^§v> ^¦*L~5 St. 49. V Gorici, 6. decembra 1888. Tedaj Xflil „Sott" izh&ja fsak petek in rel.js poiti prejemann ali y Gorici its tlnm doiffjana: Vse letb .. . . . . f. 4.4C Pol Itita . . .. . . „ 2.2C tetvrt leta . . . . ,, I 1«* Pri oznanilikiu tako tudi pii ..}>o. lanicah" ae placuje z», nnvudiio tristop. no vrato: 8 kr. fie se tiska i kiat 7 » n » „ 2 „ • ,. ., ,. „ 3 ,. Zave&e firke po prostoru. SOČA Po-samcziio ateviJke sc dobivajo po 8 kr. vr tobakamicah nj». Starem trgu in v N«nski uHci. in v prcdajalnici G. Likhija v SemcniSkili ulicah b.'st. 10. Dopisi naj se poSiljajp uradniStvu. Via Mercato 12, narofinina pa oprar-nistyu „SocV', Via Semin/irio fit. 10. Rokopisi se ne vracajo; dopfsti naj so blagotoljiio frankujejo. —Dclalceni in (Iiugini nepmnoSnim se narofem'ha Rtriza, akoae oqliisc pri opr&vniatvn. Zahvala cesarjeva. JLjubi grot Taattel Bila je 2elja Moja, da bi Stirideseta oblet-nica nastopa Mojega vladanja minila brez javne svecanosti, da bi se iz tega povoda opustilc vse blestece slovesnosti in vse s potroSki zdruzene naprave, in da bl se namesto takSnega razode-vanja udanosti zvestih Mojih narodov raogel raz-veseljcvati o delih ljubezni do bliZnjega, o pod-pori ubogih in portioci potrebnih. Jzraz Moje Zelje je zadostil, daje provzrocil skoro nepregleduo vrsto najrazlicnejSib dobro-dclnih dejanj, ljudomiiih ustanov in patrijoticnih odinemb, ki so Mojemu srcu najprijetnejSi dolcaz ocitne udanosti in zvestobe in vsled katerih bo -de spominski dan nastopa Mojega vladanja izvor bogatih, se v najdaljnejSo prihodnjost osrecujo-Lih blagih naprav. Za to Meni znova izkazano ljubezen in zve-stobo Mojik narodov, katere vse ljubim z jednako ljubeznijo, izrekam de^elniui, okrajnim in obSin-skim zastopom, kakor tudi vdelezenim korpora-cijani, zavodom, druStvom in posameznim osebam, v'sem skupaj in vsakema posebej, iz gioboko gi-nenega srca Svojo cesarsko zahvalo. M tem se, ponavljaje izraLajo6 najpopol-nej§e priznanje, spominjam dnih blesteSih raz-stav, ki so Me, kazofc mogocni napredek znanosti in umctnosti, obrtne pridnosti in zcmljedelstva v Avstriji za Stiridesetletne dobc Mojega vladanja, napolnile z veselim ponosom. Narofcam Vara, to javno dati na znanje. V Mir am a ru, due 2. decembra 1888. FRANC JO&EF s. r. LISTEK. MRZOVEC V PRIMORJI. (1408, oziroma 1444 metrov nad morsko gladino.) Poknezena grofija Gorica in Gradiska v Primorji v kraljestvu Ilirji, t okrozji Goriskcm men 58.630 avatrijakih StirjaSkih m:lj ia je brez ugovoia ena nar znnimivej§-h naSih planio9kih dezolic, ki mnogobrojno z ene atraoi edini, z drugo pa loci, in *icer gie'ie zemlje, podnebja, naravnih !pridelkov In ljudij, kakor se to komaj kjc na avctu tako nabaja* Tarn na jngti bli^6i se jadransko morje, kj> r v hitrib <5olni6ih prebivalci ribe love; v lagunah bt'li se otok Grad ali Gradez, kjer colne teaejo; v mojS-virnem Ogleji ali Akvileji naauto je polje z rifr»m in rimakimi 8tannami; na jutiovem ima§ Kom*>n in Se-2ano, Ruba tin, katerim pomanjkuje tckodih voda; tn vidi§ kamenifca, gola, puata tla, Kras v raajhnom