217. Številka. V Ljubljani, v četrtek 23. septembra 1920. lili. leto. lahafa tuš* dan popoldne, linenii nedeljo in praznike. ^S5fBffs PT^sioT 1 m/m X 54 mlm za male oglase do 27 mlm višine 1 K, >d jp mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2—, notice, toslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. ipravnlfttvo »Slov. Naroda" in „Narodna Tiikaraa" Knafiora nUca it 5, pritlično. — Telefon št. 304. velja M Slo v enaki Narod1 ▼ Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180 — polletno ........ 90 — 3 mesečno.......p 45 — 1 *. ........15*-+ ▼ Linbljanl in po posti: V inostmatffo: celoletno......K 240 — polletno ....... „120*— 3 mesečno......„ 60'— .....„ 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naroč.iina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič uiročnino vedru Hi^f po nakaznici. Na samo nismena naročila bre* noslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda1' Eaallova ulica št. 5, X. nadstropje. Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov ne vrača. P&ssmessia Številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. ■ Jadranski problem. Pod tem naslovom priobčuje *Neue Zurcher Zeitung" objektivno «^*san članek o jadranskem vprašanju, članek osvetljuje v inozemstvu itali-anski imperijalizem, katerega boče jlužbena Italija upravičiti na podlagi zgodovinskih, nacijonalnih in strate-gičnih argumentov, ki pa ne pridejo / poštev, ako se hoče jadransko vprašanje rešiti pravično in na podlagi •dejanskih razmer. Ker stojimo po zanesljivih poročilih neposredno pred ponovnimi pogajanji z Italijo, je dopro, da izve naša javnost, kaj in kako mislijo nepristranski inozemski poli-Jični krogi o tem za nas in za vso Evropo tako važnem vprašanju. „Neue Zarcher Zeitung" piše: Soj za gospodarstvo na Adriji je star nad tisoč let, in ni čudno, če se je vnel znova danes, ko je doživel zemljevid Evrope bistvene spremembe. Kar komplicira problem, je to, da sestoji iz celega kompleksa posameznih vprašanj: Trst z Istro, Reka, dalmatinsko Primorje z otoki in Albanija. In tam pogled politično prostega očesa tia zemljevid bo prisodil brezdvomno /zhodno jadransko obal Jugoslovenom \ot naravnim lastnikom. Ker pa se Jugoslovenom oporekajo njihove nabavne pravice, je dobro, preiskati najprej vzroke onih, ki mislijo, da mo-fejo imeti tudi pravice. Italija navaja tri argumente: zgodovinski, nacijo-«aalni in strategični. Kar se tiče zgodovinskih pravic, trdi italijanski imperijalizem, da so že Rimljani osvojili in civilizirali vzhodno jadransko obal, posebno pa da ima ta obal od časa beneškega gospodstva čisto italijanski značaj. Res je, da se vidi povsod ob dalmatinski obali Čisto italijanska, specijelno beneška kultura. Tudi je res, da so se beneški trgovci naselili v velikem številu na obaii, toda veČine nad domačimi Slovani niso mogli tvoriti nikdar. Kulturnega blagostanja Zadra in Dubrovnika ni pro-vzročila beneška inicijativa, ampak kulturno stremljenje slovanskih prebivalcev, ki so zlasti v času preporoda obiskovali italijanske šole in prenesli v svojo domovino italijansko kulturo, s katero so oplodili svojo deželo. Ne gre, da bi se zpodovinske pravice izvajale iz nekdanjega beneškega gospodstva, kajti zgodovinske pravice imajo veljavo le tedaj, če so najnovejšega datuma, ker bi drugače nastala grozna zmešnjava. Italija sama bi se morala odgovedati svoji eksistenci, če bi drugi narodi, ki so bili nekoč v posesti italijanske zemlje, zahtevali svoje pravice. Resnejše narave so nacijonalne pravice, kajti res je in potnik lahko to vedno konstatira, da je ob vsej obali slovansko prebivalstvo močno pomešano z italijanskimi elementi. Toda tudi italijanstvo te obali je mlado. Iz starejših avtorjev, n. pr. Oton Julij Weber, ki je potoval po tem ozemlju okoli leta 1810, je razvidno, da se tedaj niti o italijanstvu Trsta ni govorilo. Pred vojno je bilo v Trstu 110.000 Italijanov in 70.000 Slovencev V najbližji okolici imajo Italiiani še večino, toda eno ali dve uri izven mesta je prebivalstvo cisto slovansko. Samo kraji ob istrski c bali so italijanski. Istra, dežela med Trstom in Reko, pa ima" skoraj lon odst. slovansko večino. Odkar je postala Italija samostojna, je spadal Trst z Istro v kros "jenih nacijonalnih aspi-racij. Trst in Istra je bila prograirma točka vojne politike. Stotisoči mladih mož so žrtvovali za ta cilj svejo kri m življenje. Kdo naj bi jim torej oporekal, če tudi njihove nacijonalne zahteve niso bile popolnoma upravičene? Mirovna konferenca je prisodila, seveda brez posebnih debat, to ozemlje Italiji. Tako je eno vprašanje jadranskega problema — Trst in Istra — začasno in za delj časa rešeno. Predno je Italija 1. 1915. vstopila v vojno, s» je zagotovila z londonsko pogodbo gospodstvo na Adriji. Ta pogodba, katere se Italija krčevito drži, nima nič skupnega z idealnimi cilji vojne — z demokracijo in samoodločbo narodov — in je ovira za mirno reškev kompliciranega vprasanja, ker ne gre italijanska meja na podlagi te pogodbe ob italijanski obali in izključuje Adrijo kot svobodno morje, ampak gre poleg pol ducata večjih otokov in poleg nekaj stotin manjših ob vzhodni obali, na več krajih pa sega celo v Dalmacijo. Važno v tej pogodbi je to, da leži Reka onostran vzhodne Črte. Takrat, ko se je sklepala ta pogodba, so imeli toliko razumevanja za eksistenčne potrebe slovanskega zaledja, da so mu pustili Reko kot izhodišče na morje. Takrat pa tudi še niso mislili na razpad Avstro-Ogrske m niso hoteli tej, Če tudi močno zmanjšani državi, vzeti za življenje potrebnega zraka. Ko se je pa vojna končala na tako nepričakovan način, se je zbudil italijanski imperijalizem in razširil svoje zahteve, omalovažujoč svojega jugoslovenskega zaveznika, tudi na Reko. Ozemlje Reke je imelo pred vojno precej veliko slovansko večino, v mestu samem pa so bili Italijani m Slovani približno v ravnotežju, to pa le v mestu samem. Pet minut od mesta pa je prebivalstvo popolnoma slovansko, kakor tudi vse zaledje. Pravice italijanskega imperijalizma do Reke so bile torej že vnaprej slabo utemeljene. Italijanska aneksija tega ozemlja pa je bila pravnim potom skoraj nemogoča. Neumorni D' Annunzio je mislil, da bo rešil Reko italijanstvu s tem. da je postavi! mirovno konferenco pred gotovo dejstvo. Skoraj se lahko misli, da njegova ideja ni bila povsem siaba, če se pomisli, da tako važen problem še vedno ni rešen. Eno celo leto že sedi D' Annunzio v tem pristanišču, s;cer blokiran, toda izgnati ga ni mogoče ter ovira gospodarski napredek jugoslovenske države. Ko je mirovna konferenca odložila rešitev jadranskega vprašanja, so uvideli tako v Beogradu kakor v Rimu, da je treba to vprašanje rešiti sporazumno med obema interesiranima narodoma. 2e pod Nittijevim ministrstvom sn se pričela pogajanja, ki so pa ostala brez rezultata. Giolitti se je že večkrat izrazil kakor Nitti. Ker pa je D' Annunzio samo za rešitev v italijan? skem smislu in ne veruje več v možnost navadne aneksije, je proglasil Reko za svobodno državo pod italijanskim pokroviteljstvom. Ta način rešitve se zdi popolnoma nevzdržen in je v praksi nemogoč. Reka se ne more primerjati Gdanskim, kajti Gdansko je nemško mesto sredi nemškega ozemlja, ki je pa za Poljake eksistenčno vprašanje. Reka je jugoslovensko mesto, seveda močno pomešano z elementi naroda na drugi strani morja, sredi jugoslovenskega ozemlja in za Jugoslovene živ-ljenska potreba. Izključeno je, da bi mogli Jugosloveni za delj časa trpeti v svojem telesu tako svobodno državo. Lepega dne bi prijeli najbrž za orožje, da si osvojijo ono, kar smatrajo potrebno za svoje življenje. Posledica bi bila nova vojna. Tu je treba omeniti, da imajo na podlagi mirovne pogodbe tudi Madžari pravico do svoje cone v pristanišču. Kar se tiče Dalmacije, so Italijani v nacijonalnem oziru zastopani največ s 4 ali 5 odst. prebivalstva in še to le v mestih. Glede Dalmacije so se Italijani zato postavili na stra-tegično stališče. Silno žalostno je, da kdo