Htev. 21. V >ovein Mestu 1. iioveiiibni 1893. IX. letnik. Novice. Izhajajo 1. in 15. VMacega meaeea. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice*' načelo I glcJ., za p(jl leta 50 kr. — Naročnino si>rejema tisniti dati, plača za dvostopiio petit-yrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Wastu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat la kr,, trikrat 15 kr. GfOspodarHke stvari. O pretakanji vina. Umno kletarstvo uii, da se morajo mlada, nova vina veÈkrat pretočiti. V prvem letu tri do Štirikrat, v dnig'cm dvakrat, v aledcëih letih pa vsako lelo po CHkrat. Franeoii, Nemci, O^ri, ao mojstri v kletarstvn ; oni pa tako ravnajo, torej je to gotovo pravo. Poglejmo zakaj se mora mlado vino pretakati, kedaj in kako naj se pretaka. Vino se mora pretakati, da postane prviň stanovitno, drugič da doseže v kratkem času bvojo mogočo dobroto, popolnost. NaŽe vino obstoji iz vode, alkohola, kisline, in takozvanih ekstraktnih Stvari. K poslednim prižtevamo ge ne pokipeli sladkor, čreslovno kislino, beljakovine in Se druge kemično manj poznate tvarine. Alkoliol je pa tisti obstojni (iel vina, kateri ga vzdržuje, pred pokvar-jenjem obvaruje ; beljakovine pa tisti, kateri ga rad ugonobi — pokvari in sicer zato, ker imajo svoje posebno tako zvano amonijokalično kipenje. Poglavita naloga umnega kletarstva obstoji vsied tega v tem, da se napravijo h vina beljakovine prej ko le mogoče in bolj popolno ko le mogoče. To se pa stori ravno s pretakanjem. Pri pretakanji pride vino in toraj beljakovine, ki so v njem, v obilno dotiko z zrakom in njega poglavitnim obstojnim delom z kisikom. Kisik se z beljakovinami spoji, vsled česar se beljakovine strdijo iti padajo kot droži na dtio soda, od koder se pri sledečem pretakanj« lahko odstranijo, vino pa postane vsled tega gotovo stanovitneje. Vino pa pridobi po pretakanju tudi na okusu in duhu, Veliko bolj dozori, k;tkor pa brez tega. Nemec pravi : pretakanje izvrši vino. Da je vino po vsakem pretakanji nekoliko časa na lepoti duhu in okusu elabáe kakor je bilo pred tem, je istina. Ali v par tednih popravi ee vino ne le toliko, da bi bilo tako, kakor je bilo pred pretakanjem, ampak h veliko boljši postane v vsakem oziru. Pretakati se mora pa mlado vino v prvem letu v prvič tikoma ped božičnimi prazniki, v (Irugič tikoma pred velikonočnimi prazniki, v tretjič okoii binkoltib in četrtič tikoma pred novo trgatvijo. Sieer pa le trikratno pretakanje navadno popolnoma zadostuje. Na luno ni treba pri pretakanji vina prav nič gledati, paČ pa je dobro na to paziti, da se pretaka, ako le mogoče, pri lepem, jasnem vremenu. V drugem letu pretoči se vino o božiči in o Itinkoslih, V prviČ se pretaka mlado vino najbolje tako, da se pritrdi na pipo leseno ali pa ploičevinasto torilce tako, da je vino prisiljeno teči skozi dosti, dosti lukiiic v podstavljeni èkaf. Pri drugem pretakaiiju je torilce vže nepotrebno, isto tako pri tretjem in sledečem. Pretakali se mora pa vino v popolnoma čiste sode; zakajati sode z řveplom je pri zdravih vinili èisto nepotrebno še škodljivo. Pri vinih, napravljenih iz gnjilega, po toči potolčenega, po kaki bolezni poškodovanega grozdja, jo pa skromno 'zakajeiýe na mestu, takemu vinu je žvepleni dim zdravilo. Dolenjci, držite se tega nauka! Dijaška kuhinja. v zadnjem listu smo povdarjali, |kako |po-trebna je pri nas v Novem Mestu kuhinja, v ka-terej bi dobivali ubogi Študentje zastonj zdravo hrano. V podlistku se vam je razlagalo, kako slabe nasledke ima tu in tam podpiranje ubozih dijakov v posaaieznih hišali, katera podpora je pri nas sicer jako velika — novomeščani so znani kot ljudje dobrega in usmiljenega srca zlasti do studentov. Dolgo so vie premišljevali gospodje, ki res želé srečo naèej mladini, kako bi se jej pomagalo s skupno dijaško kuhinjo. Popraševalo ia poaku-ěevalo se je t« in tam, ali ni ga bilo pravega vspeha. Oni spodbudljej, posebno pa §e resnica, da je imelo varstveno naČelnistvo katoliške družbe rokodelskih pomočnikov vže od začetka, ko je zidalo za družbo lastno hišo, namen polagoma s hišo in nje prihodki pomagati novomeškim študentom — vsaj je sprejelo s § 17. društvenih pravil naravnost določbo, da se hiža in vae premoŽenje obrne y korist dijakom, ako bi se družba kedaj razála — je nagnilo preda toj ni štvo imenovane družbe, da ona osnuje v svojih prostorih „dijaško kuhinjo". Tem laglje se je to sklenilo, ker ei je po