Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana Čtev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. ŠT. 30. Ljubljana, četrtek, 6. iebruarja 1936. Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nit. ca St 1. Telefon 38-54 Rokopisov ne vračam* Leto II. Posluh da] vsakomur, besedo redkim, poslušaj sodbo vseh, a svojo hrani! Šekspir. Dnevna pratika četrtek, 6. februarja 1936. Katoličani: Doroteja Pravoslavni: 24. februarja, Ksenija. Dežurne lekarne v Ljubljani Bukarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ra-ruor, Miklošičeva cesta 9; Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Dunaj: Vreme se bo zjasnilo ludi na vzhodnem robu Alp. Jut« ranji mraz, v dolitii temperatura °koli ničle. 5. februarja Bistrica — Boh. jezero: 1 C, poplačilo se je, vetrovno, 5 cm snega. Bled .— Jezero: 1 C, oblačno, vetrovno. — Pokljuka 4. febr.: —5 C, sneži, severozapadni veter, na 70 cm podžgi 50 cm pršiča, smuka idealna. — Kranjska gora — Rateče: —3 C, barometer se dviga, oblačno mimo, 40 eni pršiča. — Dom Ilirije v Planici: na 5o em podlage 50 cm pršiča, smuka idealna. — Vršič, Krnica, Tamar: m pršiča. — Kofce 4. febr.: —5 C, 00 cm podlage 40 cm pršiča. Smuka prav dobra. — Pohorje 4. febr.: Buška koča: —3 C, drobno mode, 40 novega snega. Senjorjev dom: —2 drobno mede, na 60 cm podlagi ob cm novega snega. — Peca 4. febr.:, C, drobno mede, na 1 m podlage cm novega snega, dobra. Smuka Prav ^eirtek Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri 6. februarja Moliere. ^ Četrtek. Red. etek 7. februarja zaprto. OPERA 6trtek 6. februarja Ples v Savoju. j, Red A. etpk 7. februarja koncert, Glasbene Matice ljubljanske. Izven. Kino Četrtek, 6. februarja . Matica: Rdeči Sultan — Abdul Humid Ideal; Pustolovščine grofice Di-Ueski ®lo_ga; Oči čjornija I-nion; Idealni soprog ^'ška: Dolarski princ Borza D t Ljubljana 5. februarja. 'Uušnja, povprečna vrednost tujega denarja 1 , Dinarjev i lo1' goldinar 29.70 . Uemška marka 17.63 1 l)e,Sa 7.37 j frank 11.28 i :UI8L funt 216.54 • 1 ftn,'f doiar ' 42.91 i ^ frank 2.89 Ivu 1.82 1 avstr 8.Pfivatnem kliringu l nems,' Š,ling 9-re neiuška marka 14 30 Bevc jc bil vidno presenečen — Atentat četrtošolca — S pijačo si je lajšal usodo — Kdaj je kdo prismojen — Tragedija lepe Nade —šola mu je šla na živce >' Sklepi v Rimu Rim, 5. febr. Veliki fašistični svet se je sestal včeraj ob 22. url. Seja je trajala do 0.30. Ministrski predsednik Mussolini je podal svoj ekspoze o politični in vojni situaciji. V debati, ki je po tem ekspozeju nastala, so govorili ambasadorji Grandi, admiral Tliaon de Revel, Rossini in grof Volpi. Komunike pravi: Veliki fašistični svet se je sestal, da pretrese politične dogodke. Iti so se odigrali v teku meseca decembra in da pojasni svoje zadržanje napram francoskim in londonskim predlogom. Veliki fašistični svet smatra, da so nedavne zmage italijanskih čet v Eritreji in Somaliji jasen dokaz, da ima Italija voljo, da svoje namene doseže in da nadaljuje borbo, katero je pričela. Poleg tega je fašistični svet tudi objasnil, kakšne protiukrepe bo zavzela Italija, ko se bodo pričele izvajati najstrožje sankcije proti njej. Veliki fašistični svet je pretresal tudi stanje italijanske zunanje trgovine in naglasil, da se zunanja trgovina disciplinira, kajti le na ta način bo koristna državi. Addis Abeba, 5. febr. Abesinske čete na južnem bojišču so končno dobile pomoč. Cesar Haiie Selasije je odposlal 4 abesinske generale z večjim številom vojakov na to fronto. S severnega bojišča prihajajo vesti, da se vodi v sektorju Setita v provinci Kafta ogorčena borba, istotako tudi v bližini Hausiena. Abesinci so baje ujeli pri teh borbah enega višjega italijanskega oficirja in enega generala. V zadnjem času so opazili, da so italijanski bombarderji večkrat preleteli pokrajino Godžam. Priprave rasa NasiSnja za nov napad Addis Abeba, 5- febr. Dopisnik agencije »Radio« poroča iz Desi-ja, da je danes odšlo okoli 5 000 vojakov v smeri proti Hararju. Ti vojaki so poslani na pomoč rasu Nasibu, ki namerava v kratkem pričeti s prodiranjem. Z dinge sitrani je izvedel dopisnik, da so ti vojaki poslani samo kot nadomestek padlih vojakov in da ras Na- sibu ne bo pričel z vojnimi operacijami prej, dokler ga k temu ne prisili sovražnik. Dopisnik agencije TO poroča iz južne fronte, da so se vršile v teku današnjega dne manjše bitke, ki so pa v celoti brez pravega pomena. K Abesincem so utekli mnogi oboroženi oddelki, ki so se pri okupaciji sektorja okoli Negelija podvrgli Italijanom. Ti abesinski Rasa Desto, k| je izgubil bitko »a iugu, je neguš degradiral in odstavil. Njegov namestnik je postal dedžasmač (nekak banov pomočnik) Balča, ki ga vidite na sliki. Balča je bil doslej v nemilosti na dvoru, ker se ie 1. 1928 potegnil za vladarico Sandi to in se je zameril negušu Haili oddelki so morali položiti prisego, da ostanejo zvesti svojemu cesarju Haiie Selasiju. V pokrajini Errot so danes italijanski letalci bombardirali abesinske oddelki, ki so taborili med rekama Webi Gestro in Webi Shehcli- Ubitih je bilo večje število abesinskih vojakov. Iz severne fronte poroča dopisnik iste agencije, da v teku današnjega dne ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Obe vojski utrjujeta svoje postojanke. Abesinci poldrugi kilometer pred Maka!© Addis-Abeba, 5. febr. E. Po najnoveši vesti agencije »Radio« so abesinske čete obkolile Ma-kalo tako, da so od nje oddaljene samo še poldrug kilometer. Po cesti Adua-Makala se pomikajo redni oddelki abesinske vojske, ki z vso hitrostjo korakalo proti Makali. Napad na Makalo bo. do abesinske čete izvedle z vso svojo močjo in udarile z vseh' strani. Pariški posveti Pariz, 5. febr. n Romunski kralj Karol II. je po konferenci z zunanjim ministrom Flandincm sprejel v avdijenco tudi grškega in jugoslovanskega poslanika v Parizu ter turškega zunanjega ministra Rudži Arnsa, katerega je spremljal' turški ambasador v Parizu Slika k naiflovejšemu položaju na severni fronti, k j kaže, kako je Makala že od vseh strani popoln orna obkoljena. Zlasti močan pritisk izvajata na italijanske postaja nke Sejum (od juga) iu Kasa (od vzhoda). Tragedija lepe Nade ki fe dala življenje za Ijiakezen Beseda dneva Poslušajte, sinovi, pouk očetov in pazite, da spoznate razum: nost. Kajti dobro izročilo vam dajem, nauka mojega ne zapu.-ščajte. Tudi jaz sem bil sin pri očetu svojem, nežen in edinec v varstvu matere svoje. In on me je učil in mi sekal: Ohrani naj besede moje srce tvoje. Pridobi modi ost, pridobi razumnost, ne žabi je in ne kreni od govorov mojih ust. Ne zapusti je, in ohra* nila te bo; ljubi jo, in stražila te bode. Začetek modrosti je: Pri: dobi modrost, in za ves svoj ime= tek pridobi si razumnost! Pov* zdiguj jo in povišala te bo. (Iz pregovorov kralja Salomo--na, pogl. 4.) Dnevna kronika X Fanica Stermecki umrla. V tortic je po krajši bolezni nemo doma preminula gospa banica Stermecki, soproga uglednega veletrgovca v Celju. Pokojnica, ki jc bila rojena 3. marca 1889, je bila iz znane Vabičeve rodbb ne iz Žalca. V Celju je pokojna gospa uživala nedeljene simpati« je vseh meščanov, saj je bila za svoje kulturno in humanitarno delo splošno znana, zlasti kot podpredsednica Kola jug osi ovan škili sester. Težko prizadeti in globoko užaloščeni rodbini iskre« no sožalje! X Slabega uspeha v srednjih in meščanskih šolah ni vedno pripisati učencu, maryeč često premalo individualni razlagi v šoli. Glede tega se zglasite v Akademskem uradu za delo vsak dan od 11 do 12 na ljubljanski univerzi. Urad vam bo preskrbel vestnega inštruktorja. X Vodstvo konzulata republike Poljske z področjem za dravsko banovino je prevzel te dni konzul dr. Fr. Stele. Konzulat se nahaja na Bleiweisovi cesti 24. X Na Ljudski univerzi v dvorani Delavske zbornice bo predaval v sredo 5. trn univ. Profesor dr. Rajko Nahtigal o slovanskih književnih 'jezikiii in njih odnosu do slovenskega jezika. Vstopnine ni. Začetek ob 20. X Potres je vznemiril tudi Kranj čanc. Štirje sunki, ki so trajali po 4 do 5 sekund, so bili tako močni, da je v nekaterih hišah odpadel omet s