dovolj, če ne uspemo iztržiti ustrezne razlike v ceni. Zato moramo vse naše moči usmeriti v zmanjševanje stroškov proizvodnje, na drugi strani pa skozi razvoj in kakovost I izdelkov doseči višje prodajne cene. Vedno bolj natančno spremljamo vse vrste porab v podjetju, tako pri režijskih stroških, kakor pri porabi materialov za osnovno proizvodnjo. Malenkostno se izboljšuje položaj na področju cene kapitala, ki se je zaradi zmanjšanja inflacije znižala, nekoliko pa se je povečeval tudi tečaj, kar pomeni, da so se »škarje« (ki so se v prvem polletju že močno razprle), začele počasi zapirati. Seveda bo potrebno zastavljene cilje tudi uresničevati. Želimo si vsaj približno normalne zime, da bi obutev, ki smo jo izdelali za zimo, tudi dobro prodali. Položaj je težak, vendar sem prepričan, da ga lahko obvladamo. Ne sodimo med tista podjetja, ki se ne morejo reševati sama in se bodo pripravljala na razpis vlade za sanacijo. To pa bo pomenilo, da so se odločile za podržavljanje; torej prenos vseh pravic na državo. V procesih izgube trgov in delov premoženja smo dokazali sposobnost, da z iznajdljivostjo in strokovnim delom ohranjamo podjetje. Vemo, da z našim poslovanjem še ne moremo biti zadovoljni. V proizvodnji in v vseh naših službah smo še vedno prepotratni. Naš izdelek je še vedno obremenjen z mnogimi stroški, ki niso nujni. Da bi premostili krizo in organizirali podjetje na stabilnejših osnovah, da bi podjetje lahko normalno poslovalo brez tuje pomoči, bo potrebno načrtno delovanje, predvsem v smeri — kako bi delali, če bi bilo podjetje tvoje? Če bi razmišljali kot lastnik podjetja, bi ugotovili, da je marsikaj odveč ali slabše organizirano, kot bi lahko bilo. Tu mislim na izkoriščanje vseh vrst zmogljivosti, ki še vedno ni dosegla ustrezne ravni. Nujno je, da se v prizadevanja vključujejo vsi, vsak na svoj način, pri čemer je jasno, da so vodilni najbolj odgovorni. Načrtno delo, izkoriščanje možnosti zmanjševanja stroškov in skladno delovanje vseh, bi ob normalnih pogojih poslovanja moralo prinesti ustrezne rezultate. Bojan STARMAN 1^-9 2e dalj časa se zavzemam, da bi v računovodstvu bolj uveljavili standarde. S tem želim prispevati k uresničevanju take usmeritve Alpine, ko naj bi se le ta razvijala med najbolj učinkovita sorodna podjetja v svetu. Tej razvojni usmeritvi je bila dodana še zahteva, da je zato treba izboljšati poslovanje na vseh področjih. To sem razumel kot izboljšanje na vsakem posebej, torej predvsem na svojem. In prav tu, pri ločevanju med posebej in nasploh, se zadeve zataknejo. Ali stvari nisem razumel dobro, ali pa je delitev dela in odgovornosti naša šibka točka. Izgovarjanje, da nimamo domačih standardov, ne drži, saj imamo mednarodne. 2e dolgo poznamo mednarodne računovodske standarde. Zagotovo bodo že v kratkem (morali bi biti že pred izidom te številke) s strani stroke napisani slovenski računovodski standardi in samo vprašanje časa bo, kdaj bodo uzakonjeni. Z gotovostjo lahko trdim, da se bodo naslanjali predvsem na zgoraj omenjene mednarodne standarde. Upam, da jih bomo pri načrtovanju za leto 1993 in potem tudi pri delu upoštevali, tudi če ne bodo še uzakonjeni. Saj ne verjamem, da bo kdaj v zakonu napisano, da mora Alpina postati eno najboljših podjetij na svetu. Tone ENIKO DOGOYARinfflO fC -DOCOYORIll ffflO M Nismo med tistimi, ki jim obseg proizvodnje pada v prvem polletju smo izdelali preko 925.000 parov obutve, kar je celo nekaj tisoč parov več, kot lani v istem obdobju. V sami strukturi proizvodnje je prišlo do manjših sprememb in sicer se je izdelalo več smučarskih čevljev, planinske obutve, ženskih in ženskih nizkih, ter manj trim obutve, moške obutve in sandal. Sicer pa smo izdelali največ ženskih nizkih (284.000 parov), moške obutve 210.000 parov in