velicih darovih — zlasti po veliko-dušnej podpori posestnika Ho Že v a rja — opoiuogto taku, da odslej izhaja iaiiko z Ustnimi priliodki. Ker bi pa sedanji prostori iie zadostovali lahko za namene katoliške družbe in dtjaèke kn-hinje, in pa ker ima družba premajhno dvorano in girdrobo za predstave, so gospodje sklenili soglasno, da se hiša nekoliko poveía. Zidalo ae bode dalje v društveni vrt in s tem pridobil prostor za malo kuhinjo, veliko klet in jedilno shrambo, za stanovanje kuharice in zgoraj ie dve sobi. Ena dosedanjih kuhinj se liode obrnila 7A dijaško kuhinjo, navadna shajalnica za rokodelce bode pa dijaška jedilnica. liokodelci pa sr. bodo shajali zgoraj v dvorani, ki bode precej veřja; isto tako se bode povežala soba zraven odra, da s« dohi veèa soba 7,a pripravljanje za predstave in ob enem spalnica za tujce — ilane katoliške druïbe, katere doslej še nismo imeli. VstreŽeno bode s tem rokodelcem in dijakom. Pogoje, katere je stavilo naíelnistvo „katoliške družbe rokodelskih pomočnikov, so pa taki, da se jim Člani „podpornega dijaškega društva" z veseljem pritrdili. Reč bi bila tako določena. Ali izvršitev bode zahtevala precej novcev. Ker pa vemo, da se zlasti dijaki radi podpirajo, smo prepričani, da nam dobri ljudje ne bodo odrekli svoje pomoči v denarnih doneskih, vsaj so podpisanega vže često naganjali različni gospodje od blizu iii daleČ, naj se vendar takov zavod preskrbi za novomeške dijake. NovomeSČani, Kandijani in bližnji posestniki bodo pa brez dvoma ob zimskem času tudi z brezplačno vožnjo in morda tudi s kacimi darovi materijala samega izdatno podpirali zidanje v tako koristen in človekoljuben namen. Sklepati smemo to iz dosedanje skušinje. V korist bode to še zlasti Novemu Mestu, ker bode brez dvoma privabila podpora mnogo dobrih dijakov, ki bodo kedaj koristni člani družbe človeSke, dobrotnikom svojim pa hvaležni. Za poznejšo podporo nas ni toliko skrb, da imamo le prostor; a za tega pa prosimo toplo mile podpore. Darove bomo vestno naznanjali v „Dol. Novicah" in ob priliki tudi v veČih časopisih. Doslej vŽe so položili v ta blagi namen nekateri gospodje lepe doneske. — Neimenovan duhoven l50 gld., g. dr. Kari Slane 100 gld., g. župnik V. Bergant 5 gld., g, Jakob Mikolič 3 gld., g. Rihard D o 1 e n c 10 gld , g. Iv. J a k Š e 10 gld. Blagi darovi naj se poàiljajo podpisanemu Dr* Josip Marinko, C, kv, ghim. profesor. Kaj j'o novega po aystrljskem cesarstvu ? Vladna predloga v državnem zboru O pP6-membi volilnega reda je vzbudila povsod mnogo hrupa. Zadnje dni Časniki skoro-le o tem pišejo. Kakor se kaže, pa je vlada 3 to predlogo naletela, ker vse tri glavne stranke: konservativna, liberalna in poljska so se izrekle proti nji. S tem je dal državni zbor ministrom nekako nezaupnico. Zadnja sporočila res trdijo, tia je ministerstvo odstopilo. Državni zbor torej ne bode razpuščen, kakor so trdili nekateri, če cesar sprejme ostavko ministerstva. Vendar pripravljeni moramo b'ti za volitve! Za vladno predlogo se Viiema skoro edino le socijalna stranka, ki se upa na ta način okrepiti. Liberalna stranka pa hoee to predlogo v občni volilni pravici tako premeniti, da bi smeli voliti le tovarniški delavci, ki bi si izvolili 20 poslancev; tako bi se državni zbor za 20 mož pomnožil. Torej le luvarniški delavci naj bi smeli voliti, kmečki pa ne. Ume se, zakaj! Delavcem po tovarnah bi njih gospodarji sami ukazovali, koga smejo voliti, fl tem bi se le liberalna stranka okrepila, in delavci bi sami sebi nov križ naložili. Nam Slovencem bi vladna predloga pač ne prinesla škode — po mestih bi laglje dobili večino zase Štajarci, Korošci, Istrijani bi bili tudi na boljem — ali po druzih deželah je drugače. In pa, slednjič, ako naj državna knjižica nič ne velja pri kmetu, zakaj naj bi veljala pri velikem posestniku? Tudi o češkem izjemnem stanju se mnogo govori v državnem zboru. Toda kaže se, da se je vlada prehitela s to kaznijo, ker se je bati, da bode večina poslancev zoper to vladno naredbo. Na Ceckem so zaprli mnogo mladih ljudij, ki so bili člani tajnega druStva „Omladina" in so gojili državi nevarna načela. Hog vé, bo-lÍ ta udarec streznil češki narod, da uvidi, kakošne može si je Izvolil za poslance, ki ga tirajo v vedno večo nesreío? Novi avstrijski vojtiî minister se imenuje Kriegshammer. Pomenljivo ime! Na Moravském je imenovan za deželnega predsednika mož, ki ne zna češkega jezika, vkljub