stropov. Potres so čutili celo ljudje. ki so bili na cestah. Smer sunkov je bila od severa proti jugu. X Lutkovni oder Obrtniškega vajeniškega doma v Ljubljani, Lipičeva ulica 2, bo v nedeljo 0. trn. ob 15 imel krstno predstavo Vahnove lutkovne drame »Dvorni norček«. X Želež.niške vpokojence, rnntni-ke in miloščinarjo vabimo na sestanek, ki Im v četrtek 6. tm. ob 16 v Dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Poročali bodo delegati o intervencijah v Beogradu. X O strnjenem pouku bo predaval v soboto 8. tm. in 15. v ljubljanskem radiu vsakokrat ob 18.40 učitelj Rudolf Bratok iz Radeč pri Zidanem mostu. X Društvo Tabor. Danes ob pol 21 članski sestanek o važnih članskih zadevah. Članstvo naj se ga v celoti udeleži! Čitajte „Glas naroda" Ljubljana, 5. febr. Tempo modernega časa gre neugnano naprej, pri vsem tem pa p o Žan j e za seboj marsikatc« ro žrtev. Včeraj je mimo Ljub« lijano razburil zopet s en zaci ona« len dogodek. Topot je bila žr« tev znana ljubljanska lepotica Medi Škufca (s pravim krstnim imenom Nada) ter njen zaročc« neti tekstilni uradnik Stenovec Frane. Iz Tržiča je prispela včeraj ža« lostna vest, kakor smo včeraj /e poročali, da je počil usodni strel v prcdiJniški stanovanjski hiši, takoj nato pa še en strel! S pr« v im strelom jc bila pretrgana nit mladi dami, znani Ijubljan« ski lepotici še iz zadnje jesen« ske modne revije Medi Škufca, 2Dietni uradnici banske uprave, a drugi strel je umoril Franceta Stenovca, sina uglednega prc lil« niča rja iz Tržiča. Odpovedal sEcjiSm Pokojni Stenovec j c bil po do« vršenih študijah sprejet v znano t rž iško predilnico Glanzncr & Gassmann, kjer je služboval deset let. Bil je vesten delavec. Razmero so ga čestokrat iztiri« le, čestokrat sc je udajal raznim lahkomiselnostim. Zato se je 11« di ločil od svoje žene. Hčerka 'z tega zakona je sedaj stara dve leti. Že pred tremi leti se je pa seznanil s hčerko ugledne" ljub« Ijanske učteljske rodbine. Oče je znani mestni učitelj ter tudi učitelj raznih trgovskih tečajev. Posebno oče pokojne Medi je odločno nasprotoval tej zvezi, dočim mati ni kazala tako od« ločno tega nasprotstva. Med očetom pokojne Medi ter po« kojnim Stenovcem se je razvi« la silno ostra korespondenca, zadnje tedne so se kar križala takšna ostra pismal V pisarni je postajal Stenovec razmišljen ter razdražljiv, dokler ni pred tednom sam odpovedal službe. Vedno in vedno je ponavljal, da bo napravil konec vsemu temu. Usodna pot v Tržič Nasprotno pa jc bila Medi ve« sela, a vendar ponosna kraljica lepote. Pred leti so jo celo fil« mali. Z veseljem se je udeleže« vala sejemskih modnih revij. Na banski upravi je bila nastavi je« na iz bednostnega fonda za prav majhno plačo. Stenovec je povabil Medi te dni k sebi v Tržič. Odpotovala jo, nc da bi povedala staršem. Mati se je takoj odpeljala za njo v Tržič. Potrkala jc na vra« ta Stenovčevega stanovanja. Nič odgovora! Na ponoven poziv da naj takoj odpre, sicer bodo storili to s silo orožniki, je po« vz roči la naglo odločitev! Zapo« redoma počita dva strela! Tra« godija je bila s tem končana! ko so vdrli v sobo, se jim je mi« dil grozen prizor! Stenovec in Škufčcva sta ležala mrtva! Oba sta bila zadeta v glavo! Dom« n ovali so, da bo mogoče vsaj Medi še pomagati I Neiz^ovoršene besede Dospeli zdravnik dr. Pance je samo ugotovil smrt Stenovca, a Medi je živela samo še nekaj minut! Svoji mamici je hotela še nekaj povedati, toda oblita po vsem telesu s svojo krvjo, ni več mogla govoriti. Mogoče je materino srce samo čutilo po« men gibov njenih ust. Hčerki je zamrla beseda na ustnih! Umrla svoji mamici v naročju. Mati ji je še snela zapestnico ter prstan ter oboje z razbar« j eno gesto vrnila mrtvemu Ste« novcu, ker je vse to bilo dur Ljiuibljlana, 5. februarja Glava pni glavi, v dvorani št. 79. nenavadni gostije neznanih obrazov. Z več,mo sami starejši lj.id.je, a tudi n cikaj nezrele mladine je vmes. Tudi nekaj žensk, le onih lepotic mi, kii somjih imena v spisih. Čudni ljudi'c so med publiko. Prav izraziti možje, z dira vi, veseli prijatelji ženskih dražesti. Aktivni, še več pa penzionistov. In izmozgani, bledi mladi starci, platonični zaljubljenci in bcimiki. Zdleiri plameni švigajo iz medlih oči v prvo klop in ližejo po obrazku nad vse srčkanega rdečc-črnega bonbončka. Ozre se radovednica in že tudi beži iz dvorane. Ta pa ni bila pri Bevcu! Bevc je kriv, da se je v treh primerih pre-greš i proti S 275 in s tem zagrešil zločin zoper javno moralo. Za prvi in zadnji primer po 6 mesecev, za drugi pa 5 mesecev kar z upoštevanjem olajševalnih okolnosti da skupaj 14 mesecev strogega zapora Vseh drugih primerov po tem paragrafu je oproščen, kor se z njimi ni dogovoril v ordinaciji in ni izkoriščali . vipffiva svojega položaja kot dentist. Prestopkov zoper javno moralo zaradi izdelave nemoralnih fotografij in njih razširjanja je oproščen, ker fotografije gol h žensk ni,so poliujš-Mtve in jih tudi razpečaval ni ter razširjal v javnost. Tudi prevar je oproščen, ker jih mi zagrešili in tudi namena ni imel, da bi koga oškodoval. Kar še ni poravnanega, sc zavrača na civilnopravno pot. Povrniti mora stroške kazenskega postopanja, vštet mu je preiskovalni zapor od 29. novembra 1934. do 26. februarja 1935 in plačati moma 500 Din povprečnine. Obsojeni Bevc je bil vidno presenečen in prepal. V zadregi se je ozirati okrog sebe in proti zagovorniku. Stenovca, preje pa podarjeno njegovi ženil Zato jo mati v strašni bolesti smatrala to kot žalitev mrtve hčerke! Zadnje pasmo Trupli so nato prenesli skupaj v mrtvašnico. Pokojna Medi je večkrat povdarjala, da ji im po nira pri Stcnoivcu predvsem nje« go v a galantnost tor dobro srce. Svoji materi jc še pretekli teden pisala, da jc srečna ter zado« voljna, ter da ne more več str# peti v domačih razmerah! Pismo je bilo polno hčerkine ljubezni do dobre mamice! S tem se je tudi pri nas zače« lo žalostno poglavje v življenju lepotnih kraljic ter lepih mane# kink! Želimo, da bo usoda dru# gih naših lepotic lepša ter sreč# nejša! Preostalim našo sožalje, po# kojni naj ho na onem svetu boljše ter lepše! Oproščen j g Joško Dolničar ker je samo na izrecno žNjo prijatelja reproduciral dve nep * hujšljivi si ki in vse skupa, spet vrnil Bevcu. Nobena slika til prišla v javnost, ker jih n ti on niti Bevc usta razširjala. Predsednik senata s. o. s, Brelih N še posebno podčrtal, da sliki ne kršita morale, ker ' Utemeljevanje razsodbe je bilo spet tajno, medtem se ic pa v sc poslušalstvo iz dvoran6 zbralo pred vrati im čakalo. V n so se oni, ki so ostali v dvorani* komaj preriti skozi gnečo. Ko :6 šel skozi množico Bevc so s c čule najrazličnejše opazke. Bevčev zagovornik dr. Alb'11 Kaindare je prijavil revizijo, državni tožilec Goslar pa reviz jo in priziv X Podružnica Sadjarskega društva v Križevcih Pri Ljutomeru 1(1 imela svoj retini občni zbor 9 im- v osnovni šoli. Predaval bo referent -• Žnidarič o sajenju in negovanju sa-donosnikov. X Razstavo fotoografij iz d)'ev' nika »Tho Times« bo priredilo An' gleško društvo v Ljubljani od 6. 