sandal preko 120.000 parov. Na športnem programu pa največ tekaških (78.000) parov, trim 68.000 parov, smučarskih čevljev (pancerji) pa blizu 54.000 parov. Kvaliteta Dovoljen % izmeta za I. polletje leta 1992 je znašal 1,3 %. Dejansko je bilo narejenih 17.846 parov škartirane obutve, kar predstavlja 1,9 % vse proizvedene količine. Produktivnost dela Tako proizvodnja na delovni dan, kot fizična produktivnost sta se v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta rahlo izboljšali. Tako se je v letošnjem prvem polletju v treh delavnih dneh manj in s povprečno tremi zaposlenimi manj izdelalo 11.400 parov obutve več kot v prvem polletju leta 1991. Pri tem seveda zanemarjamo samo strukturo proizvodnje in zahtevnost izdelave. Najmanjši preseg norm je bil v letošnjem prvem polletju dosežen v februarju — znašal je 2,6 %, najvišji pa v juniju — 8,6 %. Povprečno so bile norme presežene za 6,1 %. Zaposlovanje v prvih šestih mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih povečalo za 13 in znaša 30. 6.1992 1.442. Do povečanja je prišlo v proizvodnji in skupnih službah, v maloprodajni mreži pa ostaja stanje nespremenjeno. Veselo na praksi Izkoriščanje delovnega časa Ko gledamo strukturo delovnega fonda ur, močno izstopa podatek, da so se ure po učinku, po času in čakalni čas zmanjšale, povečalo pa se je — ne samo relativno, ampak tudi absolutno — število izostankov. V okviru izostankov se je zmanjšalo število ur rednega dopusta in boleznin, povečalo pa se je število ur praznikov, porodniškega dopusta in ostalih izostankov. Nadurno delo Najbolj se je povečalo število proizvodnih nadur, tako absolutno, kot relativno, zmanjšalo se je število nadur v maloprodajni mreži. Prodaja in izvoz Alpina je v prvem polletju leta 1992 prodala 833.200 parov obutve, kar je 8 % več kot v enakem obdobju lani in predstavlja 90 % vse proizvedene količine. 20% vse obutve se je prodalo preko maloprodajne mreže, 6 % se je prodalo preko grosistične prodaje, 74 % obutve pa je bilo izvožene. Izvozili smo skupaj za 15 milijonov DEM, uvozili pa za 11 milijonov DEM in pri tem dosegli pokritost uvoza z izvozom 132. Zaloge Skupna vrednost zalog v proizvodnji po planskih cenah je znašala 30. 6.1992 785 mio tolarjev, kar predstavlja 54 % povečanje glede na 1.1.1992. Vrednost zalog v maloprodajni mreži pa znaša 521 mio tolarjev po prodajnih cenah, kar je 80 % več kot 1.1.1992. Ob taki povprečni višini zalog in porabi materiala oz. prodaji končnih izdelkov, kot je bila v Alpini v prvem polletju 1992, bo v letošnjem letu znašal obrat zalog v proizvodnji 3,3, kar pomeni skupaj 111 dni vezave. Za enako obdobje so znašali dnevi vezave zalog v proizvodnji 119, torej se je čas vezave skrajšal za 8 dni. Nasprotno pa se je obrat zalog v maloprodajni mreži poslabšal, saj so dnevi vezave za prvo polletje 1991 znašali 141, za prvo polletje 1992 pa kar 253 dni. Ob taki prodaji in povprečni višini zalog do konca leta bo znašal letni obrat zalog v mreži komaj 1,44. Osebni dohodki v prvem polletju letošnjega leta je znašal povprečni neto osebni dohodek v Alpini 21.873 tolarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani so povprečni neto osebni dohodki višji 3,39 krat, medtem ko so cene življenjskih potrebščin porasle za 3,86 krat. Kaj pokaže rezultat polletnega poslovanja Ustvarili smo za 1,25 milijard SIT prihodkov od prodaje; poslovnih stroškov in izdatkov smo imeli za 1,2 milijarde SIT, dobička iz rednega poslovanja je bilo za 91 milijonov SIT. K temu je treba prišteti še nekatere druge prihodke in odhodke. po poslovnem poročilu nam< Organizacija Še tako uspešna organizacija ni učinkovita, če na eni strani nismo dosledni, na drugi strani pa, če ne upoštevamo sprememb, na katere naletimo doma in v okolju. Prav to vedeti