danes po svetovni vojni, ko obstoji Zveza narodov in ko naj bi se začela zopet enkrat mirovna doba, nastopa s stra-tegičnimi razlogi, in še celo prori svojemu nekdanjemu zavezniku, v svrho aneksije tujega naroda. Sicer pa se zdi tudi strategični argument zelo slab, kajti če se mora imeti v posesti nasproti ležečo obal, da se zavaruje lastna, bi lahko Jugoslovent z ravno tako pravico zahtevali zase zapadno jadransko obal. Ne sme it! za gospodstvo na Adriji, ampak za svobodo Adrije in za samoodločbo narodov, ki prebivajo ob Adriji. V coni A je vzcvetela v poslednji dobi živahna trgovina svoje vrste. Proletarska Avstrija kupuje slovenske plebiscitne glasove za dragi češki sladkor, za sukneno blago, sol, usnje, in vse, kar si poželi človeško srce. Tako dela zarukanec, ki odda poslednje zlate za usnjati denar iz srednjega veka, da bo njegova zbirka popolnejša. Takšna glasovalna propaganda je po pojmih vseh civiliziranih narodov prepovedana, nepoštena. Plebiscitna komisija v Celovcu je izdala proti temu načinu pridobivanja glasov kazenske odredbe. Lepo je bilo to od nje, in pa častno, da jih je izdala samo za Slovence. Kajti Nemci morejo nemoteno kršiti zapovedi mednarodne poštenosti in prepovedi plebiscitne komisije. Ta ne zgane z mezincem. Avstrijski uradnik bo hodil kmalu nag, ampak Schumv je kupil kar v zadnjem času zopet za tri milijone suknenega blaga, da ga zameni za »spanje glasnu. plebiscitne glasove, privlekel je za 400.000 K naglavnih rut, da kupi za nje narodno zavednost naših hčera in sester in mater. Skratka, v coni A mrgoli pozemskih dobrot, ki jih izdajajo zastonj aH za neverjetno smešne cene. Usnjar Knock v Ceiovcu se je n. pr. tako iznebil cele zaloge, ki roma zdaj po slovenskem plebiscitnem ozemlju kot mamilo za omahljive duše. Plebiscitna komisija to ve. Plebiscitna komisija to vidi in ne gane z mezincem. Naše zaupanje v nepristranost plebiscitne komisije je splavalo že po vodi. Ampak svaka sila do vremena. Pride čas, pride pomoč, samopomoč. In tedaj ne bode plebiscitna komisija ona, ki si bo mogla v svesti si svoje pravice umivati roke. Plebiscitna komisija, tvoje besede so dvo- in tri- in četveroumne. Kdo more še kaj dati na tvojo pravičnost? Mi ne! ■Jri — Upravno sodišče za Slovenijo in Dalmacijo. Poslanrc dr. Diuko Pur, ki s? je zadnje din mnos*o trudil za ooravno sodišče, je v financijske m odboru stavil predlo«?, da naj financijski zakon za Slovenijo iu Dalmacijo volja še lc od trenotka, ko *c oživotvori v smislu žrt osV.žojeeih zakonov npravno sodišče za Slovenijo in Dalmacijo. Po daljši debati, v kateri je referent fin. ministrstva hotel pristati spmo na to, da se ustanovi upravni senat za financijske stvari v Zagrebu, je financii-ki cdbor oBienjen predlog, kojega sta podpira]*?, tudi dr. Brezirrar in Taeanjak, sprejel kol dodatek k Čl. 206 fin. zak. — Vrrdnisko vprašanje v finan-cijskem odboru. Minister Stojanović je v finaneijskem odboru o uradniškem vprašanju ter ob splošnem pritrjevanju izjavil, da se ne da več odlagati. Zahteval je, naj mu da financijski odbor potrebna sredstva ter je predlagal v to svrho zvišanje trošarine na sladkor še za en zlat dinar, tako da bi se po vladnem načrtu k^ sladkorja podražil za 16 kron. Financijski odbor je ta predlog zavrnil, sprejel pa je na to predlog slovenski}] demokratov, naj država odkopi od tvornic sladkorja vso T>:*0'lukeiio in naroča ostali sladkor Stl iz inozemstva tudi sama. K^r bi sladkor stal državo okoli 7 dinarjev, bi mogla država zaslužiti pri kg S do 4 dinarja, n sladkor bi bil 5e vodno izdatno ceneji kot je sedaj. Na ta način bi se dobilo 200 do 250 milijonov dinarjev, kar bi skoro zadoščalo za poviške uradnikom. Ako bi še kaj primanjkovalo, naj bi se črtalo nekaj izdatkov. V tem pogledu je zlasti poslanec dr. Dinko Puc ostro kritiziral nezmiselno zapravljanje pri vojaštvu. = Za odpravo avtonomije Maribora. V mariborskih političnih krogih se zatrjuje, da se bo odpravila sedanja avtonomija mesta Maribora še pred volitvami in da bo dobil nad mestom večjo oblast okrajni glavar dr. Lajn-šič. kar bi bilo seveda klerikalcem jako ljubo. = Protićev napad na zagrebško časopisje. Zagreb, 21. septembra. >Ri-jeć SHS« poroča iz Beograda, da je prinesla ^ Samouprav a c članek g. Stojana Protiča, v katerem pravi le-ta takole: V zagrebških listih, pa tudi deloma v beogradskem časopisju se opaža, od pričetka avierusta sem tendenca, da naj naša zunanja politika hodi po novi poti. Sistematično se smeši orijentacija naše zunanje politike, ki meri za tem, Fran Govefcar: 105 (Dalje.) Planila je pokonci, iskala robec, da odhiti poiskat dr. Repiča. tedaj ie potrkalo na vrata. Mislila je, da ie prišla Kczlevčarka. dobrodošla v tej uri bridkosti in skrbf. in skočila je ter odprla. .„ v_ A pred njo je stal — on. dr. Repič. Vzknk-nila je, presenečena. Prestrašena in hkraru nepopisno srečna. »Vi? Vi?« je zagrgotala. se opotekla, se sesedla na stol in na ^las zajokala. »Ubožica. ubožica!- ie izpregovoril odvetnik iz dna duše. »Prijatelja potrebutete. . samo zato sem pritekel l? XX. Dane se Je prebuelil kakor iz globoke omedlevice. V želodcu mu je bilo slabo, v požiralniku je čutil ščemenje, kakor bi se mu po goltanca'in nebu lepila grenka ilovica, v glavi pa ga ie bolelo, kakor bi mu tičal v možganih debel kite ter se vrtel okoli svoje osi. Oblit od vročega znoja in z gorečo glavo se je oziral po svoji sobi, zafečal in stisnil čelo med dlani. , ,, _ Na tleh SO ležali pohojen klobuk, prevr- nien stol in blatna suknja. Obut in^oblečeri ie fežgl na p^st°1i: s?r^zi okna pa ie sijalo solnce y i- v orhn rrM ^a! poulični hrupt Bolan je bil Dane. Telo za je bolelo, želodec se mu krčil in Kiava mu je hotela razpnčiti. Ko pa se je domislil minole noči, £a ie zadelo kakor s kolom. Zaječal je iznova, planil kvišku in omahovaje zlezel s postelje, omahnil na sto*. Kaj se je zsrodilo! In kai se zgodi! Težko je mislil Dane, in spomini na dogodke minole noči so mu povzročali bolečine, kakor bi se mu po prazni lobanji kotalilo ostro kamenje semtertja. Splazil se je k umivalnik!), vtaknil glavo v vodo. izpil zaporedoma polne čaše mrzle studenčnice. odprl na stežai vsa okna in hlastal po svežem vzduhu. Takrat pa je čul. kakor te dejal nekdo pod oknom: »Vsa ie bila v krvi! Tak" lopov! Še dane* Ka obesijo ali pa ustrele!« Dva meščana sta hitela mimo in se raz* burjena raz#ovarfala. Trop francoskih erena-dlrjev se jfe ustavil pred hlSo. ogovoril šaseria, ki jim Je prišel naproti in ž njfrni v živem po* menku počasi odkorakal dalje. Vojaška patrulja z nasajenimi bodaff je tekla nekam po sredi ulice, v bližini fe firrme! l>oben, iz daljave je za-vrisnil visoko uelasen rog in troje Hrashiev fe prijezdilo od nekod v najdem diru na svofih mršavih konjih. Danetu je postalo fasno: vsi govore m vsi se zgražalo nad snočnjhn dogodkom! Alzača-novo nasilstvo razburia Ljubljančane in Francoze; gotovo se izvrši najstrožja preiskava in notem se razkrije, da Je kriv vse nesreče In grdobije pravzaprav le on, Gregor Dtn&f In brivskega mojstra je kar naenkrat ostavila vsa bolezen, v glavi so se mu hipoma razkadili težki alkoholni oblaki in zavedal se je, da je zagazJI s svojim pajdašenjem z Alza-čanom v obupen položaj. Veseliačenje. ki je trajalo dva dni, se zaključi prokleto žalostno! Vse gostilne sta obšla in popila vina in žganja toliko, da sta podivjala in omagala. Od sobote do ponedeljka sta spala jedva par ur. Dane se je spominjal, da ie bil z AlzaČa-nom tudi na Viču, kjer je z belo zastavo, ki si io ie bil sešil in pripravil sam. mahal v pozdrav Bernadottovi diviziji ter kričal kakor besen blaznik: »Vive le republiaue!