1,0 10. tm. v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. X Sočani in prijatelji! V soboto 8. tm. bo predaval ob 21 literarij zgodovinar dr Ante Slodnjak o 8tn tarjevi stoletnici. Povedal nam da jo bil Stritar središče nušek^ literarnega življenja v mladoslov®1' ski dobi, da je Gregorčiča vzgajd ^ obliki in vsebini. Vstop je prost. dobrodošli. Po predavanju sc bo člani udeležili prireditve JS na boru!. ____ „Glas*4 gmvso^ „Glas44 je zanimiv Bevc le Ml presenečen ch £3 je taikrat pregrešil proti § 257 Orkan nad Zagrebom Zagreb, 5. febr. , V pretekli noči je nad Zagrebom divjal nenavadno hud vihar. Naval burje je bil tako silovit, da so se na mnogih poslopjih zdrobile šipe, Podiralo je dimnike in trgalo izpred trgovskih in drugih obratov reklamne napise in table. Div.e neurje 2 viharjem je oplašilo mnoge mešane tako, da so vstali in se odpra-v’li na ulice, boječ se, da se jim v stanovanjih in hišah, v katere se je vihar divje zaletaval, ne pripet) kaj hudega. Ves čas viharnega neurja S;) bil; gasilci mobilizirani in so skrbdi za varnost meščanov. Škoda, ki jo je prizadejalo viharno neur,!e. je znatna. Tržne cene v Celju Gelijti, 5. februar ja. Ker kmetje doima pridelKuv kljub iiiziki.m cenam ne morejo vnovčiti, kupec na dom tudi ne bfide, živeti, plačati davke, za-Varovahmno in obresti dolgov i)a morajo, iz vseh blžnjih vasi dnevno pridne ženice donašajo Ha trg naijrazličnejša živila. Ko Plačajo primeren davek od vseli Ponujenih pridelkov, po dopoldanskem prezebanju. prodajajo po sadečih cenah: ■labodka po 4 Din za kg, glave zelja po 2 Din, kislo zelje po 4 pni kg, ohrovt po 3 D.,n kg, karfiola 5 do 6 Din kg, koleraba 2 do 3 [jim kg, krožnik motovilca 1 Din, krožnik špinače I do 1.25 krompir 1 Din ks. endivija solata komad 0.50 do 1 Din, čebula 3.50 Din kg, radiič 8 do 10 kg, češenj po 10 Din kg; perutnina: piščanci 10 do 15 D n, kakoš 18 do 26 Din, petelini do 22 D n, rac:e do 35 Din, gosi do 35 Din. Purani od 45 do 50 Din. Meso Soveje kg po 6 do 8 Din, teletina 8 do 10 Din, svinjina 12 do 14 klin, slanina domača s kožo 13.50 do 14 Din, brez kože po 14 Din, soljena slanina po 16 Din, suha slanina od 18 do 20 Din, mast od kf> do 18 Din, prekajeno meso od '4 do 16 Din. svinjske glave po 10 do 12 Din kg, jajca po 0.50 do k75 Dim komad. Cospodasrskc vi3;x blagajniških bobov H() zagde krožili vesti, iln je to Posojilo prisilno m da Iro baje draža-V:i posegla po vlogah. Na te tenden-piozne vesti je finaneno ministrstvo ‘zbalo pojasnilo, v katerem pravi, da H" blagajniški boni Popolnoma svo-bodni in da država računa na vpis P°80jila edino n i svoboden in pro dovoljen način. Gospodarski svet Male antante se 1,1 sestal na zasedanje 21. t, m. v Pr"gi. Nove predilnice. Zaradi pomanjka-nja predita, ki jo nastalo zavoljo Bankeij. so nekatere tekstilne tovar-n° zaprosile za dovoljenje, da sinejo Postaviti nove predilnice, Obdavčenje kapitala v Italiji. Fi-“•''ni minister izdeluje pravilnik za obdavčenje kapitala. Predvideva se P 5 obdavčenje. Oenarna nakazila za Nemčijo. Z od-0'Otti finančnega ministra se znova ’lVa_ja denarni Promet po nakaznicah 2 Netnčijo. Po teh nakaznicah se sme Pokljati mesečno na osebo največ o inoo,— Din. Vplačila sprejemajo Park, M smrdi po česmi Ljubljana, 5. febr. Taka nabito polnih dvoran si pač žele vsi predavatelji, kakor jo _ je pred dnevi imela ga. Andreta Kl.’u-eCnkova. Predavanja IjubLanske podružnice SVD v veliki predavalnici mineraloškega instiiituta na univerzi so sicer vsa izvrstno obiskana, to pot se je pa med klopmi gnetlo blizu 100 oseb, z večino prUjateljic vrtov iz vseh krogov prebivalstva. Spoznale bi bile seveda rade predsednico Kluba ljubiteljev cvetVc in lepa pojava jih gotovo ni razočarala, saj jo je sprejel aplavz že pri začetku. Tudi predavati zna ga. Ključcn-kova. saj te povedala toliko zanimivega in pokazala toliko krasnih svo:h fotografij z vrtov Nemčije in Holandske, da je bilo predavanje mnogo prekratko Za damo pač izjema, da neha govoriti natanko ob določenem času, čeprav ima še toliko najlepšega povedati. Kjer ni tatov Izvrstno fotografira, vendar so ji pa v botaničnem vrtu v Kolinu aparat konfiscirali, ker ie po nemških botaničnih vrtovih fotografiran^ prepovedano. Berlinski botanični vrt v Dahlemu je svetovna znamenitost. Jugoslavija ima velike oddelke za rastlinstvo naših Alp, Krasa, Bosne. Makedonije, doma pa tega seveda še nimamo v tako popolni obliki na istem bot. vrtu. Impozantni so tropski pragozdovi z orhide.ami, peščena južnoafriška pokrajina s kaktejami i. t. d. Vse ogromno v naštetih rastlinjakih! V vlažni tropski prašumi ti prihaja sla-lx) od vročine, termometer pa kaže samo 31 stopinj, a v južnoafriškem pesku je nad 50 stopinj in se kar oddahneš, ko iz pragozda stopiš tja. Dokaz, kako je škodljiva v’ažna sopara :n kako je zdrava suha vročina Paradiž je tudi vrt tudi pri nas znanega pisatelja in kultivatorja Karla Forsterja z neštetimi novimi lepotami trajnic. Nato brezkrama cvJtna polja Holandije. Same cvetlice in nikjer nobene ograje. Tudi med hišami ne in vrata na' stežaj odprta. Tatvine ne poznajo. Pokrajine samih rastlinjakov, v n:ih pa same vrtnice, a samo po 6 ali 7 vrst. Zjutraj cve golem naključju preprečil težko železniško nesrečo, ki iii sq lahko zgodila na progi proti Dubrovniku. Deček je slučajno Še! po odofti progi ter opazil, da je na nekem mestu počila tračnica na dveh krajih. Deček je o tem oh\eo Salomonu razsodilo naiino zadevo! — No? — Otroke, katere ie ena prinesla v zakon, so prisodili meni: a pohištvo, katero sem ;nz prinesel v zakon, so pa prisodili ženi. Slike iz sodite dvorane S pijačo je lajšal svojo usodo Dokler ga ml sm kl je branil mater, poMl do smrti Maribor, 4. februarja. V sodni dvorani štev. 53 predseduje velikomu kazenskemu sonatu s. s. Zemlje, državni tožilec je dr. Hojnik, zagovornik dr. Rečisman. Na zatožni klopi sedi 221etni viničarski sin Anton Pergar iz Kuršinoev pni Mialii Nedelji v Slov. Goricah, ker je 30. novembra 1935. z motko do smrti pobili svojega očeta Jožefa, starega 64 let. Od trdnega kmeta * d® viničarja Žalostna smrt Jožefa Perger-ja ima švelje korenine daleč v preteklih tetčih. Pergerji so bili nekoč trdnli kmetje, imeti so hišo, njive, gozdove in vinograd. Nesrečno gospodarstvo, slabi časi so pripomogli, da se je pričelo gospodarstvo PergerjeVih maja--tli, dokler se mi zrušilo. Posestvo so Jim pmodaiT in postali so ljudje brez vsega. Stari Perger se je s Številno družino preselil im po-;Steil — viničar. Delati je moral za iln , „i mogel niko- li pozabiti*, da je bili nekoč trden kmet ni je spomine na pretekle dni hoitd vtoplti v pijači. Pričel jc piti in v nekoč mirnem domu so se naselil prepiri, dokler se niso izrodili v pretepe. Otroci so se kmalu raztopili po svetu s trebuhom za kruhom, nazadnje je ostal doma pri očetu in mat e hi samo še sin Anton. V hiši pa kljub temu ni bilo miru. Prepiri so se vrstili vsak dan in današnja razprava je nudila žalosten vpogled v življenje družine, kjer gospodarita beda 'in pa zloglasna šmarnica. Vrhunec in obenem za’ikjuček družinskega pekla je bili 30. novembra lanskega let« popoldne. . Tonek, Tončk, kaj si storil! Obtožnica pravi, da je bil usodni 30. november lep, sončen jesenski dan. Antonova mati Manija Pergerjieva je pasla za hišo kravo, saima pa sta bila doma oče Jožef čin sin Anton. Nobena priča ne ve prav povedati, kako Ije b,!o. Okoli, dveh popoldne se je iz hiše Pergerjevih slišal prepir. Kmalu nato sta pritekla iz hiše stari Perger in sOn 'Ione m se zopet vritila. Sosedje so* slišali samo krik im nekaj zamolklih udarcev, nato je pritekla izza hiše še mati čin zavpila: »Tonek, Tonek, kaj si storil. . .« Ker so bili prepiri pri Pergerjevih pogosti ,ni nihče slutil, da se je 'takrat zgodili zločin. Naslednji dan 1. decembra je odšel Anton na orožniško postajo im povedal, da se je spri z očetom in ga tudi težje poškodoval. Orožniki so se takoj odpravili na dom Pergerjevih in res našli v poste® starega Porgorja z obvezano glavo nezavestnega. Odre-Obdukcja je ugotovila, da je dliili so prevoz v bolnico, kjer pa nesrečnež še istega dne umrl. imel Jožef Perger na dveli mestih počeno lobanjo in da je smrt nastopila zaradi otrpljenja možganov. Očeta so pokopali, sina pa vklenjenega odpeljialllj v zapore mariborskega sodišča. Anton pripoveduje Na poziv predsednika senata je Anton podrobno popisal dogodek: Tistega popoldne so bili doma vsi trije: oče, mati in Anton. Oče si je od nekod prinesel šmarnice in ko se je napil, je pričel razgra-jaiti. Mati mu je očitala, da je vedno pijan im da se ne briga za delo, kar je očeta tako razkačilo, da je pričel mater pretepati m da se je morali za njo zavzeti Anton. Nato se je oče spravil nad njega in mm pričel groziti z nožem. Anton je zbežal pred očetom, ta Pa za njim. Na pragu je očetu spodrsnilo in je padel. Takrat se je Anton dbm/il, pograbil motiko, ki je Mia prislonjena ob vratih in z njo udaril dvakrat očeta po glavi Priče pravijo drugače Vse drugače so' povedale priče in s tem tudi znatno obremenito obbtoženega. Sosedje so z vso gotovostjo izpovedal, da se je v času prepira In tudi uboja mudila mati na ilravnlku