temu, da je dežela večinoma češka. To je nekaka zmaga liberalne stranke. Tudi Avstrija ima svojo Kanoso! HrvaŠki ban je nedavno obiskal slavnega škofa Stross-majerja, ki ga je jako slovesno sprejel. Pravijo, da se je mladi srbski kralj, potujoč nedavno v Opatijo v Istri, kjer sta se seŠla z očetom, nekam presmelo obnašal do avstrijskih Srbov. Strossmajer, ki ima velik vpliv pri vseh Jugoslovanih, naj bi to nekako popravil. — Gotovo sta tudi govorila o bodočem zagrebškem nadškofu Nedavno je zbor hrvaških župnikov poslal deputacijo k cesarju in papežu, naj bi se višji pastir že skoro imenoval in eicer iz hrva^kep^a duhoystva. Ban je bil tudi preje pri cesarju ; nadškof sarajevski, Stadler, ki je papežev kandidat za zagrebško stolico, pa je te dni odpotoval v Kini. Vse to kaže, da slednjií menda Zafjreb vendar-le dobi svojega visjeg-a pastirja, IJoijŠcga si ne more želeti, nego je nadškof Stadler. — Ilrvažki ban, ki je siyolasenui apo.ítolskcinu moïu Strossmajerju zagrenil že maisi-kako uro, moral je toraj pri njem iskati pomo6i in podpore, kakor svoje dni železni kancelar lîis-mark pri papežu, Tako liog o svojeoi íasu povišuje svoje služabnike, ponižuje pa ošabne mogotce. V ogerskem državnem zboru je vprašal poslance Madarass iinanèncga ministra, je-li na Ogerskem kak duhovnik, ki ne zna Bja?.arskega jezika in v katerem jeziku tak duliovnik v cerkvi pridiguje. Iz tega se vidi skrajna zagrizenost ina~ Žarska, ki hoře vse pokončati, kar ni njihovega. Nevarno igro igrajo ti MaŽari; kdor ropa ljudem jezik in vero, ne odide niaĚřevanju, ki ga zadene prej ali slej. Kuj je novega po Řirokcm svetu? Rusko brodovje je dospelo 13. oktobra v Tuloii, kjer je bilo od Francozov jako slovesno sprejeto. Kakor pi.šejo časniki, je bila te dni vsa Francija po konci. Svečanostij v Tulonu ni bilo ne konca ne kraja in ko so se tu končale, zaiele so se v Parizu, h. vseh govorov, ki so se v teli sveřanih trenotkih govorili, uvidimo, kako silno so želeli Francozi kake pomoli, s katero bi se zvezali. Seveda je bilo dosti tudi praznega besedičenja in celo — neumnosti. Zastopnik francoskih tiskarjev je rekel ruskemu admiralu, da se gode na Francoskem v teh dneh čudeži; v srednjem veku so imeli „božji mir" (treuga Dei), sedaj pa imajo „ruski mir". To se pravi že malo veè, nego pete lizati ; tu se spaja budalost z bogo-kletstvom ! Sploh pa so Rusi jasno in pikro pokazali, kaj pred vsem manjka na Francoskem, kaj naielno loči Ruse od Francozov. Francozi so se pri teh slovesnostih ognili veake cerkvene parade, Rnsi pa 80 priSedši v Pariz, takoj imeli v svoji cerkvi „Te Deum", katerega so se iz vljudnosti udeležili tudi francoski brezverski mogotci — Bog zna, s kakimi čutstvi ? Zveza med lahkomiselnimi Francozi in resnimi, strogoverskimi Ruai pač ne more ostati trajna. Dva dni pozneje, ko so Rusi dospeli v Tulon, pa je angleško brodovje obiskalo Italijo v Ta-rentu. S tem so hoteli Angleži nekako otemniti francoske slovesnosti, l.ahi so jih seveda prijazno sprejeli ; toda tako imenitno pa le ni bilo kakor v Parizu, ker je bilo vse le umetno prirejeno; pred vsem pa Lahom povsod manjka denarja. In to je huda reČ! 17. oktobra je umrl eden najslavnejših francoskih veljakov Mac Mahon. Odlikoval se je t krimski in v avstrijsko-laski vojski. V francosko-nemški vojski pa ga je sreČa zapustila, ker je bil vjet. Pozneje je postal predsednik francoske republike, a ker je hotel uvesti marši kake pametne naredbe, jdi so se mu upírali in on je odstopil. Umrl je 85 let star. Piše se nam: Iz Šmihela 19. oktobra. — Velika je Šmibelska fnra, obsegajoia -1000 duš, vendar pa do sedaj se ni imela lastnega šolskega poslopja za dečke; stdaj pa stoji pred nami krasno poslopje, katero je odločeno za dvnrhzredno deško Šolo, Seveda je stala veliko svoto 16.00U gld., katere so morali dati Šiiiihelski občani. Toda kmalu bo pozabljeno, — ker imamo šolo, katero smo že toliko časa potrebovali. L. 1864. se je ustanovila áola; 4 klopi so morale služiti dečkom in deklicam v poduk. Da bi se vsaj nekoliko })oinagalo, se jw vzelo v najem poslojije, ki je bilo pa tudi pre-maj tiuo. Leta 1886 so prišle k uani č. solske sestre de N, D., katere so prevzele tudi poduk deklic in imajo sedaj trorazredno javno šolo in 4 nadaljevalne razrede. Tudi za dťčke je bilo treba kaj storiti; in to sa je zgodilo z uovo šolo, katera je ponos in dika Šmihel-ske fare. 18. okt, bila je naša sula blagoslovljena