« Sam vrag ga je menda obsedel. Zaboga, če ga je slišal kak avstrijski vohun, ki ga ovadi! A potem? Z AJzačanom sta se vlekla omahovaje v Ljubljano, pila, pela in razgrajala po različnih krčmah m — zaboga! — tudi na Sv. Petra cesti sta bila ter silila v gostilno »Pri treh gav-troŠcah«... Toda ondi je popivalo že polno francoskih seržantov. v zgorenji sobi Da so bili zbrani francoski častniki. Po vezi sta se motovilila, dokler se ni doli po stopnicah prikazala Nežika Verderberica. vsa žareča in krasna v svojem zdravju. S smehom, ki je bil žgoč kot kopriva in jedek kot žolč. se mu je zarogala Nežika in vzkliknila z neznosnim zaničevanjem: >Serrm pijana, aH si zopet tu« in tak-le pre- hajaš k meni? Kar pojdi zopet tja. koder si se potepal doslej!« čisto natančno se spominja Dane, da ga je bilo v tistem hipu sram. kakor Še nikoli, in, dasi pijan, je Čutil, kako ga je srce zabolelo. Sai ni hotel iti k Verderberici. sam Bog ve. a Alza-čan ga je vlekel tja šiloma. Nežika se mu je vse-dla v srce. Samo o njej je govoril in koprnel za njo s slo. ki je bila neukrotljiva. »To je ženska! Zapisal bi se zanjo s srčno krvio samemu hudiču!« je vzdihoval šaser. »K nji moram, in moja mora biti!« Šaser je govoril vse tisto, kar ie čutil Dane, čutil z gnevom in obupom. In ko se jima je v možganih že zameglilo, je jecljal Danč svojemu prijatelju, kako blazno je ljubil še nedavno sam to žensko, a kako podlo ga je prevarila z avstrijskim aristokratskim častnikom ter ga dala vreči iz hiše, kjer je bil včasih preživel nai-lerše svoje ure in ostavil največ svojega de-narja. »Zaničujem jo sedaj,« je čenčal šaserju, -zaničujem! Ubogo šivankarico sem še ml tde-nič ljubi!, kakor ie ni ljubil nihče na svetu; žc takrat me je imela za norca. Odpustil sem il saj je bila s svojim prvim možem dovoli izpo-kor jena... Zopet sem jo ljubil vdovo in zanič bi bil storil vse, pa če bi tudi zahtevala, da ubijem lastno ženo in se oženim ž njo, .. Toda ni bila vredna moje ljubezni. Pogine naj v sramoti! Vzemi jo, tvoja bodi, in ko jo zapusriš, jf z največjim zadoščenjem! zalučim v obraz: »Prav! se ti je zgodilo, soidaška vlačuga!« 4.j 2. stran. »SLOVENSKI NAROD", dne 23. septembra 1920. 217. štev da se naslonimo na nase velike vojne zaveznike Rusijo, Anglijo in Francijo, Osobito se napada Francijo in Francoze. Kampanjo proti našim vojnim zaveznikom vodi znani zagrebški demokrat Toni Schlegl s svojim bratom in nekim bivšim avstro-ogrskim general-noštabnim častnikom pri >Agramer TagblatttK. Da se vodi ta kampanja na račun Nemčije in Avstrije in s pomočjo nemškega denarja, jo takoj jasno, če se vidi. kako navaja >Agramer Tag-blattc citate >tega velikega listac, t. j. dunajske >Neue Freie Preseec in njenega zaveznika budimpeštanskoga »Pester Lloyda<. Da bi >Agramer Tag-blatt< bolje kopiral židovsko dunajsko »Prešo«, je uvedel posebno rubriko »Slavenkrieg« za vojno med Poljaki in Rusi. Ti gospodje, ki smešijo naše zaveznike, zahtevajo novo orijentacijo naše zunanje politike v imenu jugoslo-venskega naroda, kateremu se vsiljujejo kot predstavniki. — Tako samouprava«. Bolje bi bilo vsekakor za g. Stojana Protića in za politiko, če bi ne zavajal v politično borbo tako neumestnih napadov na posamne osebe in na časopisje. = Spor med Protieem in ministrom Markovi ćem. >Novosti< poročajo iz Beograda, da je med Stojanom Protičem in ministrom za konstituanto Mar-kovićem došlo do spora in da je dr. Markovič izstopil iz uredništva >Samo-upravec. Stojan Protič je v nedeljski »Samoupravi« priobčil članek, v katerem napada sedanjo vlado in ministrskega predsednika ter očita vladi, da vlada reakcijonarno. Končno napada tudi ministra za konstituanto dr. Mar-kovića radi zakona o uredbah, po katerem naj bi se oblast parlamenta prenesla na vlado. O tem predlo pni pravi Stojan Protič, da zasluži zgražanje ter imenuje ministrskega predsednika in ministra za konstituantn slabiče. V parlamentarnih krogih sodijo, kakor poroča list, da namerava Stojan Protič izzvati krizo vlade in vreči ministrskega predsednika dr. Vesniča. Del radi-fcalne stranke ima baje namen desavi-rati sedanjo vlado pred ljudstvom. Vzrok temu so v prvi vrsti volitve, kar fer tudi pridobiti Stojanu Protiću zaupanje. = Čehi kidajo jugoslovenski Av-gijev hlev. Zaradi nezaslišanosti pri naši carini se je po našem časopisju razlilo že cele sode črnila. Dokazovala se je nepraktičnost, zastarelost za to silna škodljivost okornega carinskega postopanja ter se je na vse načine zlepa in z grda. zahtevalo, naj se nemudoma zacarinjevanje modernizira in nesposobneže odstrani. Iz interesov jnaše države, naše trgovine in obrti so je to zahtevalo. Zaman! Vsi nešteti kričeči dokazi so bili bob ob steno. Vsa naša borba, vse kritike celokupnega nekorumpiranoga jugoslovenskega časopisja, vse graje naših poslancev — vse je ostalo brez uspeha. Očitali so •nam osebnosti, hujskanje, maščevalnost in nam podtikali sploh najgrše motive. Nam je bilo težko, ker Bog je ipriča, da smo imeli pri vsej borbi za remedure pri carini vedno edinole državni interes v mislih, da smo se borili le stvarno in le na korist naroda, trgovca in industrije, pravice in resnice, ter da nimamo niti sence osebne ali celo plemenske mržnje. Nasprotno! Svaki "brat nam je mio koje vere bio. Toda reakcijonaree, terorist in korupcijonist ne sme biti niti Srb, Diti Slovenec, niti Hrvat. Veseli smo zato, da se je sedaj •oglasila češkoslovaška carinska komisija, ki je našo grajo potrdila ter nam prinesla polno zadoščenje. Čehi so se spravili nad carinski jugoslovenski Avgijev hlev in zdaj ga hočejo izki-dati. Ali se jim to posreči? Ali se jim to dopusti? Radovedni smo, ali se vsaj Čehom posreči napraviti red ter se s tem da zadoščenje krivično oškodovanim krogom. Naravnost povedano: naše upanje ni veliko . . • — Dr. Šimrak in sodišče. >Jutarnji list< poroča iz Beograda, da je pred-sedništvo parlamenta sprejelo od bana dr. Laginje Šest predlogov, v katerih se zahteva izročitev dr. Bimraka sodišča. = Efijaltstvo. »Naprej« je priobčil v petkovi svoji številki bombastičen članek glede uradništva. Jedro članka •je v stavku: »Generalni štrajk je edino sredstvo, ki bi nioglo privesti gospodo spodaj (v Beogradu) k pameti«. Ker ogromna večina javnih nameščencev v Ljubljani ni bila mnenja, da je danes general, štrajk edino sredstvo, se organizacije z vprašanjem štrajka sploh niso še'bavile. Tudi predsednik ZJŽ. je izjavil, da organizirani jugoslovanski Železničarji vzlic izzivanjem ne bodo stavkali. Takisto so bile govorice glede štrajka poštnih uslužbencev brez podlage. Razloge, ki govore proti štrajkom, je jasno povedal tudi naš list. Ovreči politične in socijalne razloge ni nihče niti poskusil, dasi jih je ponovil na seji dne 11. t. m. pred polnoštevilno zbranimi zastopniki organizacij javnih nameščencev sam predsednik Osrednje zveze ter dasi je opetovano pozval, naj se stavijo predlogi. Noben sluga, noben poduradnik, niti uradnik ni stavil protipredloga za generalni ali vsaj za delni štrajk; niti demonstracije ali pasivne rezistence ni nihče predlagal. Vsi javni nameščenci so pač navedene razloge za enkrat še vpoštevali in so sklenili — še počakati. Da so storili prav. dokazujejo brzojavke iz Beograda! Kakšen bo končni uspeh, se pokaže v kratkem, in na to dob6 organizacije zopet priliko, da se izjavijo. Ker se Osrednja zveza zopet ni dala speljati na led, ker se predsedstvo Osrednje zveze ni maralo prenagliti ter je zavrnilo vsa politična hujskanja, se zdaj jkgott aMaorai« ter očita na ve« strani efijaltstvo; »Nova pravda« pa podtika našemu člankarju strahopetnost In smešno ambicioznost. Efijalt je prodal rojake v gotovo smrt, javni nameščenci pa so bili z vpoštevanjem razlogov, ki govore proti štrajku, rešeni gotove nesreče. Strahopetno je hujskati itak razburjene duhove k nepremišljenostim, pogumnost pa tem duhovom upreti se ter jih opozoriti na nevarnost, ki preti njim in državi. >Same besede o revoluciji in o plačah mečejo ti banditi med uradništvo samo za to, da bi uredništvo drlo za njimi. Naše delo pa jo resno in odločno; hočemo uspehe, n e samo žrtve!