in upoštevati je najtežja naloga organizatorja. Organizacija Pojem dobre organizacije lahko uporabljamo le, če gre vsaj za smiselno uravnavanje dogodkov. Kadri Kadri so najdragocenejše investicije, ravnamo pa z njimi kot da bi imeli opravka z odpadnim blagom. Denar: Denarje sveta vladar; zal se tega prav zavemo šele takrat, ko ga nimamo. Denar Če namesto, da denar hranite, le-tega neprestano obračate, imate veliko možnost, da boste postali uspešen podjetnik. Uredništvo KAKO UtTVARJAfflO V Rovtah in Šentjoštu »Trenutno smo zadovoljni, delo je dobro pripravljeno, tako da ni veliko zastojev; le tu in tam kakšen dan (etikete). Zato se da kar dobro dosegati norme, seveda ne pri vseh artiklih enako,« pripoveduje Majda Pek, ki vodi obrat v Rovtah. »Transport je sedaj bolje rešen, kot je bil prej, vendar so še težave. Tudi strojni park bi morali še nekoliko dopolniti. Skratka, ko delo teče je vse o.k., ko se kaj ustavi, pa ...« »S Colorado programom, ki ga trenutno izdelujemo, bomo nadaljevali še ves september. Ker so roki napeti, bomo delali še ob sobotah. Gre kar za kompliciran čevelj in finejše materiale. Kljub temu računamo na dnevno proizvodnjo 250—300 parov,« ocenjuje delo vodja obrata v Šentjo-štu Peter Mlinar. »Doseg norme je sedaj nekaj čez 100 %, če pa pride do priučevanja ob novih artiklih, seveda nekaj mesecev norme ne dosegamo. V obratu je trenutno zaposlenih 36 delavcev, efektivno pa jih dela petindvajset, šestindvajset. Kaj to pomeni, je jasno ... Kar zadeva oskrbo, je iz uro v uro; včasih so tudi zastoji. Omenil bi tudi, da bo treba posodobiti strojni park.« Tudi Magda Dolinar, ki je tukaj mojstrica, pravi: »Problem so majhne serije. Prihaja tudi do defektov, na primer, zaradi tanšanja. Vemo, da so povsod napake, vendar bi morali bolj paziti tudi pri kompletiranju, kjer prihaja do napak. Težava je tudi, če nov artikel pride v proizvodnjo prepozno, tako da sama ne morem preizkusiti, kako se izdeluje.« Nejko PODOBNIK Razmere na domačem J w • w w trziscu Razmere na domačem trgu v sezoni pomlad—poletje 1992 niso dovoljevale dobrih rezultatov. V MPM smo do konca julija prodali nekaj več kot 200.000 parov obutve, kar je 11 % manj kot lani. Al-pina obutve sicer prodamo več kot prejšnja leta; zmanjšala se je prodaja dokupljene obutve, predvsem zaradi manjšega nakupa. Kljub večji prodaji Alpinine obutve so naše zaloge še vedno prevelike. Na to je vplivala velika količina obutve, ki je prišla v maloprodajno mrežo potem, ko je nismo mogli prodati nekaterim kupcem (Bosna, Meissen). Čeprav rezultat ni dober, se je bilo potrebno zelo potruditi. Uspeli smo ga doseči z nekaj prodajnimi akcijami (razprodaja starih zalog v marcu in juniju, popusti za klube, itd.). Grosistična prodaja je prodajala v okviru načrtov, razen pri trim obutvi, kjer nas je konkurenca onemogočila z nižjimi cenami. Naročena obutev je bila izdobavljena v celoti, tako da novih zalog ni. Je pa grosistična prodaja manjša kot lani, zmanj- Iz našega obrata v Rovtah V Sentjoštu veliko bolezenskih izostankov šanje pa je načrtno zaradi razpada Jugoslavije in ustreznega razmerja med MPM in grosisti-čno prodajo. Nekaj je še neizterjanih računov, kar bomo uredili pred jesenskimi dobavami. Poslovanje na Hrvaškem je zaradi znanih razmer zmanjšano. Z varčevanjem in zmanjšanjem dobav obutve se poskušamo prilagajati nastalim razmeram. Za jesen in zimo smo na domačem trgu pripravljeni. Prvi odzivi na novo blago so pozitivni; upamo, da bodo vse količine izdobavljene v dogovorjenih rokih. V težkih časih se vsaka napaka še bolj vidi in prepozno izdelana obutev nam bo zagotovo ostala do naslednje jeseni. Tudi domače tržišče ne dopušča več visokih zaslužkov, zato bo potrebna zelo pretehtana cenovna politika. Z reklamno službo smo se dogovorili