in odprti, Bila je to slovesnost znamenita in spomina vredna. Ob 9. so se zbrali povabljeni gostje in dečki v novem šolskem poslopju. Navzoči so bili okrajni glavar vtfiolcorodui goap. vitez Vesteneck, mil. g, novomeški prošt Peter Urh, g. župan Penca, krajni šolski predsednik g. Franc Kast^lic, vodja kmetijske šole na Grmu g. R. Dolenc, p. prior Kajetan Popotnik, g. pristav V. R<3hrm;in, g. učitelj Lapajne; graščaki gg: dr. Schlesinger-Gorjany, Seenian, vitez pl. Langer in še itinogo drugih odličnih gostov. Dečki se uvrste v pare in vlak se jame pomikati v spremstvu novomeške godbe v cerkev, kjer je bila slovesua sv. ntaša, po končanej službi božji peli so dečki in deklice a sprem-Ijevanjem godbe cesarsko pesem. Gospod župnik Ant. Peterlîn je pokazal v jedrnatem govoru napredek zadnjih let, ki je tako viden ' v šmibelskej župniji. Pojasni ua tO dolžnosti učiteljev do otrok in oti'ok do učiteljev in starišev do otrok, ter povdarja, da naj starisi radi pošiljajo svoje otroke v šolo, posebno, ker zahteva to državna postava in sedanje okoliščine, ko je treba veČ vedeti tudi preprostemu kmetovalcu, kakor nekdaj. Mil. novomeški proŠt stopi na to pred oltar ju zakliče na pomoč sv. Duha in potem se jame vlak zopet nazaj pomikati proti šolskem poslopju, kjer se razvrate tako, da so stali na jednej strani dečki, na drugej pa deklice, v sredi pa povabljeni gostje in mil. g. prošt v pontifikalnej opravi v spremstvu petero duhovnikov. G. krajni šolski predsednik stopi sedaj na prag, poleg njega belo Oblečena deklica a ključem na blazini ter oponmi, daje poslopje posvečeno veri, domu in cesarju in da kot predsednik poprosi g, e. kr. okraj-negii glavarja, naj on prevzame za danes oskrbniltvo tega poslopja. Visokorodni gospod prevzame ključ, in epominjftjoč se vseh dobrotnikov in pospeševateljev šole in tudi presvitlega cesarja, poprosi na to tudi 170 fltra». DOLENJSKE NOVICE. ětev. 21. mil. g. prosta, dn blagoslovi to poslopje, da bi 86 tudi tukaj z Bogom začelo. Blagoslov se prične, potem se zberemo v spodnjih šolskih prostorih, kjer razjasni po dovršenem blagoslovu mil. g, prost tudi pomeu blagoslova spodbujajoft otroke k rednemu obiskovanju šole in k pokorščini, kazoč kolike važnosti je mir, priporoča mir med učitelji, mir med učenci, želeČ obilo blagoslova in milosti za učitelje in učence, podeli še vsem blagoslov. Na to poroča g. učitelj Kalan nekoliko o zgodovini Smihelske sole, kaže opovire, katere ao se stii-vile zidanju pa tudi rednemu obiskovanju Sole, Po končiinej cerkvenej slovesnosti bili so vsi šolski otroci pogoščeni in sicer dečki za šolskim poslopjem, kjer so se postavile začasno mize, deklice pa na samostanskem vrtu šolskih sester. Koliko veseýe in radost! Saj je pa tudi marsikateri prvič dobil tako dobro kosilo in poleg tega tudi še vina. — Povrni Bog dobrotljivi vsem dobrotnikom tisočero, posebno pa še g. krajnému predsedniku Kr. Kastelicu za trud in prizadevanje, ker se je toliko žrtvoval in preskrbel mladini to veselje! Bog ga živi in blagoslovi! Bog živi tudi vse druge mladinoJjube! Ve.seltíga obraza so se vračali učenci in učenke na svoj dom; gostje pa so .šli v Kaiidijo k g. Pintarjti, kjer je bil pri[)ravljen skupeu obed. Navzoči so iSili skoraj vsi odlični povabljeni gostje. Napil je najprvo g, krajni šolski predsednik ÍY Kastelic presvitlemu cesarju, kot našemu dobremu očetu, na to je zaigrala godba cesarsko himno, ter igrala tudi mej banketom več komadov, Vis^ikorodni g. okrajni glavar se spominja na tu vseh dobrotnikov in pospeševateljev šole, ter jim napije. G. župnik Šiiulielski pa pozdravi vse zbrane goste. Po končanem obedu smo se razšli veseli in zadovoljni. Z Dobrove, 21. oktobra. (Raznoterosti.) O poletnih sadežih in pridelku njihovem v uašej fari, poročale so vrle „Dol. Nov." vže o svojem Času. Hvala Bogu, tudi gledé poznejših in jesenskih pridelkov se je letina tukaj prav dobro obnesla. Otavii bila je lepa in dobra spravila se je srečno pod streho. Krompir oneidovee je kaj bogato obrodil ; gomolje so ailno lepe in ogromne. Ajda, turšica, fižol, repa, korenje, pesa so se vrlo obnesli ; le zelje je po nekaterih zelnikih precej zelň gnjtlo, a bode ga za domačo poi'abo se vsejedno zadosta. Sedaj spravljajo in napravljajo ljudje prav pridno steljo in drva na svoja domovja. Le dobri Bog naj dá le precejšnje število lepih, toplih suhih dni, pa se bode za zimo vse potrebno preskrbelo