« Tako piše isti »Naprej« z ozirom na delavce; uradniki pa naj se spuščajo v revolucijo in naj imajo žrtve? — Na dan s takim predlogom! Videti in slišati hočemo te revolucionarne junake iz lica v lice, ko sprejmo odgovornost za vse posledice. Brez štrajka je doseglo uradništvo, da se >gospoda spodaj« bavi z uradniškim vprašanjem; člani demokratske zajednice ga forsirajo v odseku in v plenu. Končni uspeh seveda ni odvisen le od njihovega truda! Nadejamo pa se, da med narodnimi predstavniki ni Efijaltov, ki bi izpremenili demokrate v Le-onide. =r Salvemini v častni Jugosloven«. Italijanski nacionalisti zbesne radi vsake pametne besede, ki se izreče iz italijanskih ust. Prav malo je takih pametnih besed, toliko večje pa je divja- nje nacionalistov radi vsake. Salvemini presoja trezno jadransko vprašanje in je spisal tudi objektivno brošuro o jadranskem problemu. Nacionalisti si dovoljujejo tudi to neokusno šalo, da pretvarjajo njegov priimek v »Slave-mini«. On je bil edini, ki je v italijanskem parlamentu vstal proti D' Annun-zijevim pustolovščinam in preči tal tudi pesem arditov, ki jo je zložil D* Annun-zijo in ki pravi*. La squadrm del Quar-nero velooe piu del vento sndra a get-tare le bombe sul nuovo parlamente (Kvarnerska Četa, hitrejša od vetra, pohiti metat bombe na novi parlament) = Avtonomija Gornje Šlezije. Iz Varšave se poroča, da vsebuje načrt za avtonomijo Gornje Šlezije sledeča določila: Poljski prideljena ozemlja Gornje šlezije tvorijo integralni del poljske republike. Ta ozemlja tvorijo posebno pokrajino z obvezno krajevno avtonomijo. Prebivalci nove pokrajine, katerim se je priznalo poljsko državljanstvo, uživajo popolno pravno enakopravnost. Vse izjemne odredbe se odpravijo. Volitve v državni zbor se bodo vršile na podlagi splošne, direktne, enake in tajne volilne pravice. Na vsakih 25.000 prebivalcev pride po en poslanec m Sufragetka Pankhurst v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da je dospela v Petrograd znana angleška suiragetka Si Ivi j a Pankhurst. l^Munska in brznianna poročila. RAZMEJITEV ME U JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO. — d Beograd, 20. sept. Bolgar-sko-jugoslovenska razmejitvena komisija bo v kratkem pričela postavljat^ mejnike v obliki piramid. Mejnike bo postavila od Dežčanog Kladenca do Donave naša država, od Dežčanog Kladenca do Tombe ter na točki, kjer se stekajo crška, naša in bolgarska meja, pa bolgarska država na svoje stroške. ZOPETNA POOSTRITEV KRIZE V ITALIJI. — Milan, 21. septembra. Včeraj še se je zdelo, da pride med zvezo industrijcev in delavci do sporazuma, danes pa so se pojavile nove težkoče, ker nameravajo industrijci priznati samo formelno kontrole države nad svojimi obrati. PRED GENERALNO STAVKO V NEMČIJI. — Berlin, 21. sept. Danes dopoldne se je vršil tu velik shod komunistov, katerega se je udeležilo več tisoč delavstva, osobito mnogo pa brezposelnih. Razni govorniki so pozivali delavstvo, da nastopi z jutrišnjim dnem v generalno stavko,' ne oziraje se na sklepe, katere bodo napravili delavci drugih socialističnih strank. Po shodu je prišlo do burnih demonstracij proti desničarskim socijalistom pred uredniškimi prostori »Vonvartsa«. STAVKA UKRAJINSKIH ŽELEZNIČARJEV. — Dunaj, 21. sept. Ukrajinski dopisni urad javlja iz Tarnova: Stavka železničarjev v Ukrajini je popolna, tako da ne vozijo niti vojaški vlaki. Poleg političnega ozadja so igrala tudi gospodarska vprašanja pri tej stavki veliko vlogo. Kmetje pa tudi železničarji se branijo sprejeti od ruske sovjetske vlade izdan denar. Nihče se ne pokorava kategoričnim ukazom, ki prihajajo dan za dnem iz Moskve. Vsled tega je že opetovano prišlo do krvavih spopadov med stavkujočimi in sovjetskimi Četami. Železničarska stavka je tudi glavni vzrok naglega prodiranja poljskih čet, ker boljševikom ni mogoče hitro poslati fronti oja-čenja. DEFICIT V NEMČIJI. — Berlin, 21. septembra. V političnih in parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo znašal nepokriti deficit Nemčije za tekoče upravno leto 16 milijard mark. KRIZA FRANCOSKE VLADE REŠENA? —Berlin, 21. sept. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Pariza, da je vprašanje predsedništva francoske republike že rešeno. Dosedanji ministrski predsednik prevzame mesto predsednika francoske republike, Poincarč postane ministrski predsednik, Briand pa prevzame posle zunanjega ministrstva. FRANCIJA IN ZVEZA NARODOV. — d Dunaj, JI. sept Ust* javljajo iz Pariza, da je Francija sklenila, da izstopi iz zveze narodov, če bi za sprejem Nemčije v zvezo narodov glasovalo dve tretjini zastopnikov. ARETACIJA KOMUNISTIČNIH VODITELJEV V RIGI. — Riga, 21. sept Tu je bilo v zadnjih dnevih aretiranih mnogo uglednih komunističnih voditeljev. Oblasti so našle več lokalov, v katerih je bilo nakopičenega mnogo boljševiškega propagandnega materijala. IZPRED MARIBORSKE POROTE. Maribor, 21. septembra. Danes so se vršile pred mariborsko poroto štiri razprave radi tatvin. Fran Sodeč iz Male Nedelje je ukradel kot hlapec svojemu gospodarju v Št. Jurju ob Ščavnici v zvezi s tovarišem Fraglom 2 kobili v vrednosti 32.000 K. Fragla so oblasti takoj prijele in je bil pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na 3 leta ječe. Franu Sodcu pa se je posrečilo uiti v Nemško Avstrijo, ko pa se je vrnil, se je sam javil sodišču. Obsojen je bil na tri leta ječe in po prestani kazni v prisilno delo. — Komad Turk iz Slovenje vasi je pred nedavnim izvršil v Ptuju in okolici štiri vlome pri raznih obrtnikih in po trgovinah. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. —- Pri popoldanski razpravi se je razpravljal prvo slučaj Vinko Gajška iz Čepmožišča, ki je kot hlapec ukradel svojemu gospodarju 6520 K ter pobegnil v Maribor, kjer je bil aretiran. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. Končno se je razpravljalo še proti Ludviku Laporščaku iz Graškovja, ki je služil pri mesarju Zamoli, kateremu je odnesel konjsko opravo. Obsojen je bil na 18 mescev težke ječe. VOJNA SODIŠČA V RUSIJI. — d Dunaj, 21. sept. Listi javljajo, da so v Rusiji zopet pričela delovati vojna sodišča. Izvršujejo se cele množine eksekucij na smrt obsojenih. Iz naše kralfeuine. — Spomenik Harambašiću. V Dolenjem Mihajlovcu je bila v nedeljo velika slavnost, na kateri so svečano odkrili spominsko ploščo hrvatskemu pesniku dr. Avgustu Harambasiču. Slavnosti je prisostvovala velika množica ljudstva iz najbolj oddaljenih krajev, kakor tudi mnogo odličnega občinstva. Harambašič je pesnik >Zrinski Frankopankec, iz katere so znani zlasti verzi: >0 ko svoju zemlju rjubi i ko neće biti rob, temu krvnik glavu rubi, taj u hladan pada grobe — Darežljivost zagrebškega nadškofa dr. Banerjfa. Zagreb, 21. septembra. Kakor znano se je otvorila pred kratkim v umetniškem paviljona na Trgu I. razstava MeStrovićevih deL Dohodki te razstave so namenjeni našim beguncem iz zasedenega ozemlja in vsak posetnik razstave je po svojih močeh prispeval v ta dobrodelni namen. Te dni je posetil rasstav© tudi zagrebški nadškof dr. Bauer, čigar letni dohodki se cenijo n. 6 milijonov kron in daroval za naše begunce reci in nje* —60 lam *Jl 3ft iđfauc**-* neodređena domovina. — Z Goriškega. Tudi v Kojskem v Brdih je zopet oživelo društveno Življenje. S pomočjo godbenega društva in s sodelovanjem sokolske godbe so priredili veselico, ki je jako lepo uspela v moralnem in materij alnem pogledu. Krepko je donela ta dan slovenska pesem v Brdih. — Italijani v Gorici raz-obesajo ob vsaki priliki italijanske zastave. Domačini manj, v glavnem re-gniooli. Da bi bilo več italijanskih zastav, ker je mlečnost pri domačinih vedno večja, hodijo italijanski prena-peteži na podrtine slovenskih hii in tam rszobešajo zastave. Tam tudi ostanejo, dokler jih veter ne raztrga. — Narodna TIskarna v Gorici bo izdala tudi za leto 1991. koledar, ki bo obsegal poleg običajnega gradiva tudi okoli 1000 slik v vojni padlih mladeničev in mož z zasedenega ozemlja. Koledar bo imel prilogo in sicer knjigo povesti, humoresk in sličic pod naslovom >Božje solzeč, ki jih je poslovenil dr. Alojzij likafalk. Naročnina za obe toliki 4S> lir. g- V Gradišču ob Soči so aretirali trgovca Fr. Castellana, pri katerem so našli 15.000 