za hišo in dia sta bila oče in Anton sarma v hiši. Torej se je med njima samima odigrala tragedija, katere ne bo mogdl nihče pravilno razjasnitk Zagovornik dr. Reformam je pri. goviairjal obtožencu, naj odkritosrčno pove, kako je bilo. Anton: — Tako je bito, kot sem Pi.vcdal. ~~ Predsednik: — Priče pravijo, da sta billa z očetom sama. — Anton: — Nisva bila sama. Tudi mati je bila. Oče jo je suval s pestmi in moral sem jo braniti. Nato je tekel z nožem za menoj, jaz sem se sarmo branil. — Predsednik: — Tudi mati je izpovedala, da je billa tisti čas na travniku. Povej po pravici, ker s tem koristiš sebi. — Obtoženec molči. Dr. Reisman: — Povej odkrito, sta bila sama a! me? — Antom: — Da, bila sva samai. ., Kako je torej bilo? Nato sta bili zaslišani še sestri obtoženega Antona. Povedali sta, da se je oče res zelo rad napil šmarnice im da je bil potem nasilen. Vsi so morali zaradi njega veliko pretrpeti, največ pa mati, ki je bila ob njem prava mučenica. Sicer pa je bul pokojni oče, kadar je bil trezen, skrben in tudi delaven mož. Anton n/i hotel ničesar povedati, kaj se je pravzaprav dogodilo usodnega dne med njim in očetom, Povedal je samo, da ga je oče hotel napasti z nožem in se je on samo branil. Ni pa imel namena očeta ubiti. Obsojen Po govoru državnega tožilca im zagoovrnlika dr. Reformama se je sodni zbor po set o val in po 10. m> kuHum Od mSti, rin S10. :!kcuo’ s, katcro hočeJ° Pridobiti zanimanje najširših slojev za teles, mr Kum.ro. Od mesta do mesta potujejo učenke šol za gimnastiko in ritmiko in z nastopi kažejo občinstvu lepoto gimnastičnih vaj mimiutiah je predsednik ss. ZemliiiS razglasi sodbo: Anton Perger je bi obsoijiem na sedem let robije ter na izgubo častnih pravic za tri leta. Obsojenec je kazen spre-(jel ter se v joku poslovili od svoje matere in obeh sester Najbolj nevarna tekmeca sta si Šved Eriscon (desno), ki je skočil 81 m, in Birger Ruud, kj je skočil 76 m pri treningu za olimpijado v Ga-Pa. Sta tudi kandidata za pr- venstvo na letošnji olimpijadi Norvežan Ivan Ballangrund, kj sl je pred dnevi v Davosu že tretjič priboril prvenstvo v teku na ledu. Potolkel je Mathlesonov rekord, ki ga je držal 22 leti. šlo ja za tek na 1300 m, tekmovalo je Pa 41 tekačev iz 11 držav. ________ Mož se vrne pozno domov! Že-na ga vpraša, koliko je ura! — Ne razburja! se dragica, ravno deset! . V tem trenutku udari ura eno! Žena je zato razburjena, češda i° namenoma vara ter laže! — No, veš kaj dragica, ura je sh oer udarila enkrat, da bi pa tud* ura ničle tolkla, tega res ne moreš zahtevati od ure! * Razgovor med našimi slikarji! 1— Čudovita, ne, naravnost neb e' ška je tvoja slika! Kar nagledati se je ne morem! — Jaz tudi ne! Zato bi jo oa rad prodal! — Včeraj sem ženi dokazoval, dobre lastnosti varčevanja! — No, si imel kaj uspeha? — Seveda! Odslej moram opustiti kaljenje! * Skopuh kupi na pošti znamko za pismo, jo oslini in nehote pogoltne. Ves obupan sc vrne k okencu- kjer jo je kupil in vpraša: .. —• Ali bo ta zanika veljala tudi še jutri? Kdaj je kdo prismojen Kaj svojevrstna pravda za dedi-scino se je odigrala tie dni pred so-®sčem v New-yorku. Šio je za vprašanje: ali je bila gospa Florence Adelaide Praitt, ki je napravila Jako oporoko, prismojena ali ne? *a gospa Pratt je hči tudi pri nas znanega izumitelja šivalnega stroja Nngerja, ki je zapustila veliko pnsv-Htoženje. Njeno oporoko pa je spodbijala njena mlajša sesit-ra Uaisv, poročena z nekim angleškim ‘'ordom. Daisy je dokazala pred sodiščem z različnimi dejstvi, da je "'•a njena sestra prismojena in da ® zato prismojena tudi njena oponka. . Najprej oporoka: 350.000 dolar-lev diobi neki škotski detektiv, '00.000 dolarjev neki pariški krojač, Jstotoliko neka izdelovalka korze-'Cv. 175.000 dolarjev pa neka žen-?Ka, ki jo je pokojnica enkrat sam-kr.at v življenju videla. Tudi z vse-'Pi drugimi, ki jim je zapustila take Ogromne denarje, je komaj parkrat Pfišla v dotiko. Svoji sestri pa ni i:aPustila niti groša. Florence je sploh to sestro vse življenje sovra-?J1'a, ker je Daisy lepa. Ta od sestre zavržena Daiisy to-re|j je navedla iz življenja pokojnl-^e. med drugim kot dokazilo njene PbsmojenostS to, da je večkrat mo-J“a, k Bogu, naj bi storili, da se Va'sy na železnici ali kako druga-č6 Ponesreči, a ne smrtno, ampak »amo toliko, da bi se ji skazil lepi obraz Nadalje se je na podlagi dokazov ugotovilo, da je gospa Florence ratt svojega zakonskega moža Pognala v smrt s tem, da ga je pri-jdda, da je vzel prav vročo kopel u takoj za tem poiezdil v zimski ""■az. Dobil je pljučnico in umrl. Pokojnica je nekemu šoferju dala polnih 20.000 dolarjev zato, da je premlatil njeno tajnico, ki se ji je bila zamerila. S svoijo služinčadjo je sploh imela večen boj, in sicer je obdolžila zdaj tega zdaj onega, da ji je ukradel dragulje, in če je nato policija preiskovala, je imela dragulje skrite pri sebi (namreč gospa Florence, ne policija). Nekemu drugemu šoferju je hotela izplačati poln milijon dolarjev, če bi se spustil ž njo v ljubavno razmerje: toda fant je od groze pobegnil pred 75-ler.no starko, ki je tehtala 230 funtov. Tega šoferja je potem na njeno pobudo premlatil njegov naslednik. Kljub svojim 230 funtom pa so je gospa Florence ohranila neverjetno gibčnost, ki je šla tako daleč, da je še v visoki starosti rada pokazala — in to pred zbrano veliko družbo — kar je tako rada delala kot otrok: da si je vtaknila nogo v usta in žvečila palec! * In sodnik? Pravi ameriški sodnik Priznal je, da vse, kar navaja to-žilbeljica Daisy, pač ni kar tako vsakdanje, da je takorekoč nekaj nenavadnega, ampak treba je upoštevati nekaj drugega, to namreč, da ta ženska — pokojnica, — ki je začela z očetovo dedščino od pol milijona, znala pomnožiti ta kapital na pet milijonov, in da je tio premoženje skozi najtežje gospodarske krize zadmlih let srečno spravila skozi. Taka ženska nikako*" ni prismojena! Tej razsodbi prvega sodnika se je pridružilo tudi vrhovno apelaoij-sko sodišče v New-Y'orku — jn tako lepa Daisy, žena lordova, od večmilijonske zapuščine svoje sestre ne dobi niti beliča. Ker sestra ni bila prismojena... Kak© dolgo še? Pogonskih snovi je še za 24*000 let podaljšane za okroglo 200 let. Ce pia bi se tudi motorji izboljša!!, potem bi te zaloge trajale 400 let. Poleg teiga je dr. Egloff poskusil pridobivanje gazolima iz asfalta. To bi po njegovem računu podaljšalo zalogo gorilnih snovi za nadaltinjih 75 let. Zaloge bi se podaljšale še za nadaljnjih 50 let, če bi pametno izkoriščali prirodne pUšne. Žitni alkohol in prirodne sile Zelo previden pa je dr. Egloff glede računov s pridobivanjem žitnega alkohola, ker ve, da bi bilo treba za to ogromne množine žita. Z velikimi nadeja mi pa opozarja na solmce, ki nenehoma dovaja maši zemlji ogromne milijarde konjskih sil, ki naravnost izzivajo ljudstvo, da bi mašilo način, kako izkoristiti ter kako nadomestiti različne pogonske snovi. K vsemu temu pripominjajo še drugi znanstveniki, da človeštvo vse premalo izrablja vodne sile. Rešitelj človeštva Neatcri znanstveniki pravijo, da za vse zaklade človeštvo niti ne ve. Ko bodo izčrpani vsa vrelci pogonskih snovi, bodo. gotovo ljudje znali tudi že izkoriščati notranjo zemeljsko toploto. Prof. Bailey NViillis naglaša, da notranja zemeljska toplota stalno narašča. V globini 3000 m vrela voda V Kaliforniji so navrtali globok šaht, ki daje dnevno 5000 litrov nad 100 stopinj C vroče vode. V Texasu pa so v globini 2700 metrov naleteli na toploto 160 stopinj! Znanstveniki so prepričani, da ima človeštvo za bodočnost naj-večlje možnosti za pridobivanje energije. Tremotmo pa naj se človeštvo" zadovolji s tem, da ima pogonskih snovi za 24.000 let ~ potem se bomo pa naprej menili — ‘kaj ? Tako grade ceste drugod Kakor poročajo iz Prage, se je tam sestal cestni svet ĆSR, da določi program cestnih del za leto 1936. Ta program predvideva, da bo samo češka dežela dobila v ta namen 35 milijonov Kč, Moravska in Šlezija 22.2 milijonov Kč, Slovaška 15 milili. Kč, skupno je tedaj v ta namen votiranih 76.2 miilij. Kč. Izdelan je blil obenem poseben ključ za izvršitev vseli