in vrli tukajšnji posestniki bodo hvalili ljubega Boga, da jim je trud in delo njihovih pridnih rok tako bogato blagoslovil, ter se bodo med bodočo zimo odpočili in pokrepĚali za nova težavna kmetska dela ob bodoči pomladi. V zadnjih osmih letih so tukaj razne elementarne nezgode: povodnji, orkani, toča in požari, napravile vse škode (samo dobrovskim faranom-posest* nikom) nad 80.000 gld. Gorelo je v tej fari do včerajšnjega dné nič manj, nego aeetJiiystkrat. Štirikrat je užgala strela. Včeraj po noči (zjutraj) med a. in 3. uro, pogorelo je F. Kozamerniku na Utiku, hišna štev. 19 gospodarsko poslopje z vsem, kar je bilo pod to streho spravljenega i le živino so oteli. To je pri tem po-BestDikn v tekn 12 let vže tretji požjir. Prvikrat se je užgalo, ko so knih pekli ; dniglkrat je pred štirimi leti strela vdai'ila in tižgala; včeraj bilo je pa skoraj gotovo po zlobnežu zažgano. T«mu dokaz je, da je nekdo malo pred 2. uro zjutraj po oknu starega očeta praskal in ropotal, na kar je začelo poslopje h krati ua dveh krajih : v Ěupi in zvunaj na oglu v bntarieah goreti. Čudno je, da sta bila pri tej hiši prva dva ognja vsakikrat ob 2. uri popoldne, a ta zaduji pa skoraj ob enakem času ponoči. Dobro je to, da je ta posestnik bolj na samem, ter da je bilo njegovo gospodarsko poslopje z opeko krito, ko bi bilo pa s slamo, bili bi sosednji posestniki in tudi cela Stranska Vas v veJikej nevarnosti, ker je izhodnik moČno pihal. Pogorelec bil je zavarovan za to poslopje pri „Slaviji" za 500 gld., a vse škode je pa ogenj napravi! okroglih 1000 gld. Zdi'avstvo je, hvala bodi Bogu, v vsakem oziru po (ielej fari kaj povoljno; le dobri Bog naj je tudi v prihodnje potrdi. 2 Gore pri Sodražioi. — Naša občina spada prav za prav v faro sodražko; ali ker smo visoko in nas je do 500 duš, smo imeli navadno svojega duhovna, ííadnja leta pa je bila britka za nas, ker radi pomanjkanja duhovnov niamo imeli svojega dušnega pastirja, v Sodi'ažico pa je tako težaven pot! Staro in mlado je zdihovalo po duhovnem očetu — in dobili smo ga vrlega g. Dominika Janež, katerega prav srčno ljubimo. Blagi gospod 80 iiiun preskrbeli srečo sv. mi-sijoiia. Obhajali smo ga z veliko gorečnostjo in pi'avim duhovnim veseljem od 28. septembra do 6. oktobra vsak spol in stan za-sé. Oj, kako srečni so bili za nas ti duevi! Bog povrni gospodom misijonarjem, gosp. duhovnemu očetu in vsem dobrotnikom, ki ao kaj pripomogli, da se je reč tako dobro zvršila. DomaČe Testi. (Duhovske spremembe.) Faro Žalino je dobil č. g. Josip Novak, doslej kapelan v Dobu, fara Grahovo na Notranjskem pa č. g. Fr, Lak-maier, doslej ekspozit v Trnjn. Dné 27. oktobra sta bila v mašnika posvečena naša rojaka doktorja gospoda Janez Ev. Koren iz Metlike pa Pran Ser. Ušeničnik iz Poljan pri Škoiji Loki. (Poštni urad) je z današnjim dnevom podržavljen, in bode uradoval v novo prirejenem stanovanju na kapucinskem trgu. Imenovani so pa naslednji gospodje; Uradni vodja g. kontrolor Teodor Vidic; oficijal goap. J, Klemencič; asistenta gg. J. To-mažič in F.Tratnik; — telegraflstinji gospici Bo-mapA Vaáič in Albertina Kastelic, — Dalje eks-peditorji gg. Avgust Belle in Radoslav Jeglič. — Dva pismonoša. — Tri uradni sluge. (f Umrl) je v Brajtenavu 28, oktobra vrli grajščak go.spod Alojzij Schiebel, Dasi ni bil nas rojak, je vendar le ljubil našo deželo in nje prebivalce. VašČani dobro vejo, kako blago srcé je imel pokojni grajščak. Bil je veren mož; vdan v voljo božjo je prenašal dolgo bolezen — vdan je zaspal v Gospodu. (Na LeŠnicah) je umrl 6. oktobra 80 let atari posestnik Janez Čolnar. Poznat je bil daleč kot gostoljuben, vesel vinogradski posestnik. Naj v mii'U počiva! (Deželni odbor) je naročil deželnemu stavbenemu urad», da izdela načrt, kako bi se napravil vodnjak za Preženske Njiva v radeskem okretju, kjer je jako velika potreba pitne vode. (Popravek.) V predzadnje,) številki je bil govor o volilnem shodu v Radečah. Samo po sebi se ume, da ae je vrinila v tiaek neljuba pomota, ker je bil mesto g. dr. Papeža imenovan g. Pfeifer, ki ni voljen v trebanjsko-radeškem okraju ampak v novomeškem. (Požar.) V Žabji Vasi pri Novem Mestu, ata pogoreli dné 23. t. m. dve hiši. Zažgal je baje nekov otrok. Eden pogorelcev je bil zavarovan, drugi ne. Sreča, da je bilo mirno vreme, ker sicer bi bilo gotovo pogorelo več hi.