in njegove zna6ilne oblike; (pusti Kras je v vecji meri v Kostanjevici in Opafjora selu); na severju \ Tohrin r, rodovitnim poljem v dolin:\h, v hribih zeleni J travniki in logi, io vise v plan in ah maatni pasniki za Jivino in siraratvo ; na konci severja Bovec (Bole) ob znozji velikih, golih, karaenitnih gor, velikanakih roejnikov, kakersni so: Km 2245 ra., Kanin 2546 m,, Mangart 2680 m.; v veceru ob nifji kiasnih ifalijanskih Sirokih planjav, logov in goiih hribov soln6ijo se Brda z rodovitoimi nogradi, ki d;tjcj<) iz-vrstno sladko vino in zgodnje sadje; prori vzhodu siri j ae veliki in slaviti drzarni Tmovski gozd; pod njem 1 fMzpjpitir* §9 zeiena Vipawk* totto* in AtefUytfl Oesarjev dan v Primorji. Zopet nam je doSlo za „Socctf muogo poro6il, kako se je V vnznih krajih naSe ozje iiomovine ala vila Stiridesetlctnica prcsvitlcga resarja Franca Jozcfa I. Premnoge in raznolicne alavnos'i potrdile so vnovic, kar pridajo bojiSa» pri tfovari, Solferinu, KuStoci in Viau, da primonki Slovan je ravnopraven a katerim koli drugiia slovan^kim oarcdom v Avatriji v zvestobi do presvitliga vladarja in do najviBjpga prestola. To pa ne bo oviralo framasonskih naaih naaprotnikov, da bodo, kakor do zdaj, ovajali in 6rnili na§e naj-boljSe moze, ki se javno apoznavejo kot Slovence, da gojijo toznje, ki ae ne. vjemajo ni z notranjis: mi-rom med narodi ni s celokupnoatjo drzave. To so na§i miBprotniki do zdaj prav UdpoSno pnskusali in bodo tudi naprej; kajti vojo, da ne motejo Avstriji bujo Skoduvati npgo a torn, da kujskajo narod zop«r na-rod, da ovajajo po potili, ki so le njim pristopno valed ojihovega mei»tn v iloveski dnr?,bi, ssveste po-dunike avstrijskih vladarjev, teida prikrivajo, olop-Sujejo in tajijo vi.lno spktke javnih uezadovoljne^cv z evropakim zemljevidom. To jc nasim in avetrijskim naspro tuikom, ki zajomajo sv.tjo mo (host iz fnvma-sonskega vira, dobro zuano; zato so tako vztrajci v svojein podjetji iu tako iznajdljivi v Bvojih nakaiiah, da so vrediii splosnega poanemanja, so voda v drugo tiamene. Pa tudi to je zaauo uaaim nasprotnikom, da v odlo6ilnih driavnih krogih je prcpri^anjo- o zvestobi »n«kcga naroda tako trdno, da bi bilo ne-varno sumniCiti g.i naravnost; zsito se zalotujejo v najboljae ainove naroda, v duhov§ei»o in njega poli-tiSne dolavcet sploli v vse one, ki trdijo, da § 19. drzavnib temeljnih postav je stvarjen tudi za Slovence. Ti mozjo eo na§im nasprotnikom nap?te2i, hujskaft, vznemirovalci naroda, Hamopasniki, nevarni, hujsi nogo n8Ji>dloCneJ8i pravi irrcdenti. Govoriti j.vno slovenski, pnzuavati so Slovcuca, vzbujati narodoo zav<>st, pote-govati se za p r a v i c o, zahtevati izvrsitev temoljne poatave-je v o6eh na§ili naspiotnikov zlouin, po ka-torem moro kdo zgubiti marsikaj, kolikor je to od-viano od niibove ran*:, Ovajauje Slovencev, oziroma njihovih najboljsih imi v tem smislu vrSi se na Pri inorskeui \ie vefi lot ir le da bi se take ovadbe plaujava ob So6i z rodovitnim dalnini in sirnim poljem, obiasenim z vinsko trto, z murbenim, figo-vim, oljkiuim in kostanjevim