kg železa, 2000 kg bakra, 8700 kg cevi za vodovodne naprave in še mnogo drugega takega materijala v "vrednosti 400.000 lir. CaateUan noče povedati, odkod je vse to nabral. — Pri sodniji v čfervinjanu se je vršila razprava proti bivšemu okrajnemu glavarju Josipu Gasserju (sedaj službuje v Modlingu) radi navijanja cen. Branitelj dr. Flego je izvajal, da vsa obtožba sloni na izmišljotinah Gasserjevih nasprotnikov. Gaeser je oprošSen. — Tožbo za povrnitev škode je vložil goriški rojak J. Faletič, ki je ameriški državljan potom državnega oddel- ka (Department of State) v Washingtc nu proti italijanski vladi. Italijani sc mu porušili hišo in drevje na njegovem posestvu posekah. Državni oddelek ameriške vlade je sprejel tožbo in bo izterjal od italijanske vlade odškodnine sa Fale ti ča. — Radi kuge na Reki. Zagreb, 21 septembra. (Uradno.) Do nadaljnji vladne odredbe je prepovedan vsak prehod demarkacijske črte pri Bakru I katerekoli strani. Obmejne oblasti ima. jo navodila, naj vsak poizkus prekora čenja demarkacijske črte preprečijo, č< tudi s silo. (Opomba LDU.: Kakor zna« no, se je na Reki pojavila črna kuga ii so bili doslej že 4 smrtni slučaji.) Regentov pose* u Bosni. Kraljevič v mestni zbornici. — d Sarajevo, 20. sept. Okoli 10. dopoldne je prišla pred poslopje deželne vlade, kjer se nahaja kralje-vičev dvor, kraljeva gardna konjenica. Ob 10.40 je vstopil regent v še-sterovprežni voz, pred katerim je jahala kraljeva konjenica z banderjem v slikovitih bosanskih narodnih nošah na čelu. Po ulicah so bili razvrščeni različni vojaški oddelki in velika množica ljudstva, ki je navdušeno nazdravljala regentu, ki se je v lahnem tempu vozil mimo v mestno svetovalnico. Tam ga je pozdravil mestni Župan g. Aristotel Petrovič: »Vaše kraljevo Visočanstvo! Srečni smo, da Vas moremo rozdravit* v našem domu kot svobodni meščani. Dobro nam došel!« V sejni dvorani ga je pričakoval občinski odbor in drugi odličnjaki. Župan je prosil regenta, da se podpiše v spominsko knjigo, kar je kraljevič rad storil. V pravoslavni cerkvi. — d Sarajevo. 20 sepi. Kraljeva garda in mestni redarji so držali red v ulicah Kralja Petra in Stross-majerja, ko so trobentači kraljeve garde na konjih pri Princi povem mostu javili, da kraljevi odhaja iz mestne svetovalnice v novo pravoslavno cerkev. Na vhodu v cerkveno dvorišče je pričakoval kraljeviča odbor cerkvene občine s predsednikom na čelu. Od vhoda na avorišče do cerkvenih vrat je bil postavljen podij, pokrit s preprogami in zelenjem. Dame, ki so stale na obeh straneh podija, so posipale kraljeviča s cvetjem, ko je šel v cerkev. Pri glavnem vhodu ga je sprejel arhierej Zimo-njič, mostarski metropolit in upravitelj sarajevske metropolije in mu ponudil križ za poljub. V spremstvu škofa Ratoniča iz Tuzie, škofa Po-poviča iz Banjaluke in 30 svečenikov je spremil arhierij Zimonjič kraljeviča v cerkev. Kraljevič je zavzel vladarski stol, na njegovi desni strani so stali ministrski predsednik dr. Vesn*č, ministri, predsednik deželne vlade dr. Srskič ter drugi odličnjaki, na drugi stani pa je bila skupina seljak ov. Pomnoženi zbor pevskega društva »Sloge« je pel kraljevo himno »Bože pravde«. Po zahvalni službi božji je kraljeviča pozdravil arhierej Zimonjič. V katoliški cerkvi. — d Sarajevo, 20. sept. Iz srbske pravoslavne cerkve je odšel prestolonaslednik v rimsko-katoli-ško stolno cerkev. Na trgu Fra Grga Martiča se je zbrala ogromna mno- žina naroda, ki je navdušeno pozdravljala Njegovo Visočanstvo. Prj vhodu v cerkev ga je sprejel škoj Ivan šarič z bosanskim Škofom Fra MiŠičem in banj a luškim škofom Fra Jaričem. Regent je stopil na po« sebno zanj odrejeno mesto na levf strani oltarja, škofje pa so z vsenr duhovništvom odslužili službo božjo Slavnostni akordi zahvalne pesmi se napravili globok vtis na vse prisotne. Ko se je regent vračal iz cerkve, se je pela »Lepa naša domovina«. V mošejL — d Sarajevo, 20. sept. Okot poldne je prišel regent s svoiiir spremstvom pred begovo džamijo Pri glavnem vhodu preko ulice dc zida Kuršumli medrese je bil postav* ljen slavolok z napisom: »Dobre nam došel!« Pred vrati je pričako-val regenta reis ul ulema Džemalu« din efendija Cauševič z drugimi dr> stojanstvenikL Pozdravila sta ga reis ul ulema in sarajevski muftijj Maglajlič, nakar ga je reis ul ulema prijel pod pazduho in ga spremil z džamijo na posebno odrejeno mesto Občinstvo je navdušeno pozdravljalo kraljeviča. Potem je reis ul ulema vedel regenta pod pazduho v džamijo, kjer je bila razprostrta dolga cerkvena preproga od vrat do dža« mijskega min raba. Na levi strani j€ bil pripravljen prostor za kraljeviča Na desni strani so stali najuglednejši muslimani iz Sarajeva in z dežele. Takoj pri prestolu so stali muftije i» šerifski sodniki. Reis ul ulema je peljal regenta do tretje stopnice pre< stola in ga nagovoril tako-le: »Muslimanski predpisi nam nalagajo, da spoštujemo svoje vladarje. To versko dolžnost smo vršni tudi takrat ko naši vladarji niso bili naše krvi in jezika. Bog je dal, da imamo danei svojo narodno dinasrifo, s katere nas razen vzvišenih predpisov veže tudi jezik. Srečni smo, da imamo sedaj v svoji sredini člana te vzvišene dinastije Nj. kr. Vis. regenta Alek« sandra. Poživljam Vas, da v tem srečnem trenotku pošljete vroče prošnjo najvišjemu Alahu za zdrav* je, dolgo življenje in srečno vladanje regenta Aleksandra, našega ljub* Ijenega kraljeviča Aleksandra. Proučil bom dovo v arabskem jeziku, Vi pa jo spremljajte z menoj.« Nato je reis ul ulema proučil dovo, v kateri se moli za zaščito Alaha za regenta in za srečo pri vseh njegovih podjetjih. S tem je b*la svečanost končana in regent je s svojim spremstvom zapustil džamijo. Narod ga je zopet burno pozdravljat Avstrija je izgubila vsako upanje glede Koroške, Pogajanja, da bi odpadel plebiscit. — Dunaj, 21. sept. izvestitelj Dopisnega urada doznava iz dobro informiranih krogov, da dunajska vlada zopet resno misli na direktna pogajanja z Jugoslavijo glede Koroške. Tak namen je namreč pred meseci že obstajal, a se takrat ni izvedel, ker se je na podlagi izvestnih obljub pričakovalo, da bo plebiscit kljub vsemu ugodno izpadel za Avstrijo. Danes pa, po dosedanjem razvoju dogodkov na Koroškem v dunajskih vladnih krogih nihče več ne dvomi, da izpade plebiscit v coni A v prilog Jugoslaviji Tudi glede cone B s Celovcem vred se vsled došlih poročil porajajo resne skrbi. Ker pričakuje dunajska vlada od direktnih pogajanj glede Koroške več dobička, kakor od plebiscita in ker želi tudi iz gospodarskih razlogov ostati v dobrih odnošajih z Beogradom, je po dobljenih informacijah sklenila, da v najkrajšem času predloži beograjski vladi načrt, po katerem naj bi se glede sporne Koroške dosegel sporazum. Dneune uestl. V Lfubiiani, 22. septembra 1920. — Poriv! Naorosamo vse one, ki so bivali nepretrgano 7 let pred 1. januarjem 1919 v pam A ali B koroškega plebiscitnega ozemlja in ki so bili še 1. januarja 1919 stalno v coni B, da nemudoma to naznanijo potom dopisnice Narodnemu svem v Borovljah. Nemški Usti poročajo, da je Avstrija dovolila vsem svojim uradnikom P* razna podjetja vsem svojim uslužbencem, H imajo glasovalno Pravico v plebiscitnem ozemlju, primeren dopust in prosto vožnjo po železnicah, da se morejo glasovanja udeležiti. Vsi naši opravičenci glasovanja v plebiscitnem ozemlja se poživljajo, da se javilo pri svojih nad-rejenih uzadih. podjetjih cM gospo- darstvih, da dobijo potreben dopust To se pa mora zgoditi takoj, da bo do že sedaj poskrbeli za to, da bodo vpisani v glasovalne imenike. V smisla 9. razglasa je določen rok za reklamacije od 23. do 29. septembra, Vsi oni, ki vedo za kakega koroškega Slovenca pri tem uradu ali onem obratu in ki ima glasovalno pravico^ naj ga na io opozorijo. — Poverjenik za socialno politiko g. dr. Vladimir Ravnihar sprejema stranke vsak torek in petek ob 11. Na stanovanju alf v odvetniški pisarni ne sprejema. Odklanja tudi vsako intervencijo v zadevah, v katerih odločuje poverjeništvo kot