Š v obližju radi pomankanja vode. Novomeška požarna bramba, ki je brž prihitela, bi bila mogla brez vode težko pomagati. (Ogenj) je požgal na Krvavčem vrhu pri Metliki Štirim posestnikom poslopje in v.se letošnje pridelke. Vnelo se je ob 10. uri dopoldne, ko so bili ljudje sploh na delu zunaj vasi; zažgala sta dva šestletna fantiča. Piihiteli pa so brž na pomoč metliška požarna bramba, Lokvičani, Dragoiiieljcani in Dobrav-čani. Njim gre hvala, da nesreča ni bolj velika; brez njihove hitre pomoči bi bila gotovo zgorela vsa vas. (Na G-rmii) je bila preteklo saboto javna sku-Šinja za učence tAmoânje vinarske, sadjarske in kmetijski^ iole. Več imenitnih gospodov je prišlo poslušat — med lyimi g. prost Peter Urh, g. okrajni glavar, poslanec pl. Langer, župana novomeški in šmthel-stopiški. Učenci so jako dobro odgovarjali in poslušalce prepričali, koliko dobrega se naučé na tej šoli. Pray Čudili smo se nekaterim, ko smo zvedeli) da so obiskovali samo enorazredno ljudsko solo pa vendar na težka vprašanja odgovarjali točno, da je bilo veselje. — TJČiteljstvo in vodstvo ume biti zadovoljno z lepimi Tzpehi, katere je do.seglo, dežela pa ponosna, da ima lavod, ki jej bode izredil polagoma lepo število modrih izglednih gospodarjev po različnih krajih naše mile domovine. Ti bodo pa zopet s svojim delovanjem ÍB gospodarstvom kazali drugim, kako se nmno obdeluje zemlja, da bode poplačala trud in znoj, s katerim jo silimo dajati nam plodov. — Bilo je 24 učencev; v druzem letu 13, ki so sedaj dohili spričevala ter zapustili áolo. Nekako nemilo pa nam je bilo pri srcu, ko smo se zopet letos morali prepričati, da je primeroma bilo najmanj Dolenjcev — Gorenjci, kakor Štajarci so jih po številu pre.segali! Eojaki dolenjski, zlasti tisti, ki imate boljše prihodke in bolj obsežne kmetije, pošiljajte v to šolo svoje sinove! Trud in troški se vam bodo povrnili stotero. — G-lejte, drugod jo znajo dobro ceniti. Za prihodnje šolsko leto, ki se začne v saboto 4. novembra, je oglašeno vže 17 učencev, — med njimi eden slovenski Korošec, za katerega bode plačevala družba sv. Cirila in Metoda, pa dya latrijana, ki prideta semkaj na deželne stroške. Kot zastopnik deželnega odbora je bil pn skušinji deželni odbornik g. dr. Voši\jak, ki je ostal tudi še T nedeljo tu ter se vdeležil blagoslovljenja nove Šolske zddiiuice v Smoleni vasi. Jako je livalil Šolo in uči-teljatvo ter še posebno srečo voščil gosp. vodji Rih. Dolénc-u, ki vže 20 let vodi kranjsko kmetijsko šolo, 14 let na Slapu pri Vipavi, 6 let pa na Grmu. (Vinska letina) je letos v Semiču prav dobra — pri kmetih, ki so pridno škropili. Največji reveži v tem pa so naši Podgorci, ker jim je bila toča trikrat, nekaterim celo štiriki-at pobila. (Žandarmerijska postaja) na Orteneku preneha, ker se je osnovala samo za Čas, ko so delali železnico. - (Na praznik vseh svetnikov) pelo bode .Dolenjsko pevsko druitvo" ob 4Vs- uri popoludue (takoj po cerkvenem opravilu) na novomeškem pokopališči v spomin svojih tam počivajočih članov tri žftlostinke, namreč: „Usliši nas Gospod!", „Na grobih" in „Nad zvezdami!" (Volitev.) V odbor obrtniške šole y Novem Meiitu ima se voliti en član izmed obrtnikov. Zaradi zelo slabe udeležbe se prejšnje krati naznanjena volitev ni vršita, ter jo Novomeško županstvo z nova naznanja na dan a, novembra t, 1. ob 3. uri popoludne V mestni dvorani. — Obrtniki naj bi prevideli veliko potrebo in korist obrtiiijake Šole, pa tadi ne zanemarili pravice, svojega zastopnika v odboru imeti. Zatorej, obrtniki Novomeški, vdeležite se v obilnem številu imenovani dan volitve enega člana v odbor obrtuijske gole. (Iz Eadeljce) se nam sporoča. Duševno in denarno močna dekleta, pristopite v družbo častitih goapej Magdaleiik, ki so drevesce nunsko iz Poljske Sibirije presadile v milejši vrtec sem v dolenjsko Ita-deljco pri Bučki. — Mlada dekleta se učijo v gospo-dinski šoti — in ženske živé v pobožnem miru, (Topliško gasilno društvo) sklenilo je kupiti si zastavo. A ker zastava stane nad 200 gld. obrnil se je odbor društva na mnogo dobrotnikov s prošnjo, naj mu pomagajo. Prosil je odbor najprej domaČe gospode, potem pogledal Še drugam, in tako nabral blizo poldrugi sto goldinarjev. Darovalce naznanimo v prihodnjih Novicah. (V Idriji) se je po daljšem prizadevanju ta-raošnjili domoljubov vendar vstauovila „katoliška delavska družba, katero prav prisrčno poadj'avljamo. Zadnjo nedeljo 29. oktobra je imela svoj prvi ibor 8 sledečim dnevnim redom : 1, Prebranje družbenih pravil; 