predvidenih cestnih del, po katerem odpade okoli 18 milijonov Kč na zboljšanje državnih cest, med njimi posebno omilil, ki spa- jajo Moravsko, biezljo in Slovaško s Prago. Ostali zneski pa bodo uporabljeni tako, da bo za zboljšanje vseh drugih važnih cest v posameznih pokrajinah odpadlo na Češke dežele 60.7 odst., na Moravsko in Šlezijo 23.4 odstotkov, na Slovaško 1.4 odst. in na Karpatsko Rusijo 1.8 odstot. skupno določenega zneska. Zneski, kakor vidimo, so zelo visoki, tako da se nam kar sline cede. In bratska češkoslovaška republika, kakor znano, nima najslabših cest. Naše se z njihovimi prav gotovo ne morejo kosati . . . “Petrolejske sankcije« delajo Mednarodnim diplomatom velike "krbi, še večje Italiji, proti kate-,ri so le sankcije naperjene. Toda' J0 -ie le majhen problem. Dosti zanima svet, koliko je sploh , ato@e bencina, petroleja in raz-j njh pogonskih snovi. To vpra-vartie bodočnosti že dolgo prou-Mejo mnogi znanstveniki, veči-a Med njimi so prav pesimistič-.0 razpoloženi, češ, svet bo kma-1 pt> svoje pogonske snovi. Ti Jp Mm is ti navajajo za svojo boja-a n dokaze s tem, dia opozarjajo, , v Ameriki petrolejski vrelci k Ccei pešajo. Statistično so do-. azaijj, da je danes že mnogo tež-k i.Za^ct' na petrolejski vrelec . °t svojčas, ker so se zaloge že -krpale. Razume se, da te skrbi va Jutri še niso aktualne, ampak "e v bodočnosti. Nafte še za 1$ let kr .?nain|i nizozemski »naftovi Ti* ^ Pred nedavnim izjavil, T.^Pričo sedanjega načina pri-MvanJa bo svetu zadoščala ,n‘ .a Komaj za 15 let. Način Ven!ZV0'Tnk se sicer izboljšuje, : eair jc mnago znanstvenikov, krnj da bodo čez 100 let do D ‘ {a liizčnpani vsi vrelci nafte, »stili zakt'tičkov je prišel zna-amerliškj strokovnjak dr. G, Egloff. Z veliko vnemo se je lotil vprašanja, kako to mejo izčrp-Cljiviosti nafte podiailjšati. Naftin kamen in asfalt V 'bližini nekega vrelca -nafte je našel kamen, ki je vseboval nafto. S poskusi je potem doka-zal. da bli se dalo na ta način pridobiti mnoge milijone litrov naf- _ _ te. S tem bi bile naftine zaloge I pa d političnega značaja. Drzen napad na avto narodnega poslanca Šibenik, 5. februarja. Tukajšnje prebivalstvo je precej vznemiril drzen napad, ki je bil izvršen jia avto narodnega poslanca Dane Škarice. V družbi narodnega poslanca se je pehalo še nekaj njegovih prijateljev z velike svečanosti v Drnišu. V temni noči so avto napadli neznani zlikovci. Avto so iz teme obsuli s točo kamenja, tako da so pobili vse šipe in precej pokvarili karoserijo-. Potniki so na srečo odnesli zdravo kožo. Dosedanja preiskava ni mogla ničesar ugotoviti. Javnost pa sodi, da je na- Avtomobile dunajskih gasilcev so so opremili z radijskimi sprejemnimi in oddajnimi postajami, da so lahko med vožnjo v zvezi s centralo in oblastmi. Slika kaže radio in gasilca v avtomobilu. Ciganska kri Maribor, 4. februarja. Zatožna klop je bila skoraj premajhna, da bi na njej lahko sedelo pet pripadnikov ciganskega plemena: tri ženske m dva moška, ki so morali danes pred tnali; kazenski senat zaradi številnih tatvin. Obtožnica jim je očitala, da so Ana, Julčka in Cilka Baranja v družbi z n e im Jožefom in še nekim Jožefom Hrovatom vlomili v decembru lanskega leta v žitne shrambe posestnikov Jakoba Stagimoa im Franca Rihterja v Bratumečicah v Prekmurju ter odnesli žita in ajde za okoli 1000 dinarjev vrednost'. Seveda so pred sodniki vsako krivdo po vrsti zanikali im se sklicevali na svoje cigansko poštenje im na priče, —ski pa jih ni bilo na spregled. . Arna im Julčka sta bili obsojeni vsaklt na pet mesecev zapora, pogojno za dve leti. Cilka na štiri mesece, pogon jo 2 leti. oba Jožefa pa vsak po 4 mesece Astrološka napoved za 6. februar. Dan je naklonjen vsemu duševnemu delovanju, zlasti uku in znanosti. Za polaganje izpitov ugoden dan. Duševnim delavcem bodo prihajale spodbude in dobri domisleki. A tudi za poslovno življenje danes ugodna konstelaera. manj dobra pa za rodbinsko življem?: nesoglasja med starši in otroci. Z motornimi vozili bodite danes previdni! MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 34 Drugi del. Pretniišltjevalia je, m m še nocoj tvegala sestanek s svojim ljubimcem. Ni dolgo premišljevala. Sklenila je, da pošlje sobarico, ki je vedela za njeno razmerje z lordom, s j< srnom in ključkom k njemu. Naglo je napisala pismo, v katerem ga jc naročila za nocoj ob devetih v vrtni paviljon, kjer ga bo čakaila. — Poklicala je sobarico: »To pismo in ključ ponesite takoj lordu Duncanu, Mary, in bodi it d previdni«. V roko sladko se muzajoče sobarice je zdrsnil blesteč zlatnik. Hiša lorda Duncana je stala nedaleč od polkovnikove in sicer v niki precej samotni ulici. Ko je sobarica hitela po tej ulici, jo je naenkrat dohitel voz, in preden se je zavedla, so jo že pograbile močne roke in potegnile v voz. »Takoj daj pismo, ki ti ga je izroola gospodarica«. ile s tihim glasom ukazal mož s črno krinko na obrazu, »‘hitro — drugače. . . « lirnzeče se je zabliskalo bodalo. Prepadena sobarica je brez oboravljainja vzela iz žepa pis-o in k buč in mu oboje uz ročila. »Aha, celo ključ od vrtnih vrat mu pošilja«, je dejal Jack — bil je on s svojim pomočnikom. Ko je p recital pismo, je vele! sobarici: »Ce boš mirna, ti ne bomo Skrivili nltii lasu, če boš pa skušala pobegniti, potem. . . «, pred očmi se ji je zopet zabliskalo bodalo »Vi pa,« se jc obrnil k svetemu tovarišu, »boste pa z Vi nanjo. Ccz dve uri sc vrnem na dogovorjeno mesto. Jack je izstopil in izginil v noč. Naglo se jc bližala brezvestni za vda laiki zaslužena kazen. . . PO SODBI Neizprosni maščevalec se je vrnil k vozu. »Edvard!« »Prosim, gospodar«. »Je vse v redu?« »Da«. Sobarica, ki je bila od strahu napol nezavestna, je vzdihnila: »Oh. kam ste me odpeljali?« »Mr!« jo je osorno zavrnil Jack. »Tu imate pismo in ključ, ki vam ga je dala vaša gospodarica. Pojdite takoj domov in obo je izročite polkovniku Mac Dorniki n. Boste storili tako, aV ne?« »O. bom, milostivi gospod, storila bom vse. k ur mi ukazvretc.« »Dobro, pazil bom na vas, in če ne storite tako — veste kaj vas čaka«. »Toda. gospod, če me gospodarica vpraša, kako . . . « »Ničesar vas ne lx> vprašala. Poidite zdaj.« Stopila je z voza in se z začudenjem znašla pred polkovnikovo hišo. Tiho se je splazila v hi-šo in odhitela v svojo sobo. Dolgo časa je premišljevala, kaj naj Poreče gospodarici, potem pa jo je prevzel spanec, iz katerega Jo je zdramilo močno trkanje na vrata. »Kdo je?« je vzkliknita vsa prestrašena. »Takoj pridite dol« je zaslišala ■glas hišnega sluge. »Ne morem — sem bolna.« »Ali veste, kje je milostiva?« je vprašal sluga. »Gospod polkovnik se je nenadoma vrni!, na poti mu je postalo slabo. Vprašuje, kje je gosp i«. Sobarica je skočila s postelje in odprla vrata. »Kaj? al milostive ni tukaj? O-moj Bog, kje pa je gospod polkovnik?« Pohitela ;e dol k gospodarju in ga našla vsega bledega in onemoglega. »O, gospod, kaj sc je zgodilo?« »Kje je moja žena ? Kaj tako molčiš? Govori!« je s težavo spregovoril polkovnik. »Gospod, naročiti so mi, naj varu izročim tole«, dala mu je pismo in ključ. In se naglo izgubila. Polkovnik je s tresočimi rokami odprl pismo im ga prečita’. Dolgo časa je nepremično sedel in topo gledal p smo. Nato pa je iplani! puvoncu in zakričal, da je odmeva'o po hiši: »‘Kje — kje je ona. . . ? Kje? Pritisnil je na gumb, prihitel je sluga »Kje je moja žena?« je zarini nanj polkovnik. »Odgovorite na moje vprašanje!« je zarjul polkovnik in udaril z nogo ob tla, »odgovorite, za vraga. . . « »»Milostiva je odšla na vrt, več pa ne vemo,« je slednjič spregovorila kuharica. Sluge so se prerivali pri vratili, plašno gledali polkovnika, 11 je kar naenkrat pobesneli in zarja!: »Ven! Marš ven!« Preplašeni sluge so se razbežali. polkovnik je ostai sam in premišljeval. »Moj Bog, alli je vse to resnica? Kaii naj storim? Ha?« je besno zavpil. »Še ni prepozno, dobil ju bom. gorje obema! in oddirjal je iz sobe. Planil je v paviljon kot strela, a pri vhodu je negibno obstal Na ti eh jc ležala Ncllv — mrtva. Sluge, kti so ga videli kot blaznega dinj »ti k paviljonu, so pritekli za ruji m. In so v grozil obstali pri vratih, videč gospodarja klečati poleg razgaljenega in okrvavljenega trupla gospodinje. »Umorili so mi jo!