tudi za ustrezno reklamo, ki nam je spomladi manjkala. V naših prodajalnah stalno uvajamo tudi popuste, s čimer želimo kupce ponovno pritegniti k nakupom. Zaradi velikih in de-sortiranih zalog bo gotovo potrebna še kakšna dodatna akci- ja. Udeležili se bomo tudi vseh pomembnejših sejmov, tako modnih kot smučarskih. Na nekaterih programih bomo imeli slabšo ponudbo dokupljene obutve, ker v Sloveniji ni ustreznih proizvajalcev; na Hrvaškem so dokaj nezanesljivi; deviz za uvoz pa je na razpolago le omejena količina. Za uspeh je potrebna kvalitetna vsestranska ponudba. Pred začetkom glavne smučarske sezone bomo zato za prodajalce in naše kupce organizirali ustrezne seminarje, na katerih jih bomo seznanili z vsemi novostmi. Skratka, za novo sezono smo se v domači prodaji poskušali čimbolje pripraviti; zaradi gospodarske krize ne pričakujemo blestečih rezultatov, upamo pa na boljše kot so bili pomladi. Aleš DOLENC Kriza se je zaostrila Prodaja na Hrvaškem je v letošnjem letu precej upadla, saj dosegamo le tretjino prodaje, ki smo jo včasih imeli na tem tržišču. Če primerjamo letošnje rezultate prodaje z lanskoletnimi, ugotovimo, da smo v sedmih mesecih letošnjega leta dosegli 38% prodajo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Vzrok za tako velik padec prodaje je kupna moč. Veliko prodajaln, ki so na vojnem področju, ni poslovalo, tako da je izpad prodaje še večji. Za poslabšanje prodaje pa je poskrbela tudi hrvaška vlada, ki je uvedla carine na vse uvoženo blago. Carina znaša 23,5%, plačati pa jo je potrebno takoj, tako, da so izdelki v prodajalni precej dražji. Za povprečni OD na Hrvaškem dobite dva para čevljev, za povprečni OD v Sloveniji pa 8 parov. Ta podatek nam tudi pove, zakaj je prodaja tako upadla. Če pogledamo podatke o prodaji za prejšnja leta, lahko vidimo, da so prodajalne na Hrvaškem (2 rajon) dosegale 40% celotne prodaje v MPM. Kljub temu mislim, da moramo prodajalne na Hrvaškem obdržati, saj upamo, da bo kriza na Hrvaškem kmalu minila in da bo to tržišče čez nekaj let za nas spet zanimivo. Bojan KONČAN KAKO UfTVARMfflO Na Hrvaškem že lastninjenje Na Hrvaško se podam le vsakih nekaj let, morda je to premalo, da bi izvedel kaj bistvenega, kar bi delavcem Alpine koristilo ali pa bi bilo vsaj zanimivo. Kljub temu je preskok iz skupne države v dve povsem samostojni državi zanimiv za premislek — koliko je to vplivalo na odnose in sodelovanje med Alpino in podjetji, ki delajo za nas kot kooperanti. Ko govorim z direktorjem VI-GA v Varaždinu Vinkom VA-LENTIĆEM, takoj spoznam, da so, kar zadeva lastninjenje, vsaj formalno pred nami. Kaj se bo seveda iz tega izcimilo, še ni povsem jasno. Glede na zakon so se odločili, da bodo najprej pri nakupu (po knjigovodski vrednosti) delov tovarne sodelovali zaposleni delavci, ki bodo imeli 20% osnovnega popusta, potem pa še za vsako leto delovne dobe po 1 odstotek. Tem bodo lahko sledili upokojenci in drugi delavci, ki so kdaj v podjetju delali. Sledi še nekaj stopenj, ki nakazujejo smer hrvaške privatizacije. Z vrednotenjem se tudi tu ukvarjajo posebne agencije, ki jim, kot kaže, v podjetjih kar zaupajo. Glede na razmere, ki na Hrvaškem vladajo, je pričakovati, da bodo v mnogih primerih prišli na vrsto tuji sovlagatelji, ker ljudje povečini nimajo kaj prida denarja. Aktualni intervju Preveč je prenizkih plač Pogovarjamo se s predsednico Svobodnih sindikatov Alpine Natašo Demšar Delo-življenje: Kako ocenjujete delovanje svobodnih sindikatov Alpine v zadnjem obdobju? Nataša Demšar: Mislim, da smo v danih razmerah napravili kar smo mogli. Vemo, da živimo v prelomnem času, zato trdim, da nismo mogli »iztržiti« več. Kljub temu se zavedam, da smo še vedno na izhodiščni točki; še vedno nismo to, kar bi sindikat moral biti. Če bi želeli še