drevjem; v sredi pri-Ijudno krasno stavljeno mesto Gorica se svojim eta-rim slavitim gradom. To de2elico z njeno mejo razvidis strme6 z Mrsovca, ki j»i unjvisji vrh v sredi Trnovskega krasnega gozda. — Phnjava Trnovskega drzavnega gczda ima okolo 630 m. viaokosti nad morjetn in se imenuje tudi Cavcn, ki je vca obrasen z lepimi in velikimi jelkami, bukvami, smrokami in diugim raz-uiro gozdnim drevjem, med kuto-im se nahajajo va-sice in raztrosene posatneznd hise, n. pr. Trnovo, Nemci, Lukvo, Karnica, Lazna in drnge. Ta planjuva z mnogimi bribi rneji na vse strani ob strmo robovje, in sicer proti scvoiu do Idrijce, proti zahodu ob Sj6o do Gorioc, prati jngu ob Vi-pavsko dolino, proti vzhodu sega v Idrijski okraj, in le ozko vcze sc tu proti jugovzhodu z gozdom Hrufiice in z Nanobkim n-ibivjem; njegov najviSji vrh je Mrxovee 1408 ni. Na Mrzovec pride se b-ez velikeg.i truda iz Gorice poleg Cepovana in Laky*-; xkoz Cornid'4, Kamnje in cez Oaven (gwlnarska hisi): pot«*m mimo Aj-ovice cez Trnovo; mirao Sv. Trojios in tudi mimo Krombe.Skoga gradu; pa nirlepsi put in brez truda je iz Gorice mimo Soikana po novi lepi cesti na Trnovo, ktera jo 23 kilometrov dolgi. Po tej lepi ccsti, ktea ima navzgor niiiogo o-vinkov, gres od Gor ce proti polu.ioci; na dosuem brrgu Sooo za tvojim hrbtom v/d!«ujrt ba Isrib sv. Valentina, 582 m. visok, bogat lopih japj.emcv, pa tudi Btrtipenih ka6; na ievi r«»oi prod seisoj iinaS brib sv. Gore, 680 m. visok siavit '. romir.-*ko Iepo raj§o in lepSe slifiale, dodaja se, da ljudatvo je dobro, da ie razumniStvo raznih etanov dela skrbi Cuvarjem (?) avstr'jske (?) koristi. Med tem, ko so tako iS6e brez najmanjega vspeha izdajstvo in nevarnost med narodom, ki gori za svojega vladarja in za izvrsitev ustave, zapirajo se ooi in zaklepajo se usesa proti vsemu, kar z bo* lestjo polni sree zvustega Avstrijca. Raznovrstne de-monstracije ki so bile nekdaj v navadi v Lorabardiji in y Beneciji, dokler je tain gospodoval „lo Btfaniero* (tujec, namrefi Avatriji), niso se ponebale, ampak pomaknile bo se bolj proti vzhodu ob jadranBko morje, Vrabci na strehah Civkajo, da to niso ^Bubonetreiche" (otrofiarije), kakor jih imeuujejo nekateri ljudje, mar-ve5 da so pojavi onoga istega duha, ki je Avstriji vkljubu zmagam pri Novari, KuStooi in Visa odtrgal dve lepi pokrajini. To je tako javno in Bploh rnaao, da se mora vsakdo 6uditi drznosti nafiih nasprotnikov, ki bc ne sramujejo take refii tnjiti, olepeavati ali veaj izgovaijnfi. Slisali smo moze, ki so javno izpovedali, da so sovrazniki Slovencov, enako javno trditi, da v Primorji ni irredente, no njonih pojavov. In to so (rdili mozjo, ki so mogli videti na javoi ulici in pri javnih sejab rrci, katerih bi se vsak poSteu Slovenee, ki ni zatajil avoje narodnosti, Bramoval is dna svoje duSe. Kakor se je godilo pred 40 loti, kakor se je godilo pozneje, kakor se godi vsak krat, ko pride pro8vet!i oosar v mesto, ki se imenuje citta fedeiis-sima (najzveetejSo mesto), v stolnioo najvisjpgft dosto-jaostvenik:i zi Primorju, tako se je godilo tudi naj* zadnje