2. Nagovor predsednika č. g, dekana; 3. Volitev načelništva; 4. Sprejemanje drnžbenikov v družbo; B. Razni predlogi. (V razkolno cerkev) so jeli pristopati Slovenci v Trstu. Prej je prestopila cela družina, pred zadnjo nedeljo pa dve ženski in eden možki v cerkev, ki ne pripoznava papeža za glavarja! Pa vendar so ljudje, ki trdijo, da vera pri nas ni prav nič v nevarnosti. Pri njih pač ne, ker vže nobene nimajo! (Cigani) pri nas niso niČ kaj priljubljeni, daai so zadnji čas nekoliko bolji — vsaj deloma so začeli delati. Grjè pa ravna ta izvržek človeštva drugod. V Zažarju blizo Vrhnike so zahtevali grdobe od gospodinje, ki je bila uama doma, masti. Ker je ni marala dati, jo je cigan udaril dvakrat 9 «abljo po glavi. Prihiteli so kmetje — bežeči cigani pa so na nje streljali. Tukaj bi morala p:ič gosposka ostreje ravnati. Ako so postave za vse, zakaj bi naj ne bile za cigane ? Ako kmetov siu iie gi'e v šolo, je kaznovan oče; kdo pa je še kdaj videl, da so cigančeka silili v šolo ? ! (Glasba.) G. Ign, Hladnik je izdal IS ob-hajilnih pesem za meš, zbOr op. 14, tretji natis, cena 50 kr., in 20 Marijnih pesem za meš. zbor op, 15, drugi natis, cena 60 kr. Razne vesti. * (O našem svetlem cesarju) pripoveduje âl letni baron Nikolaj Vay, ki čuva vladarsko ograko krono, sledečo zgodbo: Sedanja ogrska kraljeva krona je bila pomerjena se po glavi cesarja Ferdinanda. Ko se je dal naš cesar leta 1967. ž njo kronati, morali 80 jo precej podložiti, da je ostala na glavi. Ko jo je cesar pomeril, rekel je, da je jako težka. Jaz sem 172. etvan. DOLENJSKE NOVICE. štev. 21. se osrčil in eein opomnil Nj. Veliiaiistvo, o v torek ill. oktobra ob 9. Tiri »lojioludiie v grajiiiuski kapeli blagoslovljeno, potem k pođružuiiii v Zalog jireneicno, in na tamoinjeiii pokopa] i Sin k veCneuui poStkn položeno. Sv. niaSe zadnfniee se bodo brale v mnogih cerkvah. Blagi raiijki bodi priporoiien v blagi ejiomin iu molitev. Zalog, dné 28, oktobra IBSa Hugon, Ida, Gvidon, otroci. rj-t2) Amalija SDhiebel, Boproda. Na prodaj je iz proste roke lepo in Tcliko posestvo. lato ima velike njive, mnogo borita, gtlri sadne vrte, dva vinograda iu veliko poslopja. Kupna cena 5,500 flld., od katerib bi bilo treba lo 2.000 plaćati, drugo bi lahko uu jioseatvu oatalo. To posestvo je ležeĚe pol ure hoda oil Mokronoga in dvo uri od nove železuiine proge, ter je lepo na ravnem iu skuyuo ležeSe (arontlirano), zatorej bi bilo priporoĚati tudi takim gospodarjem, ki sedaj nimajo svojega/einljišia tako skupno, ali paBobrez boste in vinograda. — Na prodaj je tudi nekaj ietošnjili pridelkov; 40 VEdrov dobrega mošta, 50 mernikov pšenice, 30 mernikov ječmena, 30 mernikov ovsa, 10 mernikov prosa, veliko jabnik, auliega sadja iu orehov. Več pove Martin Metelko na Brezovici pri sv. Ani poita Mokronog. Tužnega sri:a naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znauoeiii pre/.alostno vest, da je Vsemogočni poklical y boljšo večnost iiaSega preljubega očeta in tasta, gospođa Jo/ef 8oklič-ii, 0. kr. sod. kanoelista In hiS. posestnika, po ïelo kratkej bolezni, v 88, letn njegove starosti, dne 17. oktobra 18tJ3 ob 1. uri popoindne. Pogreb ranjiiega je bil oli 4. uri popoludne dne li). oktotira ]S!)3. 01) enem se zolivaljnjemo vsem za nam izraženo milo soSutje kakor luJi za obilo spremstvo runjeeg» k vernemu poĚitku liajprisrtínejše. V NOVEil llESTIi, 1Í), oktobra 1893. Pavla Soklif, Joïef Sokllč, trgoTît 1 llj m. Innilki, Jera Soklič, sestva. Edmund Sokliů, Julija Sokliû roj, Píscíi, (237) flEuaiiii, t. kr. dtT, idjnokt r Kiikttn, HÍII&. t Podpisani naznanjamo vsem soroiînikom, prijateljem in znancem preíalostuo vest, da je naSa iskreno Ijiibljena soproga, oziroma mati, stara mati iu sestra Ana Stepec roj. Nadrah, reltpososlDiia ï Brn^'l pri ïiÎDjisorl, dné l!í. oktobra t. 1, ob .'î, uri ajutraj, po dolgotrajni in mnřtii bolezni, večkrat prevideua s sv. ïiÂramenti za umirajoče v l'Jt, letu svoje starosti mimo v Gospođu «aspala. Naj v miru počiva I V Dragi, ilné 28. oktobra 1893. Ivan, Franjo, Alojz Stepec, Matija Slepec, sinovi. «oiii-og. Angela Goreč, Alojzij, Josip Goreč, iinukinji,, nunkï. Anton Nadrah, bl'lït. Franca Trontelj, Marjeta Kastellc, Katarina Brodnik, sestre. dva naslonjača âtirje štoli, vse dobro ohranjeno, se proda la 40 gld. — kje ? pové uredništvo. (243) Dva Šivalna stroja (jeden velik drugI majhen) Se dobro ohranjena, sta naprodaj. Veliki za 30 gld-i manjši za 25 gld. pri (236-1) Jakob Kapà-u v Semiču St, 18, Hariiionijuni in glasovir obsíojeř še v jako dobrem stanu, je na protlaj v Novem Mestu, štev. 82. (26o~i) Piran. 