« jim je v divji bolesti zakričal pukovnik. »Poklič'te pel ic j jo! — Hitro — in zdravnika! Privu! j c hladno roko svoje mrtve žene, V tem trenutku je pozabil na vse. »Ncllv, uboga moja NeHy!« je zajokal. S starim hišnikom sta jo dvignila in položila na široki divan. Tedaj pa je hišnik vzkliknil, njegov obraz je bi! ves prepaden. »Gospod polkovnik,« je zajecljal sluga, »to je stori] oni, pred katerim trepeta ves London. Znamenu'e nia telesu milostive — o poglejte, to je Jackovo znamenje!« -•Nesrečnež!« je zarjul polkovnik ves iz uma. »iPolberi se!« Hišnik je jadrno izginil in spo-I torna mrmral .predse: »To je bil on! Da, to je bil Jack maščevalec! A zakaj? Zakaj? V PAVILJONU Polnoč je minite. Polkovni.it je sedel na stolu poleg divana in venomer glodal v svojo mrtvo ženo, e Od zunaj so se zaslišali koraki. Detektiv Davis, v spremstvu policijskih uradn/ilkov im zdravnika je vstopili. Po končani preiskavi in ko je polkovnik vse povedal, kar mu je bilo pač znano o dogodku, je dejal detektiv Davis: »Nii dvoma, da jc bil to isti morilec — Jack.« »Ne, ne, ne, nemogoče!« je ugovarjal polkovm ik. »Kad neki bi imel Jack opravili z mojo ubogo Netiv? — Kako je sploh mogei priti na vrt?« »Oh, to ni n'kaka ovira!« je odgovorni! Davis. »Gotovo je kaj takega izvedel o vaši soprogi, da se je odločil za bo dejanje. Izpoved sobarce me še bolj utrjuje v tem mnenju.« »Ne fin ne! Najbrže jo je umoril lord Duncan«, je trdovratno vztraja! polkovnik. »Evo, tu je neko pismo!« je vzkliknil zdaj eden policistov«, ki je bil pobral izza divama veliko belo kuverto. »To je Jackova pisava!« jc ugotovil Davis. »Prismo je naslovljeno na vas, gospod polkovnik. Izvolite!« »Preberite — jaz ne morem. . . meni se vse vrti pred očmi«, je zastoka! ubogi polkovnik. Davis je m glas bral p's mo, v katerem je Jack podrobno našteval vse grehe brezvestne lady: nezvestobo, krivo prisego, tatvino denarja, poskus zastrupitve soproga. Navedel je vse dokaze in končno obrazložil, da je moral kaznovati in tako obvarovati nedolžnega moža pred pogubo. Is tališčih &aiev RAD1VOJ PETERL1N-PETRUŠKA: Lftatoim te kakor škrjasiček pomlad Res, ljubim te kakor skrjr.nček Ipomlad, a ti me nikar ne ljubi,-obljubljam, da večno imel te bom rad, a ti ne verjemi obljubi! Jaz ljubim v ljubezni preteklo mla- [dost, ti ljubiš v nji srečo brezkrajno. jaz prejšnjo spet hočem v nji najti [prostost, ti večno zgubiš dosedanjo. Rudivoj Peterlin s pesn škim imenom Petruška je doma iz Kamnika. Ko so ga v Avstriji potrdili k Vojakom, j"e pobegnil v Črno goro in se podal pozneje v Rusijo. Žvol je 17 let zunaj do== movine, je mnogo potoval in je pravi Ahasvcr med slovenskimi pesniki. Izdal je več pesniških zbirk, sodeloval pa je tudi po raznih revijah in časopisih. Ra* zen pesmi piše potopise in p o to s pisne črtice, a bavi sc tudi s prc» va jan jem. R. Peterlin živi v Ljub« Ijani kot upokojen uradnik „Glas44 je poceni Razne novice Spomenik generala Kadeckega v Pragi, ki so ga v prvih prevratnih dneh odstranili in spravili v neko skladišče, bo zdaj češkoslovaška viada podarila Avstriji in ga bodo postavili v Linzu. V Pragi so postavila ta spomenik 1. 1852. Radeckj je bil doma iz Češke. Rodil sc je 2. novembra 1766. v Tfebnicu. Da imajo postreščki tudi svojega patrona, to izvemo iz nekega poročila iz Milana, kjer so milanski postreščki obhajali god svojega zaščitnika sv. Aguilina s slovesno mašo, sprevodom po mestu z godbo na čelu itd. in so se te slavnosti udeležili tudi mestni v.-ilikaši. Najnovejša senzacija v Budimpešti je ta, da se je tam neki 90-letni berač, ki berači že 50 let in je znati po vsem mestu, poročil s 53-letno žensko, ki je bila svojčas lepotica. Svetopisemska zgodba o Kanil in Abelu se je odigrala te dni v Bozeku na Češkoslovaškem. Kmet Mihal ski ie imel dva sinova, 15-1 etn ega V koša in 13-letnega Št fa-na. Dočim je bi mla>ši zelo mari'iv v šoli, se je starejši le slabo učil in ko je prinesel domov slabo spričevalo, ga e oče vpričo brata nabil. To je VHtoša tako u'ezilo. da se je, ko so starši odšli z doma. vrgel na mla'šega brata ju ga zadavil. Sonroga bivšega diktatorm Wal' demarasa išče. kakor poroča o iz Kovna, po časopisnem oglasu službe v kaki h:ši k otrokom. Kakor znano, je bil Waldemares, bivši diktator Litovske, po svojem ponesrečenem puču 7. ,unija 1934. obsojen na dvanajstletno ječo. Njegova žena je ostala brez vseh sredstev in tako je zdai prisiljena iti kam za služk n o, da se bo mogla skozi ta leta kako prožavl ati. Za gospodinje KAKO PEREMO PERNICE Perje iz blazin pretresi v staro blazino (inki) in Jo dobro zasij. Pripravi si mlačno milnico, položi noter blazino in jo dobro in dolgo tlači. Ce je milnica zelo umazana* jo menjaj. Nato blazno malo ožtnl in v mlačni vodi izpral toliko časa, da voda ni več umazana in da je milnica dobro izprana. Blaz no s perjem samo malo otisni in obesi na vrv, da se odteče Ko se je blazina odtekla, jo obesi ali na prepih ali na sonce. Med sušenjem jo večkrat obrni tak-:), da se perje premeša in enakomerno suši. Ko je perje suho, ga zopet stresi nazaj v blazino, katero si pa med tem oprala, in znotraj dobro namazala s suhim milom. Ker če se taka blazina iz »inlota« opere, ni več tako gosta, in perje rado bode i?1 vhaja iz nje; zato jo moraš nadrgn1' ti z milom, kar perje zadržuje, da ne sili ven. Kadar perje pretresaš iz efle b’azine v drugo, tedaj razparaj 'J blazini čisto majhno luknjo, natakni prazno blazino na polno in tak|{> pretresi, pa perje ne bo letelo P0 sobi. — Gospića, vsaj za vaš naslov vas prosim! - Po’ščite si v telefonskem hite nikii! .— Ce pa ne vem niti za telefonsko številko! — Ta je pa zapisana takoj pole® imena! Maribor a— Narodno g.cdailsče. Catr-:s 6. ivoruaTju ob 20.: »Kantara '■aclista \Vinzij>u«. Red B. — 'lelk, 7. iebriiur.a: Zaiprto. — Kino. Grajski: S*ja-.na vc-^'igra »Prijate'o moje žene«. ■ > PtUliodtiiji tim: »Crne rože.« ) Umrem: VdLk mimkatil šlager , ■ božanstvena žena« z Marto cg- -n't. 'u— Visok življenjski jubilej 1 azivuve te oni v Mau «boru g. Ju-> Brda, im sicer 901etnioo roj-v|a. Jmibiilan. je bnl pred vojno ■ ''* bivšem avsiirdskem 47. miari-fskiern poJku m se je leta 1666. ‘u'4ežii bitke pri Kraljevem ’ -t-adcu. O tistih časih ve g. Drnda vcuad nrarsfkad zanimiiivega. 1 'ilajitu tudi naše .skreme če-i.ike! ..ai— Fuzija dveh kino - gleda- Koi doznavamo, bo lasen k ::ribon Itega »Graijskega kina« i- Jučij (tuštim prevzel še vodistvo ganskega »biltirnega tona Mati-■n nosna obe podjetji fuzioni-Spo.ltev obeh voianii.iih slo-:-'i u li kino-podjetij bo gotovo ■ koristi tudi naši publiki, Oo iako omrivigočeno predva- ide re samo prvovrsm li til- ■:i i\ a urnost — vzrok po- a. ( ■;. i so prijavili! drž. •titiist' i v Mariboru poscstmika : ‘i ■ a z Podove pri Ra- ■ i: vsded njenigove ma- .' n1, a ... prerekio sotioto iz-pofan m napi a-za vi../ 12.000 dinarjev ško-R)_‘čivo i:e imel pit. krušni peči 1 • i d iiiniik .a ko ,«e njegova /-t‘iiia prv jr v> soijt i i.j zakuriila sc -.v imnnui; vnel. Ogenj je ■ hdpi. u (>uočr*. kii mo na cesto blizu i''- :,':i,ce nanositi kup kamen,a in subega ve.cvua. Žrtev »barikade« Pcistai dv.uvec Ferdo Posega, * se j e zjutra, peljati na kolesu Maribor. V temi ni cipazil gr- liaide Kamenja im vetevta. Zaklel ' - je v kup in obležal, na cesti z ; varnimi poškodbam , da so ga ''"•'rali spravili v bolnišnico. Za Gvzvesin' mi storiloi poizveduje-onožn ki. Aniaconka. Mali je obsodil na tri esece svruigega zapora ter na ' 'gon iz Maniiboina 33-letno Mari- • Mrko. Obsojena je izvršila ne-"•‘t nian'šti tatvin im jo je cu prt- zaradi tega aretiral stražnik, Kjlr Pa ji ni bilo prav. Marija se i1; 8 pestmi spravila nad moža po-uave in mu je med ruvanjem 'toraj odgriznita kazalec desne toke. . ui— Obsojena tazenski sonat Rrr,~' Obup nad življenjem. V i;/l’l;mi vasi je obupata nad živ-, Bijem komaj 18-letna Marica Z. /■bM je stekleničko MzoJa. Pra-v‘''ea-.in,-) so .id našli domači itn jo . .ravilil v mariborsko bolnišnico, so (ji; itzprali želodec. Radio L^ubSjassa četrtek, 6. februarja. Oh 12: Prs-1 donskih kozakov, ploščo, 12.45: ‘^0, poročila. 