dni, ko jo presvetli vladar podastil Primorsko de^elo s tem, da je v ;>ji bival tiste dni, ko je ob-hfijal itiridesetletnico svojega vladanja. Ko so bili vsi narodi zbrani v duhu in v molitvi okolo svojega vladarja, mazali so trja&ki neresenei zidove nnajzve-stcjs^ga rsfata", stoluioe ¦ prvega cesarikega uradnika za Primoije, z listi izdajake vsebine ter delili lie-katerim osebam tiskovine enakega zidrzaji. Policyi se jo posrecilo piijeti in zapreti nekatere dotifnih junakov. VA italijanski listi priznavajo resaico ten. dngodkov ter jo pripovedujejo po vsem njenem po-menu svojim citate'jom, le „Trioster Zeitung" skusa nadeti tej stvari kolikor mogooe nedolien zcafiaj. So ve6 — V Beucdkah je priprla policija hudega irre* Soako dolino; tukaj «e odprc globok 'prepad, v be* lem kamnu vrezana struga r<>ke Sofie; njeni zeleni in modri valovi hitro in veselo mimo nae naprej Sumo. Potem so pride na sedlo ali ua, Prevale; od tukaj viae je zalostno in obupno potovauje, ker je karaoiiitno, golo, puatc do Trnovega. V sredi to pustote v kotlu jo vas Grgarq naprej pa Bavnica, kteri imata rodovitno polje, a trto iu sadnim drevjem nasajeno, ter lope travnike in loge. Trnovo imi lepo cerkvico, ktera se Ijnboznivo amehlja ter prijazuo gteda v dolino ; pa tudi strasuo burjo, ktera ljudi in zivino meLe na tla ia razsaja dalje do morja. S Trnovega je krasen razgled v lepo mesto Gorico z njegivim velicastnim gradom ter z rodovitno in cvetodo planjavo, po kteri drvi Sofia^ a'a neka* te;ih mestih d) 70 metrov siroka in na drugih do 5 metrov globoka. Od tukaj naprej Se le zacae Blaviti drzavni gozd Trnovaki, kteri meri cez dve kvadratui av-strijjki milji ali 115.09 kkm., ki se qskrbuje z naj-vpcjo rnarljivoatjo. Daje pa tudi bogate dohodke s prodajo dobifga in izvrstnega lesa za^sta/be in za kurjavo, za ladije, jadornike (jarbole) in za razne . losno obrte. . ..,--t Naprej 4 kilometre ali 1 uro hoda pod aen^na-timi visokimi bukvami po lepi i-eati v sredi gozda do znozja Mrzovca prideS k vasici BNemci", v kteri je slavna cesarica Marijn -tereiija naselila Nemcev iz Zigornjo Avstrije okolo leta 1760; zdaj stejo. vas 9 his* in 58 duS s kremo in prenocSigdem. Dalje naprej 2 uri od tukaj se pride Se prooej po dobrih kolovozih in stezah, vsclej po lepem gozdu in 7 sonoi voliSaatnili visocih jol, do vein brez veli- v trgovfni imena: tina'srebro, peraBrebro, alpaka, al-&nid, krialoa&oVina. ... ! . t 4 ur -., firaga vrata podfoge pn posreberajenem blagu je medenroa (meaing), Obatoji s bakra in cinka in se jaoi za' podlbgo pri orodji, kterd se ne odrgoe tako kmalu in ktero ae ne rabi za namizno in pitoo po-siodje. Cerfcveni pripravi, lepotioju (galanteriji) itd. so tfa medehina prav Iabko rabi za, pedlogo, poaebno Se zarad razmerno nizke cene. — Skoda le, da izdelo-Valcl riiinajo n'avada, podlo^e paarebeioicnih re«i pua-clrati ro zaznamovati a ccrko N ali M; zato kupo-Valcu drofeega he'osifaja, kakor da ae zanese \\\ po-&eao8t prd'dajatc'evo. 