druga instanca, kakor n. pr. v stanovanjskih zadevah, ker le smatrali 2i7"Štcv. .SLOVCnsktnakuO*, one zo. septeraora rsm /iko posredovani© za nedopustno iplivanje na odločbe druge instance. — Konec letnega časa. Minfstec Ja socialno politiko je naročij kompetentnim oblastem, naj 1. oktobra ob treh zjuraj pomaknejo ure za mo uro nazaj. Odtlej se bo računalo 50 zimskem času. — Nemške bajke o naših načrtih ;lede Koroške. Posebni korespon-ient dunajske »Neue Freie Presse« tz Velikovca je sporočil svojemu li-;tu tole raco: »Jugoslovenski genezi Maister, ki je zaslovel po svojem rpadu v Maribor, je bival do sobote v Veliko vcu. Ker so se jugosl o venske čete od tamkaj umaknile, ie tudi general zapustil mesto ter odšel v Pravo Lidu£ in >Večernik<:. MILLERAND, PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE. Pariz, 22. septembra. Jutri se sestane kongres, ki ga tvorita parlament in senat, da izvoli mesto odstopivšega Deschanela novega predsednika francoske republike. Kongres se sestane cb I-L uri. Za predsednika bo nesporno izvoljen brez protikandidata Millerand. ■ birati. Ce je mestna občina dala tudi \ letos kakemu rrgovcn kostanj po j mestnih drevoredih v pakup, ne ; vemo. — Zagonetno streljanje na Ljubljanskem polju. Na Ljubljanskem \ polju pri muriicijskih skladiščih so se ; tekom včerajšnje noči čuli številni ; streli. Prvič okoli 10. ure ponoči. Kakor čujemo, je baje nekdo vrgel proti stražam in skladiščem lahko bom-\ bo, vsled katere je bil ranjen neki ; vojak. Straže so začele streljati ter ! so oddale več alarmnih strelov. Stre-I 1 janje se je ponovilo okoli ene ure in potem okoli 3. zjutraj. Zadevo preiskujejo merodajni vojaški faktorji, i Kaj dožene preiskava, poročamo. Po ; mestu se širijo razne govorice, ki pa j niso popolnoma utemeljene. — Poroke. V Zagrebu se je po-i ročil železniški komisar Makso pl. | L u k a n c z gdč KlorHdo S t i p a n-: čič-Singerjevo. — V Celju se I je poročil dr. Božidar Ravnikar i z gdč. Emico K 1 i n č e v o. — V Ma-I riboru se je poročil g. Eman 11 i c h j z gdč. Tilko Mesaričevo iz Sel-\ niče. — Danes se je poročila hčerka i posestnika in trgovca Alojzija Pečini k a iz Stožic Rezika z Joškom I setil tudi češki generalni konzul dr. Beneš in zastopnik čehoslovaških železnic n. Vondraček. Vsi navzoči so z živim zanimanjem sledili izvajanjem g. Inkiostrija. Posebno se je zanimal za tvarino g. konzul, ki je po končanem predavanju izrazil predavatelju svojo iskreno zahvalo in mu čestital. — Narodnogospodarski Vestnik, št. 17. Vsebina: 1. Kratek pregled direktnih davkov v Srbiji. 2. Izterjavanje zaostalih davkov. 3. Davčne in druge olajšave za nove hiše in stanovanja. 4. Gospodarske vesti: Užitninska linija v Ljubljani. — Sladkorne tvornice v Jugoslaviji. — Izvoz pšenice. — O novih konzumnih davkih (trošarina). — Monopoli v naši državi. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, dogovorno z oddelkom ministrst. za trgovino in industrijo in z odsekom za prehrano v Ljubljani o a g en turni h in komisijskih podjetjih, o menjalnicah in trgovanju z valutami in o nekaterih trgovskih obrtih na debelo. 5. Društvene vesti: Umrla je. Izkaz društvene posredovalnice. 6. Začasna nernško-slovenska kemijska terminologija. katerim bo naša država nekega dne ; Kršmancem. posestnikom in tr- morda rekla: »Vas ne sprejmem«, daje ista država danes na svobodo, *fia smejo soodločati o naši ustavi in drugih življenjskih vprašanjih te države! — Tista anekdota o ostriženih konjih ima res globok smisel. Kdor je ne pozna, naj druge vpraša, ki jo poznajo: Preden bi bil zajec v Beogradu dokazal, da ni konj, bi bil že zdavnaj ostrižen; zato je raje ušel iz države. Preden bi v Beogradu spoznali, da zgoraj navedeni pogojni državljani zdaj pač še ne bi smeli voliti, bo volitev že zdavnaj pri kraju. — Z Reke so te dni pripeljali v ljubljansko bolnico tri bolnike. Ker se je na Reki, kakor je znano, v zadnjem času pojavila bubonska kuga, ie nevarnost, da bi se ta strašna bolezen zane&la tudi k nam. Zato je največja opreznost na mestu. Prepričani smo, da je vodstvo bolnice ukrenilo vse potrebno, da se bolnike, ki so došli z Reke, izolira, dokler se ne izkaže, da je vsaka nevarnost Izključena. _ Na svojem studijskem potu Po Jugoslaviji je prispel v Ljubljano urednik praških »Narodnih Listov« g. Urban, ki je dobil novinarsko stipendijo v studijske svrhe v ino- e asesn. — Ljubljanski trg. Mesarji zahtevajo odločno povišanje cen za mast in prašičje meso. Na podlagi točnih informacij zahtevajo v Sremu za prašiče 32 do 33 K za kg žive teže. Transport do Ljubljane stane 2 K za 1 kg. Bačka zahteva 31 do 32 K za kg žive teže. Ker pa je tam slabše blago in je transport daljši, so isti stroški. V Ljubljano postavljen prašič stane torej od 35 do 37 kron za kg žive teže. Vzlic tej visoki ceni se še ne more reči, da so došle cene na kulminacijo. Da ne ostane j ljubljanski trg brez masti, katere se letos konzumira v posebno veliki meri, [ se bodo morale nekoliko zvišati cene • masti in prašičjemu mesu z dnem 25. I septembra t. 1. Zelo občutno primanjku-| ie v Ljubljani in tudi drugim krajem Slovenije, ki kupujejo v Ljubljani, pr- goveem iz Kamnika. Bilo srečno! — Ameriške posmrtnine. »Ameriška Domovina" v Clevelandu je dobila iz urada Alien Propertv Custidi-an v Washingtonu navodila, kako se izplačajo posmrtnine onih oseb, ki so umrle tekom vojne v Ameriki pa so zapustile posmrtnino dedičem v stari domovini. Za Jugoslavijo so vse ovire odstranjene in se bo denar izpla- I vovrstnih mesnih izdelkov v obliki klo- čal, kakor hitro bodo tozadevne listine v redu. Opozarjajo pa se uradi vseh jugoslovenskih organizacij, da store potrebno in pripomorejo dedičem do njihovega denarja. Slovenskega denarja je v Washingtonu mogoče 200.000 dolarjev, to je okoli 15 milijonov kron. Zaplenjene posmrtnine se izplačajo samo dedičem, ki žive v Jugoslaviji, Cehoslovaški ali Poljski, ako je kak tak dedič sedaj na primer podanik Nemške Avstrije in tam živi, ne more dobiti posmrtnine. Bivati mora v Jugoslaviji in jej pripadati, ali pa živi lahko, kakor rečeno, v Cehoslovaški ali Poljski. — Umrla je v Ljubljani soproga sodnega nadoficijala g. Adela Ž e-1 e z n i k. N. v m. p.! — V nedeljo, dne 26. septembra se vrši vrtni koncert v restavraciji Bellevue od pol 4. do pol 7. Svira zemstvu od ministrstva zunanjih po- i godba drav. divizije. V slučaju slabe-slov. G. Urban se bo mudil nekaj dni j ga vremena $e vrši v nottanjih jhio-v Liubliani in odidejooiam M Zagreb. • štorih- I bas in različnih paštet, kot je to tako udomačeno na Češkem in tudi deloma že v Avstriji. Pri nas, ko se kolje taka množina prašičev, bi se morali vsi deli kar najintenzivneje izrabiti in nuditi konsumentu res prvovrstno okusno blago. Naši mesarji pa najraje ostajajo pri starih navadah in se težko dvignejo nad kranjsko klobaso. Bilo bi zelo umestno, ko bi pričeli tozadevno malo premišljevati in se malo učiti od Čehov ter bi v najkrajšem času kaj pozitivnega ukrenili. Prodaja omenjenih izdelkov bi biia zelo ugodna olajšava mali kot gostilniški kuhinji, — seveda le prvovrstne izdelke. — Jajec na ljubljanskem trgu še vedno ni, tudi če se jih plačuje po 2 kreni. Istotako primanjkuje perutnine. — Tudi krompirja ni, ker se trdovratno zahtevajo visoke cene. Pričelo se j© že tudi v manjših množinah izvažati krompir. Doma* či konzumenti se oskrbujejo s krompirjem na deželi z nakupom na debelo. Plačujejo do 150 K ea kg. Dovoz gob je prenehal. — g Veletrgovd se tmle 4* I/Jmb-U trgovskih kutfOB m* sttfite; Čujemo, da nameravajo veletrgovci vsled premaknitve ljubljanske užitnin-ske črte ustanoviti družbo za zgradbo velikih skladišč v Zalogu, kjer bodo shranjevali svoje blago, kar bi bilo nemara Ljubljani v veliko škodo, ker bi se s tem zmanjšal tujski promet in bi jela padati v Ljubljani trgovska podjetnost in bi Ljubljana izgubila svojo veljavo kot trgovsko središče. Trgovci trde, da so k temu koraku za to prisiljeni, ker bi najmanjši kramar v okolici