13: čas. poročila, v'B5: Magistrov Šramel kvartet, 14: reine, liorza, 18: Pravljične glasbc-j RJ*ke, Rad. orkester. 18.40: Slo-j'nsčina za Slovence, prof. Kolarič, p • Poročila. 19.30: Narodna ura: (j C(TVSn.l® Zveze Sokola iz Beogra-■U <-0: Francoska klavirska litera-Padava in igra T. M. Škerjanc, *" čas’ vreme, poročila, Italijaeii demantiraš® Bini, 5- febr- T.O. poroča, da so gotovi italijansM krogi zelo razburjeni radi vesti, ki jih javlja agencija Reuter z vzhodmoafri-ških bojišč. Ti krogi trde, da so te vesti popolnoma izmišljene in jih je redila prevelika fantazija-Isto trde o abesinskih vesteh, ki prihajajo iz Addis Abebe in Desi-ja. Italijanske čete po tukajšnjih poročilih popolnoma obvladajo Mahalo in ni ni kake nevarnosti, da bi Makala padla- Vse italijanske čete, tako na severni kot na južni fronti, stalno napredujejo in so v odlični formi. Napredovanje je zaradi strahovitega deževja malo zastalo le na severni fronti, do-čim na južni fronti gcnral Grazia-ni z uspehom napreduje- Ras Guk-ša je danes sprejel v avdijenco dopisnike raznih italijanskih listov. Rusija se oberožuje London, 5. febr- n. Sovjetski maršal Tuhačevski, ki je imel že celo vrsto važnih posvetov s predstavniki britanskega generalnega štaba, ostane v Londonu še najmanj teden dni. Doznava se, da bo izrabil svoje daljše bivanje v Angliji predvsem z obiskom raznih tvornic orožja in municije, da se s predstavniki angleške vojaške industrije dogovori glede velikih naročil Sovjetske Rusije v Angliji. Ta naročila bi bila, kakor pravijo informacije iz debro poučenih krogov, kreditirana na daljši rok- Vse to pa spravljajo v teh krogih v zvezo s poslednjimi dolgimi Litvinovimi razgovori z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Kakor znano, se je Litvinov trikrat sestal z Edenom in je zadnjemu sestanku obeh državnikov prisostvoval tudi britanski vojni minister Cooper in maršal Tuhačevski-Sovjetska vlada že dalje časa išče posojilo v Angliji in izgleda, da so na poslednjih sestankih že našli bizo, na podlagi katere naj bi se Sovjetski Rusiij to posojilo dovolilo- Sovjetska vlada sc je obvezala, da bo del tega svojega posojila uporabila r-a nabavo vojnega materijala v Angliji. Zato bo zdaj Sovjetski maršal Tuhačevski ostal po želji Stalina in Litvinova še najmanj teden dni v Angliji, da se popolnoma sporazume z zastopniki angleške vojne industrije glede teh nabav. Nemčija bi rada . . . Pariz, 5. febr- r. V tukajšnjih informiranih krogih doznavajo iz Berlina, da dela nemška diplomacija z vso paro na ustanovitvi velikega protisovjetskega bloka. Prvi korak na tej poti so bili že razgovori generala Goringa s poljskim zunanjim ministrom Reckom, se je na svojem povratku iz Londona na izrecno željo Hitlerja ustavil tudi v Berlinu■ Nemčija zastopa stališče, naj bi Italija. Poljska, Nemčija, Madžarska in morebiti še Anglija, če bi njen blok s Francijo ne uspel, stvorile močan protisovjetski blok, ki naj bi popolnoma paraliziral vse sovjetske zunanjepolitične uspehe v zadnjem času- Anglija naj bi obenem spremenila svoje zadržanje tudi na-pram Japonski, ker je jasno, da svojih pozicij na Daljnem Vzhodu itak ne bo mogla več dolgo uspešno braniti. Očividno pa je, da Nemčiji diktira vse te nerealne kombinacije v prvi vrsti njen strah pred popolno izolacijo, ki se je spričo londonskih in pariških posvetov državnikov zadnje dni še povečal. Sedem milijonov oboroženih Nemcev Bruselj, 5- febr. z- List »Soir« nadaljuje s svojimi odkritji o koncentraciji nemških vojnih sil v demilitariziranem Porenju in ugotavlja pri tem, da je Nemčija zbrala v Porenju že dve diviziji policijskih čet po 30-000 mož, iz katerih je mogoče vsak hip stvoriti 1-, 5-in 11. armijski zbor- Od 1. decembra ima Nemčija pod orožjem 600-000 vojakov, h katerim je treba prišteti še okoli 250 000 mož »Arbeiitsdiensta«, 100000 članov »SS« in 40.000 rezervistov. Koncem tega leta bo Nemčija razpolagala z 2,200.000 mož, ki jih b<> lahko takoj mobilizirala. V primeru vojne pa lahko Nemčija pokliče pod or°žje najmanj okoli sedem milijonov ljudi. To je njen današnji vojni potencial- Iz domače politike Seje skupščine odgođene V enakem razpoloženju kakor vse dosedanje je potekla tudi včerajšnja seja nar. skupščine. Spričo odpora opozicije je bilo vsako redno delo nemogoče in komaj po dvodnevnem zasedanju so bile seje spet odgodene za teden dni, do prihodnjega ponedeljka. Na dnevnem redu prihodnjega zasedanja je izvolitev odbora za Proučitev včeraj sprejete resolucije, ki zahteva od vlade, da poviša Uredite za prehrano pasivnih krajev. Včeraj jo imel svojo sejo tudi finančni odbor nar. skupščine pod predsedstvom Mite Dimitrijeviea. Vlada jo finančnemu odboru predložila v pretres uredbo o spremembi invalidskega zakona. Poleg že prijavljenih govornikov se je včeraj prijavilo Sc 19 novili govornikov, tako da bo načelna debata trajala verjetno še danes ves dan. Včeraj je med drugimi govorniki nastopil tudi slovenski Poslanec dr. Jurij Koce, ki je zagovarjal predloženi proračun. Zborovanje Pohorcev v Splitu V ponedeljek je bil sklican v Splitu sestanek onih jugoslovanskih nacionalistov, ki stoje na stališču pohorske deklaracije, in sicer iz 14 srezov splitskega volilnega okrožja. Kakor poroča »Jutro«, se je zbralo na sestanku nad 1400 delegatov in so bilo zastopane prav vse občine. Konference so se udeležili senatorji Jovan Banjanin, dr Zec in dr. Kramer, nadalje mnogi narodni poslanci in celo nekaj katoliških duhovnikov. Konferenco je otvori! in vodil senator dr. Andjelinovič, glavni govorniki pa so bili senator Jovo Banjanin, ki jo orisal sedanji politični Položaj, nadalje narodni poslanec in bivši rab nister dr. Vaša Jovanovič, nar. poslanec dr. Ivan Juriša iz Zagreba in senator dr. Albert Kramer, ki je med drugim poudaril, da bi ne bilo danes niti jugoslovanske države, niti jugoslovanskega in državnega edinstva, če ne bi bilo jugoslovanske misli, ki je osnovna misel našega državnega in narodnega življenja. Za Jugoslovane velja samo eno: Ali zmagati kljub vsemu pod jugoslovansko zastavo, ali pa častno podleči. Druge poti ni. Ali Jugoslavija ali smrt! — Na račun jugoslovanstva so se v preteklosti napravile velike napake. Ml se tega no bojimo priznati in ne zapiramo oči Pred stvarnimi dejstvi. Zato smo tudi postavili kot prvo nalogo realne jugoslovanske politike rešitev hrvatskega vprašanja, ki ni prazna fraza. Hrvati se upravičeno pritožujejo. So pa tudi razlogi za pritoževanje Slovencev in Srbov Prava in realna politika mora iskati leka proti vsem upravičenim pritožbam. Potreben nam je stvaren program za reševanje vseh živi jenskih vprašanj našega naroda. © kravicah Pod naslovom »Učiteljske premestitve« piše zadnja »Delavska politika« med drugim: Krivice je treba reparirati — to je izven diskusije in prav stori oni, ki to izvede. Vendar pa: kedaj začenja in kedaj neha krivica, to je pa stvar, to je zavesa, ki zahteva izredne prevdarnosti, stro go, po ničemer vpliva no in motene objektivnosti in opreznosti. Razgovori s čitatelji Naša vloga Ljubljana, 5. febr. Kritikastrom po kavarnah, ki ne razumejo pomena in naloge ljudskega časopisa: Berite, kako se je o tem izja: vil češkoslovaški predsednik vlade in zunanji minister dr. Hodža (ki je po poklicu časni* kar) na pozdravnem večeru, ki so mu ga priredili praški časni* kar ji. Povdarjal je važno vlogo, ki jo igra časopisje v ljudstvu, in je med drugim dejal: V današ* njem času je inteligenca izgubi* la pravi stik z ljudstvom, z m a* so, in nastala je medsebojna od* tujitev. Tukaj naj bo na mestu časnikar, da izpolnjuje to pra* znino med inteligenco in ljudi sko množico in ju zbližuje. Kjer časnikar ni sam voditelj, tam naj bo veren posredovalec v službi ljudskih množe in v služt bi velikih dej. Pomen časnikar* skega poklica in delo ne kore* ninita v preteklosti, nasprotno! V preteklosti je govoril časni* kar razmeroma majhnemu kr o* gu ljudi, danes govori širokim množicam. Dr. Hodža je spo* minjal tudi na