^Tolažba žalostitfm Napisal A. Kosi, Solski ravnatelj t Središču. Kdo je v tem velikem 6asu brez trpljenja'' bo- re maJo je tako srečnih ljudi, ki bi ne čutili gorja , ^, ga povzrofia vojna. V.soke palače in šumna me^ta iremoreio ravnotako malo proti temu kakor škrlata"'- i-j na zlatih prestolih. Skrij se, kamor se hočeo, de- lai kar hočeš), obrni stvar tako ali tako: trpljenju ti« uteReš. Kdor gl da in opazuje sedanje svetov.no g&rjp i odprtimi oCmi, se mora pafi čuditi, da trpeče Ijudst- vo vse tako mirno prenaša, da jih več ne obncmore, fia se jih veC ne zgrudi pod neizmerno te?J od dn« do dne se množečih bridkdsti in težav. Posaben i>ojav ,e to, recimo, da je milost od Boga, ki še na< vendar ni docela zapustil. dasiravno se mu od due do dneLoij odtegujemo. 2ena }e ižgubila v vojni moža, mati sina, vča- s h celo po dva in Se vv>, edina opora so ji bili, o- ;- ala je sama z majhno dcfiico, polje se mora obde-lati, gospodarstvo se ne sme z&nemariati, sicer jimgrozi lakota, toda pomoči od nikjer. Denarno podporosicer dobiva, a kaj ]i koristi denar, ko pa zanj nemore dobiti potrebnih dela\-nih mo^i, ne najnujni-šihj otrebščin za gospodar3tvo. Mnogo drugih žen imavsa,i upanje, da se jim vrnejo moži in sinovi, da do-be doj>ust itd., a nafii je odvzeto v tem oziru vse u1 anje — zavest, da nikoli v življenju ne vidi ne mo-ža, ne sina, ta zavest jo muči in tlafii kakor mora. Je-li to življenje? Ali bi balo Cudo, če bi pre- I rosta žena v teh razmerah obupala? A vendar jo nekaj drži, nekaj krepi, da ne obnemoiie, da vstraja. Ta ,,nekaj je poleg verskega čuta in iz njega izvira- jo8e tolažbe neprestano delo, s katerim se ukvarja odranega jutra do pozne noCi, kateremu posveti takore-koč vse svoje moči. Ne zaveda se sicer resnice, (M je delo življenje, a vendar 6uti med ne[>restanim pehan- .iem za vsakdanji kruhek, da se vzbuja v nieni notra-njosti neka nadnaravna moe, ki je mati potrpežljivosti, tolaibe, jjoguma in vztrajnosti. Kakor vera, takoje tudi delo velik (olažnik v žalosti. V delu najde pavsakdo iolažbe v bridikih urah, in to je turM vzrok,da preprost, delaven človek lažje prenaša \sako gor-je in vsako nesrečo, ki ga zadene, kakor jui gospod-ski 61ovek, ki mu žlvljenjska naloga ni delo. ampaksamo uživanje. K preroku Mohamedu je prišla nekoS žena, vsaobupanai, polna bridke žalosti zairadS smrtii svoiepamoža. Tolažbe je želela, tolažbe iskala in prosila, abila je vsaki tolažbi nedostopna. Tedaj ji je nasveto-val Mohamed 5udno zdravillo za nJBno bo?le.st: „1 djiin izko^lji v pušfiavi za žejne popotnike stu'denec!"  In Se dandanaSnji občuduie Moliaanedajiec modrost teh besed — saj se lahko vfsakdo prepriča o povoljnem vspehu tega nasveta. In 8e vidirao v sedanji vojni dobi toliko gorja,  toliko bridkosti, toliko nevtola^li^ih duSnili bofleCin, tedaj bi človek nehote nasveioval enako: IŠči tolažbe ¦,• doln in dnprinašanju dobrih del. Tn fe !i .io -isocto. toliko mila, da ti ni treba delati za sebe, delaj pa za flruge. pomagaj revežem in pomoCi potrebnjm. Uveril se boš kmaJu, da Jezusova zapoved o ljubezni pravzaf»rav ni zapoved in postava, arapak takorekoč jedro njegovflga vzvišenega nauka — pot do sreCe. Ker sta torej vera in delo dva močna Ciniteljaki nam ; omp^gata prenašfiti bolest in žalost, zato najd«mo nevtolažijivih oseb največ med verskimi slabifii in med bogatimi, brez dela živeCimi ljudmi, dofcim se z verskim prepri^anjem 'prepojen Clovek mnogo lažje vtolaži in umiri, ker mora ,,studenec kopati za "druge." Blagor nesreCnim, ki iščejo tolažbe v veri in v neprestanem vztrajnem delu, gorje pa onim, ki jim postane, ako jih zadene nesreča, le žalovanje cil.i njihovega nadaljnega življenja!