v tem slučaju lahko ceneje prodajal koj veletrgovec v Ljubljani. Ali bi se ne mogel najti modus, da bi ostala ta skladišča v Ljubljani, ne da bi se jih obremenjevalo z ljubljanskimi užitnin-skimi dokladami? Morda bi se dal doseči pameten sporazum v tem vprašanju med mestno občino in trgovci? —g Paraiki se vračajo. Te dni so prišli v Gruž parniki 2>Salonac, »Sparta« in »Višegrad« ogrsko-hrvatskega paroplovnega društva, ki so bili dose-daj rekvirirani po Franciji in so vršili službo med Carigradom in Beiru-tom. Sedaj jih je francoska vlada v zmislu odloka mirovne konference vrnila. Od teh parnikov je parnik >Salo-na< prišel v petek v Baker, kjer se sedaj urejuje, ker ga društvo namerava staviti v dalmatinsko službo. Upati je, da bo kmalu zaplul po našem morju zopet eden naših najelegantnejših in naj-udobnejših parobrodov. — g Radi draginje premoga. V predzadnji seji narodnega predstavništva vložil je poslanec dr. Fran Novak s tovariši interpelacijo na g. ministra za šume in rude, v kateri se povdarja nezaslišano povišanje cen trboveljskemu premogu; interpelacija zahteva od centralne vlade v Beogradu pojasnilo, jeli so se ta zvišanja izvršila v sporazumu s centralno vlado; interpelacija zahteva dalje od vlade, da takoj pro-vzroci premestitev sedeža in knjigovodstva trboveljske premogokopne družbe v našo državo in da vrši vlada vso kontrolo nad produkcijo in nad cenami premoga. — g Krušne cene. Od četrtka 23. tm. dalje se bode prodajal en kilogram belega kruha po 14 K in 1 kg črnega kruha po 8 K. Pol kilograma težki hlebi ali štruce se smejo računati po 7 K, odnosno po 4 K. — g Nova alpska železnica. Te dni steče nova alpska železenica med Francijo in Italijo. Gradnja te železnice se je začela meseca avgusta 1918. —g Izvoz italijanskega grozdja. Milanska trgovska zbornica poroča, da je vlada dovolila prost izvoz svežega italijanskega grozdja. Borze. Zagreb, 21. septembra. De^nze: Be-rolin 180—184, Italija 515—518, London 0—0, Novi Jork 115—116, Pariz 780—^0. Praga 164—165, Dunaj 40 do 40.50. Bukarešta 0—0. Varate: dolarji 113.50—114.50, avstrijske krone 40.50 do 41:50, carski rublji 125—128, francoski franki 765—0, napoleondor 412 do 416, nemške marke 190—195, romunski leji 225—230, italijanske lire 502—508, bolgarski levi 0—0, angleški funt 0—0, češkoslovaške krone 170—180. Blago: pšenica, franko sremske postaje, 700 do 820, ječmen 450—500, oves 230—250, koruza 293—320, moka št. 0 1200—1230, št 2 1080—1110/ št. 0 960—1000. Beograd, 21. septembra. Danes borza radi praznika pravoslavne Male Qo-spojne ni poslovala. t\ Novi Jork 617, London 21.75, Pariz 41.90, Milan 26.90, Praga 7.90, Beograd , 20, Zagreb & Budimpešta 2,10, Dunaj i 2.70, avstrijske žigosano krone 2.40. Dunaj, 21. septembra. (ČTU.) Devize. Amsterdam 8000, JBerolin 498.50. Curih 4100, Kristijanija 3700, K odan j 3700, Stockholm 5150. Valute: nemške marke 492.50, romunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rublji 280, — V septembru je najlepše na Klopinskem jezeru. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba. SolStUG, — Enoletni gospodinjski tečaj na liceja se otvori s 1. oktobrom, ako se z glasi do 26. septembra zadostno število gojenk. Pojasnila pri ravnateljstvu v Mladiki. — Licejska ljudska Šola. V ponedeljek 27. septembra ob 8. prične pouk zaenkrat samo za 3. razred v Mladiki. — Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje v trgovski tečaj je 29. septembra od 9. do 11. Sprejemni izpit se vrši 30. septembra ob 8. Redni pouk pa prične s 1. oktobrom ob 8. Ponavljahu in dodatni izpiti pismeni se vrše 4. in 5. oktobra ob 8. zjutraj in ob 14, ustni izpiti 6. oktobra ob 8. Sobolsfuo. — Koroški dan. Poživljamo ponovno vsa bratska društva, da prirede v nedeljo dne 26. t. m. zbirke za Narodni svet na Koroškem. Povsod se naj vrše tudi manifestacijska zborovanja. Dolžnost vsakega društva je, da žrtvuje vse, kar je v njegovi moči. Nemci žrtvujejo ogromne svote za agitacijo in delajo z vsenii silami na to. da uničijo naš živelj. Zato je dolžnost nas vseh, da v zadnjem trenotkn storimo vse, kar je v naši moči. — Manifestacijsko zborovanje So-, kolstva za Koroško se vrši v nedeljo dne 26. t. ni. ob 11. v Narodnin doma. Na shodu govore zastopniki Korošcev. Poživljamo vse brate in sestre, da se udeleže zborovanja v kar največjem številu. — Sokolski odsek Jezica priredi v nedeljo 26. t m. pri Urbančku na Posaviu svojo vinsko trgatev v prid fondu za zgradbo Sokolskega doma in koroškemu dnevu. Ob 15. začetek trgatve, srečolov, šaljiva pošta, ples, petje, godba. Za dobro jed in pijačo vsestransko preskrbljeno. Prireditev se vrši 'ob vsakem vremenu. Prčevitu sokolstva naklonjeno občinstvo se vabi, da se udeleži imenovane trgatve kar aafobil-* ne je. Zdravo! — Odbor k — Telovadni odsek šentvidskega Sokola na Skameni. V nedeljo dne 26, tm. priredi tukajšnje društvo s sodelovanjem sokolskih društev iz okolice javno telovadbo z veliko ljudsko veselico ter s sodelovanjem mengiške godbe in pevskega društva >Zarja< iz Tacna v prostorih brata Vodeta, Spored: I- Ob pol 2. sprejem gostov pred Skaručno in obhod po vasi. II. Kratek odmor. III. Javna telovadba. IV. Po telovadbi ljudska veselica (srečolov, šaljiva pošta). Vstopnina k telovadbi: sedeži 8 K, stojišče 4 K. k — Telovadno društvo Sokol Zagorje ob Savi priredi v nedeljo dne 26. tm. pešzlet na Medijo - Izlake, spojen z javno telovadbo. Odhod točno ob pol 13. od Sokolskega doma. Telovadba ob 15. Sodeluje rudniška godba. k* Tnristiba S spori. — V petek, dne 24. tm. ob 17.30 se vrši na prostoru SK. Ilirija ob vsakem vremenu nogometna tekma med SK. Hermes in SK. Primorje. k — Konjski dirki v Mariboru. Dne 25. in 26. t. m. se vršita na Teznu pri Mariboru dve veliki konjski dirki. Curih. 21. septembra. (ČTU.) Devize. Berolin 9.75, Holandija 192.75, Društvene vesti In prireditue. — Slov. dijaška zadruga v Pragi priredi dne 22. tm. v Šoštajnu koncert. Pevske točke, orkestralne točke, ples. Osrednja zveza javnih nameščencev v Ljubljani je poslala ministrskemu predsedniku in ministru dr. Kukovcu brzojavno protest proti baje nameravanemu povišku prejemkov, ker bi znašal tak po višek jedva 25% de-cemberskih doklad ter bi javni nameščenci dobili kvečjemu 50 do 300 K več, v mnogih primerih pa niti 50 K. Hkrati prosijo, naj se sprejme vsaj materijalni del po slovenski pokrajinski vladi predložene službene pragmatike ter obžalujejo, da se rešuje uradniško vprašanje brez sodelovanja Osrednje Zveze v Ljubljani in oetalih jugoslovenskih savezov.__ Raznoterosti. • Novo operno gledališče v Pragi Francosko ministrstvo lepih umetnosti so je odločilo, da odstopi za opero gledališče, katero ie postavU Ludvik XV. v Veraslllu. za markizo Pompa d our ovo, ki pa ni doživela otvoritve, ker je gradba trajala dolgo. V letih 1875—79 je služilo poslopje zborovanju francoskega parlamenta in je, bilo v to svrho adaptirano. Gledališče zajame 1000 oseb. Služilo bo samo operi. * Draga molitvena knjiga. Na neki privatni dražbi v Londonu je biia prodana ie dni molitvena knjiga, ki je bila doslej last neke stare plemiSke rodbine, za 700.000 K. To ie mala knjiga v formatu 15krat 20 cm in ima 116 pergamentovih listov s 43 miniaturnimi slikami, ki so prekrasno francosko delo Iz 15, stoletja. Knjigo je kupila narodna galerija v Melbourau._< Glavni urednik: Rasto P u s t o s 1 e m š e k. Odgovorni urednik: Božidar V-odeb. mm Viatte sode (bramse) prode po 60 vin- litfcr. Franc Lenart, Ptuj, Srbski trg Stroj Snin sutra k im A le 0$ BI M Naslov pove uprav Slov. Naroda. 7150 proBa s« klavir *g» Stčlzfcic.m«r« po nizki ceni. Naslov pove upravniStvo S!nv. Naroda. 7170 Proda se vsled družin skih razmer nova svilena obleka za kron 2.400*— Naslof pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7220 foto KBjilo mart, *3£0Sfe sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janke Popavie, Ij ubijana. 