to, da so bili vo* ditelji slovanskih narodov v do* bi narodnega prebujenja časni* kar ji. L ako češkoslovaški ministr^ ski predsednik. Mi pa priporni* njamo samo še io, da bo gospo* dom, ki jim imponira samo po* Uiika, na obe strani ustreženo: tudi dr. Korošec in dr Kramer sia po poklicu časnikarja. •trn : rrrrmm Na Krlsperjcvem sejmu Ljubljana, 5. februarja Zares nas peče vest, da nismo lakoj v ponedeljek poročali o ta= Lo zanimivi in tudi za vsakogar koristni prireditvi, kakršen je Krisperjev sejem. Opisovati sej* rna v tej naši po starosti naj* častitljivejši ljubljanski trgovini pač ni treba, saj je bil v lanskem predpustu Krisperjev sejem tako nevarno natlačen, da si marsikdo sploh ni mogel ogledati vseh za* nimivosti in lepo*. Varčne gospodinje in praktič* ni možje, zlasti pa tudi otroci so se sejma zato tudi letos tako razveselili, ker še od lani vedo, da Krisper na sejmu prodaja vse tako poceni, da si navzlic krizi in redukcijam lahko vsakdo brez večjih žrtev pomaga n nabavi vse, kar potrebuje in želi. Tako po* ceni namreč, kakor drugače vse leto nikdar! S presenečenjem se na sejmu vsakdo upravičeno čudi nizkim cenam za dobro in solidno ter pošteno najraznovrstnejše blago, da ta trgovska prireditev zaradi izredno znižanih cen, prav za prav spada tudi med naše čl o* vekoljubne dobrodelne priredit* ve. Če nam no verjamete, je pač vaša stvar, da se sami prepri* čate! Hvaležni nam boste, da smo vam pokazali tako sigurno pot, kjer pridete gotovo le k svoji koristi in zadovoljnosti. Na sejmu pa ni samo poučno in koristno, ampak tudi prav luštno in fletno. Prosim, kino! Se* veda so predstave predvsem za naš veseli, živi drobiž. Nepre* plačljiv je užitek mirni c in teta, ter sploh prijateljev otrok, ko opazujete deco pri predstavah in na sejmu sploh. šola mu Je šla na živce Ure strahu In groze na odprtem morju Šibenik, 5.- februarja Pred dnevi so listi poročali, da je zagrebški dijak Ivan Valitarič, gojenec dijaškega semenišča, izvršil samomor s skokom v morje. Orožniki pa so včeraj pripeljali fanta živega in zdravega. Preživel ie le nekaj groze in strahu. Poslej se bo spet vrnil v Zagreb, kjer bo lahko mirno nadaljeval svoj študij, če ga sila pustolovstva ne bo spet potegnila v svet. Mladi Ivan je bil, kot sam pravi, slab študent. V začetku je obiskoval gimnazijo v Murski Sobot, kjer pa je padel iz slovenskega jezika. Zato je nadaljeval šolo v Zagrebu, Tudi lačni in žejni ne boste na sejmu. Včeraj sva bila s Po* gačnikovim Joškom v Krisper* jevem kinu in fantič je po pred* stavi pred hrenovkami postal neznansko lačen. Prva je kar iz* ginila, a Joško je še občudoval lepega, vsega belega moža. Deč* ko es je obračal in mencal, na* to pa: Striček prosim, reci no temule možu, kako tale fantek rad hrenovke je!« Diplomatska poteza se je Jošku popolnoma posrečila. Pri čaju in izvrstni kavi tvrdke »Mocca« so pa ta* ko prijazne gospodične, da bo* do tudi mame in atki zadovolj* ni s postrežbo. Še posebej vas pa moramo opozoriti na čevlje. Lepi, trpe* žni in izvrstni so. Bogme, Kri* sp er dela konkurenco Bati! Da ne pozabimo: predstave v Krisperjevem kinu sc prično vsak dan ob 3. popolne in tra* ja j o do večera. Povedati pa mo* ramo tudi, da dobrodelne prire* ditve nikjer ne trajajo večno in bo tudi Krispcrjcvcga sejma kmalu konec. Jezila vas bi zamu* da! kjer je srečno priromal do tretjega razreda realne gimnazije. Toda tudi tu je spoznal, da ni za šolo. Vse mu je šlo narobe. Pustolovski sklep Gimnazija mu je šla »na živce«. Takoj e na tihem se je začel poslavljat,- od šole. Zasnoval je beg. Začel je zbirati po dinarjih za pot in polagoma zbral 150 dinarjev, ki jih je potem potrošil za pot do Šibenika, kamor se je odpravil pretekli beden. Ko je prišel do Šibenika, je imel v žepu še 25 par ter se je znašel v težkem položaju. V tej stiski se ie spomnil nekega svojega sošolca iz Murske Sobote, ki je bil doma v vasi Žirje na otoku Žirje, ki ie kakih 15 milj od Šibenika. Mladi pustolovec Ivan se je odločil, da gre k temu svojemu sošolcu. V luki Crnici je slekel nekaj obleke, med drugim tudi ovrat-mik semeniškega dijaškega gojenca, češ, ko bodo našli ljudje, bodo menili, da je izvršil samomor. V grozi udan v usodo Nato je začel oprezovati, kako bi prišel do primernega čolna. Cim se mu je ponudila priložnost, ko so se ribiči in drugi mornarji oddaljil je skočil v čoln in odrinil od obale. Vožnja je bila kljub nemirnemu morju nekaj časa prijetna. Ko pa je prišel na odprto morje, je pričel čoln plesati kot orehova lupinica. V tej grozli je Ivan izgubil oblast nad čolnom. V tihi grozil se je predal usodi in čakal, da ga zdaj zdaj pogoltnejo divji valovi. Na srečo so z nekega sosednjega otoka opazili, kako divje premetava morje čolnič. Nek, hraber mornar se je potem odločil, da kljub razburkanemu morju reši fanta. Ko je s svojo ladjo- dosegel čolnič, je naša! v njem Ivana vsega onemoglega in prestrašenega. Prepeljal ga je v svoji ladji na otok, kjer so fanta najprej spravili k sebi, nato ga pa izročili orožnikom, ki so P°‘ tem vso zadevo pojasnili. Trotješolec Ivan Valitarič napravlja vtis zelo bistrega in nepokvarjenega fanta. Za svojo odisejado se je primerno opremil. S seboj je imel celo fotografski aparat in različne zemljevide, ker se je, kot sam pravi, pripravljal za večje P°* tavanje. Glede s volje ga bega pa pravi, da pravzaprav sam ne ve, zakaj ga ie nodvzd ____ Celje :-Vž iit m m m Z ŽALOSTNIM SRCEM NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM, DA JE VČERAJ OB 19.30 NENADOMA PREMINULA NAŠA ISKRENO LJUBLJENA SOPROGA, MAMICA, STARA MAMICA, SESTRA IN TAŠČA, GOSPA FANICA STERMECKI ROJ. VABIČ DRAGO POKOJNICO SPREMIMO K VEČNEMU POČITKU V PETEK OB 15. URI IZ HIŠE ŽALOSTI, GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 5, NA MESTNO POKOPALIŠČE V CELJU. CELJE-BOROVNICA-BERUN, 5. FEBRUARJA 1936. RUDOLF STERMECKI, SOPROG; NADA KORI IN VERA DR. HAVRANEK, HČERKI; RUDA, SIN; SREČKO KOBI IN DR. VILKO HAVRANEK, ZETA; IGOR KOBI, VNUK. Vse je plesalo preteklo soboto in nedeljo v Celju, Ljudi se j® kar trlo na obrtnem plesu, ki 1® biil letos že dragi In na veselici kovinarjev v gaberski »Ameriki«. Ce so prireditelji kljub hudi krizi prišli do uspehov, pa je seveda drago vprašanje. Na Ostrožnem štev. 56 je umrla Pretekli ponedeljek 68 let stara prevžitkarica Marija Ocvirk, v bolnici pa 22-letna služkinja 1 eirezija Unger iz Konjic in Andrej Kumer, 381 etui zidarski delavec iz Topolščice pri Šoštanju-Naj počivajo v miru! Delo dobe 2 kuhal lici, 3 služkinje j:n 1 hotelska sobarica. Moških ipa čaka nad 700 na kruh ia dela. Svinje. Preteklo soboto tile bilo phipeljainili v C dlje 52 pitanih i” plomemslkili svinj. Največ iz Pristave, Š marfa. St. J ur ja ob j. ž. Kupci pa pridejo Iz Savinjske doline, Šoštanja, mnogo pa iz Gaberja pri Celju. Cene so nizke. Planinci! Planinke! Pridite vsi danes 6. februarja db 8. zvečer v pritlične prostore Narodnega doma v Celju na občni zbor Savinjske podružnice SPD. Na dnevnem redu so poročila o delovanju v minulem letu, valitve movega odbora za triletno dobo in slučajnost’. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 8 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Gostilničarji pozen! Avtomatične biljarde, popolnoma nove in neraoljene prodam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni odd. pod »Biljard«. :________________________________________________________________________________________________________________________________________________________. ">v ;-"r. ' iamiTiii vezane, oreh furniran ponlzkihcenah, najmodernejše izdelane, otomane In modroce docite pri tvrdkah d.inncos- HMl sim Milila ulica šf. E Telefon 28-10 I Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacijo pošiljam0 proti predplačila Din 5.— v poštnih znamkah■ Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb -7 Ilica 144. Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA"' ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* Izdajatelj: Josip Fr. KnafUč. _ Urednik: Milan Zadnek. _ Za Narodno tiskirno d. d. kot tiskan,arja Franc Ježevk. - Vsi v Ljubija..'"