173 št. 14643 Oklic! (238) C. kr. za m. del. okrajno sodišče v Ruitolfovem imznanjn: Na proânjo dedičev Ane Bobnar iz Drganjega aela dovoli se prostovoljn« frodaja v zapusíino spa-dajočega 1.) že na zapustnioo prepisaiitiga glasom inveii-tarnega zapisnika da praes. 30,/5. 1892 st, 625:i ua 161 gld. cenjenega zemljišča vlož. št. 311 kat. obč. Jurkavfta; 2.) na Janeza Gimptltia iz Goitujega Gra.e preigraii/ a ée prav dober, prodam [akoj i)o prav nizki ceni. (24») X. Ropan. Naprodaj je blizu Studenca pošta Sevnica prav lep in velik vinosïi'ad ohranjen v najboljšem stanju in zasajen z najpleiiie-nitejšimi trtami. Lega je izborna in vinograd oddaljen od druzih, ki bi bili okuženi od trtne nši. V vinogradu pridelalo se je letos 50 hI. izvrstnega vina in 10 h) črnine. Zraven tega jiroda »e tudi saden vrt z najpleinenitejšiui drevjem, njiva, hiša in hram z vso vinsko posodo in pripravo. Več izvé se na C. kr. pošli na Bučki. (24i-i> V gojzdni drevesnici na Radeljci je na tisoče smrečic v prodajo pripravljenih. Jesensko presajo dreves priporoča (U;!-i) M. Norberta^ ^TiijSÉiiiskii eoBpoJiuja. Oddaja amerikanskih trt. Kmetijska podružnica v Novem Mostu oddala bode iz svoje trtnice se to jesen ve6 tisoè vkoreninjenih trt jorkmadejru. Udje kmetijske podružnice dobé trte brezplačno ia se je za nje zglasiti pismeno ali mtmeno do 10. novembra t. I. Ko bi kaj trt preostalo, oddale se bodá tudi neudom pioti plačilu 1 gld. za sto trt Na prodaj je iz proste roke saden vrt in njiva mej kolodvorom in Brslinom pri glavni cesti. Prostor je prav jiriiiraven za zidanje. Meri 4504 □oi. — Qř«. à 20 kr. Več pové Anton Šali v Bršlinu. Xla prodaj! je pri deï.elni kiuetiSki Žoli na Grmu krasen krompir po 2. kr. kilo, in sadno drevje, jabolka, hruške po 20, 25 iu 30 kr. komad. Anton Turk, kajlgovez v Ljabljani, Dunajska cesta št. 3, pTÍjlOIOĚft svojo dobro vrejeno knjigoveznico za vezanje knjig, ùH dela. ige lastne kakor tudi vsa v to stroko spada — Dalje ima tudi naprodaj sledeče kn založbe : Hofer, jnuuski voJjn Tirolcev 1. líiOít. Venii pojiifi rja in ■ I«) dobo Andre u pgovega žÍT)jerja in Djegove junaške smrti v Mau-tovi L IKIO. S rnidobo. t'ei ;'eua 14 kr. Prine Evgen Savojski, slavui vojskufodja Avstrijiki. Zgo- lioviiiska povest. Z barvnuo liodobu. Cena 2i kr. fienetkB vedezevalka, ali (irokletiitvo in blngoBlov. Poveat ie preteklili --, lift, ťi gld. 13—, Illft, à gld. 11,-York Madeira a gld. 5-- . Sevnici. Cena veijft za tisoó komadov z zavojem vred na postaji Ntirúčila ae ie sedaj sprcji'uutjà. Izvrstni jabolćnik (Jabolčni mošt) iOO litrov 7 sid. (202-2) »•••••••••••«•«••••••MflgaM««««««« V Ameriko ^ i se piide iz Ljubljane v Nju Jorh skozi Basel, * Pariz, Havre V ji^dnajdih dneh za i 06 gold. Na I ladijo se vstoj)! vsako saboto v Havru, iz Basela \ xe odhaja vsaki cdrtck. — Kedor Želi todi po- ' tovati, naj se obrne na Zwischenharta v Basel ! (Sckweiz). (166—7) ] immê Otvorjenje prodajalnice. Oast mi je, najuíjudneje naznaniti, da sem otvoril trgnviiio s suknom in manufakturnim blagom pod tvrdko F. S. Murgelj na Ljubljanski cesti, št. 39 v Weissovi hiši. Hoje najskrbneje prizadevanje bode, s strogo reeliio postrežbo, samo dobrim blagom in nizkimi cenami, steci si blago naklonjenost svojib vdespostovaniL kupovalcev, iiHtero si bom trudil vedno obraniti. V ugodni nadeji prav živahnega poseta, beležim z vele.st»osto vanj eni (ssiï-ii) F. S. Murgelj. Novo Mesto, dné 10. oktobm 1893, Išce se pismonošo, ki bi ie pa tutii lahko uporabljal kot vrtnar v sadnem in zelenjadnem vriu. — Vfti se poiïve lia pošti v Ribnici._ v najem se da takoj s I oktobrom t. 1. Izpraznjena prodajalnica v Adlešiciti št. 9. pri Črnomlju ležeča poleg ceste in blizo farne cerkve. — Več pove lastnik (aai-3)_Miko Požek. Na prodaj je 7 do 8 oral velik gojzd Z lepil bukovjem, porabnim za napravo drv, svelaijev in ogla, — Već pové lastnik ^ _ „ Jtiuez Povše, (222-3)_v Močvirju poŠta Bncka. íTiernikov krompirja oneidovca in orjaški modri (blane Rinsen) im» na prodaj graščina Struga, posta Sent Peter pri Noyem Mestu. (280-1) Divji kostanj, nizne po-1 Husene korenine in zelišča ter česminovo lubje (skorjo), kakor tudi zrnje, kuinije ^ vedno po najboljših cenah (225-3) Mai\ Mohrmann» v Novem Mestu.