'Pa fie je !o nekoliko znajden, se lahko prepriia, kaka roba je, ako na pririiernero ktaji (pri poaodah zdolaj na dnu) t Qstrim noiidem sreberno povc&ino nekoliko ostirze. — Posrebernjoae re6i naj ae nikar ne hranijo ˇ oavih jelovih Skrtnj. cab, ˇ slabo prezracenih prostorih, v moSao za'luhlih sobab, blfza atraniSe, ali v alabem svilnatera p*pirj', ker rijavejo. — Poaebno je treba varovati ae preo-atrib distilsin sredatev, ktere v kratkem raajedo teoko in mefcko sreberno povriino. Naj bolj akodljivo je znano S'wtilno mazilo (Putzpomadtr). NajnovejSe Yesti. Preteklo *o8 razbil je nekdo kip st. Janezaoa mostu na Ptocuti ter je vrgel kose pod most v vodo; leglavo av. Janeza po-*Btavtt je tje, kjer je bil prej avetnik. Lepo delo! — Prejaoji teden obsojeni so bill pri tukaj5n,i okro2tii soriniji neki junaki, ki so preteklo poletje v O p a t-jem aeln botrbardirali Solako poslopje. BKapott je dobil pet mea' VelicansUa i po c. k.' Todstvu zagotorljena j ZHI.DRZAVNA JL,OTEIKIjrA za skapne vojaSke dobrodelne namene : 8.087 dobitkov v skupnem znesku 208.000 gold. I in nicer: 1 glavni dobitek s 100.000 gld. enotr.s 1 papirae renfiet a 3 pred- in podobitki po 500 g!d., t jotein tO dobitkOT po 1000 gl. in TO 'dobftkoT po | 100 gld. enotno papiroo rente, BlednjiC dobitki t I gotoTini v ekupnem znetka 90.000 gld. Mak tt to tipnilicljiw 28* imki 1888. tT Sro5ka stane 2 gld. a. v. "?M! : Natanfneje doioSbe obaega igrslnt nairt, ki se do- j biT» brezplaSno pri oddeika za dr?.»Vno loterijo j (Stadt, Bieoiei'gasae'l, 2. Stock, im Jacoberhofe), kakor ttidi pri muogobrojmh razpeialcih. 'i Sreike se dopoSljejo poitoine proste. I K* Dunaji, laeaoca aepteiabre 1888. O. k. Tddstvd loterijskih. prihodkov, j oddelek za drzarno loterijo. Ljudstvo potrebuje sredstpo, katero je ceno dasi inork tauto tudi 'nifenj premo2ni preikerbeii, zraven pa da je priproato in vendar ˇ nSinkaTgotoro in naravoo. Tako ljudsko aredstro, gototo in pravo, so lekarja Bictu Braadtove, iriear-sire krogljice, katere ee po zdrarstrenih izjarih, delj Sasa brez slabih nasledkor rabiti zamorejo. Sricafske" krogljice se to^aj nedgibao pbtrebno dortia3e zdravtlo zavuo tiste, kateri ia Blabem prebATanju trpejo, kar tako slabe nasledke ima. Bavco zdnvniki priporo&ajo to sredst-o najiopleje, kar za-nkore.vsaki za roalo deuarja pri hiii imati, Lekarja Bii/.galnic vsako vrste — proznih nogovic — zdravniSkth niijlov itd. itd. iwr- Samo v lekarni Braunizer *w v Gcrici, Franca Jozefa cesta, stev. 6. HJaroeila za dezelo levrSfjo se hllrot D.r VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI. I. ZVEZEK: PRIP0VEDN1 SPISI. URBD1L IVAN &ELEZNIKAR Vaebina • Zivotopis dr. Valentina ^arnika. —' Ura bije, clovekapani! — Ma55evanjt uaode. - Raxni apiBi: Ix driavnega zbora. — Pisma slovenskega turist*. Knji&ica je jako elegantno, po najnovejSem ^;arci in rea kraeno vezana. Utisnena je na sprednji Strani podoba dr. Zarnikova t zlatn in pridejftn tudi tije-gov lastnorocen podpis. — Cevia kn;izici je I $&., s poSto 5. kr. vec. « Dobiti je ˇ „NARODNI TIS-KABNI* t Ljubljana fad*v«telj in odgorroik urenik: M, KOK^IC — Hilarijauska Tiskarna v Gorici.