napredovati in postati močnejši, bi se morali profesionalizirati. Delo-življenje: Kaj pa smatrate za največji uspeh? Nata^ Demšar: Z neprestanim dogovarjanjem smo v tovarni dosegli največ, kar se je glede na kolektivno pogodbo dalo. Seveda pa s tem še nismo zadovoljni, ker menimo, da je še preveč prenizkih plač. Delo-življenje: Kakšne pa so sicer vaše vsebinske usmeritve za delo sindikata? Nataša Demšar: V glavnem bomo delovali v že zastavljeni smeri. Bolj pa si bomo prizadevali izboljšati tarifni del kolektivne pogodbe. Upamo tudi, da se nam ne bo treba ukvarjati s poslovnimi zadevami, kot so (na primer), pomanjkljiva organizacija, tehpologija, priprava dela, stroški, itd. To je domena vodilnih. Delo-življenje: Prav gotovo bo proces lastninjenja tu prinesel spremembe. Nataša Demšar: Upam, da bomo dobili take lastnike, ki bodo imeli optimalen interes za uspešno poslovanje. Najbolj me skrbi, da ne bi nekateri tega procesa izkoristili za dosego zgolj lastnih interesov, delavci pa bi potegnili »ta kratko«. Moto sindikata je, da plače ne bi bile zgolj socialne kategorije, temveč, da bi bile le-te res odraz dela in sposobnosti. Skratka, naloge, ki nas čakajo, so res zahtevne; naj ponovim, da jih bomo lahko opravili le s pravim profesionalnim delom. Nejko PODOBNIK »Kar zadeva sodelovanje z Alpino, pa ga ocenjujem zelo dobro in to na vseh področjih, tako organizacijskem kot tehničnem področju; tudi oskrba je zelo dobra,« je povedal direktor Vinko Valentič. »Problem za nas je predvsem premalo plačana minuta. Za naprej računam, da bo sodelovanje teklo prav tako, ne glede na to kdo bo lastnik. Če bo v mojih močeh, si bom prizadeval, da bomo z Alpino ostali v poidobnih odnosih kot sedaj, s približno istim obsegom proizvodnje « V podjetju VIGO v Varaždinu, kjer je 840 zaposlenih delavcev, trenutno izdelujejo za nas ženske gležnarje. Čeprav naši tehnični strokovnjaki dobro poznajo tudi to podjetje, je bil zame sprehod po proizvodnih prostorih kar poučen, da sem spoznal organizacijo dela, urejenost, spoštovanje dogovorjenega in deloma kakovost. Nisem si mogel kaj, da ne bi pokukal še za kulise; to pa so plače. Osebni dohodek je očitno za tukajšnje razmere prenizek. »Koliko daste za-hrano in stanovanje?« ostajam radoveden. »Ne vprašajte, prosim vas,« je bil običajno nagel odgovor. V TATJANI MARINIĆ v Novem Marofu hkrati teče stečajni postopek in lastninjenje. Videti je, da so v stečajnem obdobju kar uspešni, saj ]e produktivnost precej višja, kot je bila nekoč, trdi stečajni direktor Zlatko Zubovič. »Kar zadeva dokapitalizacijo, se zavedamo, da bo treba vlagati v stroje. Zato pa je potrebna do-kapitalizacija. Sicer imamo še dovolj delavcev, ki bi jih lahko zaposlili in osnovali še en proizvodni trak in povečali naše zmogljivosti. Po plači smo trenutno na vrhu čevljarske industrije na Hrvaškem. Sicer je sodelovanje z Alpino sedaj oteženo, tako kar zadeva oskrbo, kakor tudi plačila. Alpi-na plačuje naše usluge z zaslužkom od prodaje obutve, to je sedaj slabše in tako je plačevanje v zaostanku. V obratu VINICI, ki sodi pod podjetje VIGO, trenutno dosegajo norme 90%. Na to vpliva več artiklov in manjše serije,« pripoveduje vodja obrata Andrija Slunjski. »Posebne težave ustvarja dejstvo, da na istih strojih, kot delamo enostavne artikle, izdelujemo tudi zahtevnejšo obutev « Stroje moramo zato pogosto prilagajati novim potrebam. Torej strojni park bi bilo nujno treba izboljšati. Kjub temu izdelamo okoli 900 parov zgornjih delov dnevno, saj so ljudje sami sicer dobro usposobljeni za delo « Vtisi, ki jih nepoznavalec dobi, so sicer različni. Prav gotovo pa je treba priznati, da Hrvatom ne manjka optimizma in podjetniškega duha, še posebno, če se zavedamo, da so napol v vojni. Nejko PODOBNIK KRIŠPIN O&UThJlK <5