5931 RBK Ti M Ollll, 14 - 15 I2f star, a strsjine taKoj. kispar Metlika. Ivan Rueh, 7248 ĐrsfBlk liti melvano mesečne tf.hl s separatnim vhodom. Ponud ttUkU pod ..."V'cMovana mesec, soba 7092« na upravništvo Slov. Naroda. 7092 PrAft« cf> v Ljubljani hiša z vel kjmi trgovskimi lokali n ?rcr.ictni cesti. Posredovalci izključeni, onudbe pod .Hiša 7219* na upravni sta) Slov. Naroda. 7219 Pisca 3E telefon, železna pet, ko Mm Kredenca, predsobna stena in Španska stena. Kri ževLiika aiica 6, dvorišče. 7233 Trsile za strope izdeluje in prodala na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri ve£pb naročilih znaten Dopust Stelner Anion, Ljubljano, Jer&nova ulica 13, Trnovo. 4256 vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po S 50«— franko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Komp. Ljubljana. Poleg realke. 7144 Sn par lahkih konj ;ozvn?uz ;° za vožnje, event. tudi z osebnim vozom (brcak) za vožnje na deželo cdda. Pojasnila vsak dan od 10—11 ure dop. Gosposvetska cesta 4/1 desno. 6578 - • Pisemski papir - - v mapah 10/io v veliki izbiri, razrjlei-Blce umetniške in druge na debelo in drobno pri L. Pevaleh, Ljubljana, Židovska ulica 4. 6955 Hal neoenet, ttttA teč3jev z odličnim uspehom, išče primerne službe pri kaki stavb, družbi ali podjetju za takoj. Ponudbe rod »Nnjna potreba 7182" na upravništvo Slov. Naroda. 7182 plačam ose-lOfl bi, ki mi preskrbi stanovanje v mestu, če mogoče v sredini, obstoječe iz 3—4 sob s ku-kinjo in električno razsvetljavo Ponudbe pod .Majhna družina 7218* na upravništvo Slov. Naroda. 7218 •»i iaSagavanJe tenkih *• delclc (Maschinen - Laub sige) se kupi. Ponudbe s ceno na M. Pogačnik, LJubljana, Reber št 15. 72)3 Proda se nekaj pohištiia in pisarniška piialna miza. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7232 Kupi se lep, dobro ohranjen flianiffA Naslov pove upravništvo niailinO. Slov. Naroda. 7230 Odgojiteljica k osemletnem fantku in šesletni deklici se sprejme s 1. okt. t. U Ponudbe na naslov: Franc Lenart, Ptuj. 7247 Profesor ište uranu mi najraje v bližini lealne gimnazije. Po nudbe pod .Profesor 7181" na upravništvo Slov. Naroda. 7181 če le mogo*e s hrano v mestu ah Šiški, išče trgovski uradnik. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Vdovec 7167" na upravo Slov. Naroda. 7167 Dva boljša gospoda se sprejmeta na dobro domačo hrano pri gospe Mariji Nežič, Gosposka ul. 3, XI. nađstr. levo. 7236 (oiziersliGrJi) se proda. Ranila ullica št. 19, Liniiliaiia. 7220 Eleganten potovalni Kovčeg in ilalj-nogled se proda. K Naroda. 7224 Ovso in zdrave Koruze več vagonov ima oddati takoj s po-postaje Ljubljane ali franco vsaka postaja v Sloveniji tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska c. 2. 7243 s pohištvom ali brez, s posebnim vhodom se vzame v najem proti dobrem plačila. Ponu'be se prosijo na Anonem ekspedicijo Al. Matelič. 7222 4a Fiat', Turin 18 »BLR«, 18 »BL*. 18 »P«, 15 »TER« na novo popravljene, da vzdrže vsako presizkušnjo, prodn- ajo Đari & Cd, Trs?, Ccrcris 6. 7083 Sprejme se takoj4 £JMT čevljarskih pomočnikov. Plača akordna (od para), hrana in stanovanje preskrbljeno. Nastop takoj. Maks Peč-nik, tovarna čevljev, Garaeljne nad L;cv ano. 231 3000 IC nagrate ioljši stranki brez ctrok v Ljubljani li neposredno pri mestu stanovanje, obstoječe iz nemeblovane kuhhre in ene ali več sob aH tudi samo neme-blovano sobo s posebnim vhodom in pravico do souporabe kuhinje. Ponudbe pod .Izredna nagrada 7239" na urravništvo S'.ov. Naroda. 7239 Francoščino in klavir pouenie zopet A. Potočnik, Aleksandrova nI. 11. prltL 7209 I" apno v kosih in drobno dobavlja na vagone RVH, top. LaSfco. Klobuke veOurje In iz klobuCovine prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6086" Tovarna Jos. Reich, Ljubljana. Imi (rs z itop se priporoča po najnižji ceni in točni postrežbi /taton Puclhar , Ljubljena, Polj as aH aesto 22,1. nadstr. uglašsvalec glasovirfev in trgovec z glasbili Ljubljana, Wolfova ul. 12 starejša moč, se takoj sprejme v vecio manufakturno detajlno trgovino v Ljubljani Ponudbe z navedbo plače naj se pošiljajo na upravništvo Slovenskega NaroJa pod »Trgovski sotradnik 7044«. v balah prešano postavno vagon kolodvor s plahto pokrito kupujem dobro kvaliteto. Ponude z naznako cene na: Novak, Zagreb, Maksimirska 64. Telefon 20-60. 7131 Brssplsšsii posli i Onemu, kdor mi preskrbi stanovanje, sestoječe se iz sobe in kuhinje, ali pa samo s souporabo kuhinje, i udi v predmestju Ljubljane, obvezujem se na brezplačen pouk klavirja, violine, solo-petja ali srbohrvaščine. Ponudbe rod rKonservatorfst 7211" na upravništvo Slov. Naroda. 7211 Prvovrstni cigaretni papir in sfrečnico znamke po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Sonač, Lja 3-i&na, Seienburgova ulica. 6442 rđo napravi Potrebujem Ječnsg sassosžalsss h: micesna ali bora 11 4 colfdrva 2 m visoke 1.25 m. široke, oba dna s križem. Najnižnje ponudbe na Tvornica koža i cipela And. Jshil, đ. d. Karlovac. za laboratorij, koji je perfektan u svojoj struci. Plato K 8000"— mesečno. Stupiti može najdalje do 1. oktobra o. g. £i. 3elOŠe7i5< zubni lekar, Beograd, RZalienzicva &1- 7. s Potrtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena dobra soproga, mati, tašča, stara mati r Mm m i idili sve kn količinu £?jio od divljači, svake vrsti y-zo ovco, faasfeće Sve upite sa naznakom cijene za istu slati na tt. Savska ces&a br. 66. soproga sodnega nadoftcIJaLi previđena s svetotajstvi za umirajoče po kratki mučni bolezni danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši 23. septembra 1920 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 9, na pokopališče pri Sv. Križu. LJBBLJANA, dne 21. sept. 1920. Ivan Železnik, soprog. — Bogomir, sin. — Ađela in Gabrijela, hčeri. — Jož ca, sinaha. — Mirček, vnuk. Sapi se popolno ozl«MI>Mt 22. septembra 1S30. Vdova iKe službe k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod tGospodinja 100/7234* na upravo Siov. Naroda. 7*234 Vzgojiteljica se sprejme. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7163 Dr. Ješs ne ordinira do srede ckfobra. 7254 Šolske zvezke ćrn'iOi pereaa, radirko in razne druge šolske potrebščine na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljnbljana, Žido?- ska ulica 4. 6954 uverte trgovske in kanceli;ske, pap-r konceptni in kancelijskt, notni papir, konfeti, kopirni svinčniki (olovke), pečatni vosek itd. na debelo in drobno rrl L. Pavalek, Ljubljana, Židovska nI. 4. 6956 Milji orehu ie prvovrstna moč, se takoj sprejme v modnem salonu. Marija Gdtzl, Židovska št. 8. L;obijana. 7245 večja množina parnih cevi fRippen-rohre). Parni krtel (Dampfkessel) 6 atmosfer, stoječ aH vzidan. Transmisije 50 mm premera In stenske konsole. Ponudbe na tvornico koža i cipela And. Jaki!, d. d. Karlovac. 7179 Đ Sprejme se takof ie ki ima veselje do trgovine. Pridnost imajo zmožni nekoliko nemščine. Na slov pove uprava Slov. Naroda. 7152 Sprejme se iigoModkinle s prakso, ki je vajena pisarniškega dela Pooudbe na poštni predal 50, Ljubljana. 7164 Večjo množino novih vinskih transportnih sodov po 300 litrov imam na rrodaj. Jo-ip Gurazej, sodarskl mojster v Poljčanah. 7213 za sobno kurjavo, dobro ohranjenih je naprodaj pri poverieništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marjanišče). Tam s-i jih tudi lahko ogleda. 7221 Sam© z%3kml dni! Kupujem po viso^lb cen h Kar^eBTs Mi\ Vm, soba 74. PrlporeCitai Cenjenim damam se naj-topleje priporoča šivilja, Kolodvorska nI. stav. 22/111, le 7115 KoroSke pkbiscitne znamke (avstrijske) prodaja po zmerni ceni Ivan Oswaldw Velikovec, Sorošfac. NaroČile |ib takoi, ker je izdaja le majhna, povpraševanje pa veliko. 7198 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: ¥p nudim elektrotehnični mate-H rijal, betonshn 2elezo, različen železni materijal in rno-torjs. Zahtevajte ponudbe Gjorgie Grujić ;S 32eSra5, JfiUsliaa bL 15. it. (srbokrvaičiBa. francoKiiia, aoole-Jtioa. italijanščina, nničiia). Vpisovanje se vrši vsak dan od 5 — 6 ure pop. v Šoli na Ledini (Komenske-ga ulica), kjer se dobe vsa potrebna pojasnili. Zasebne ure in pouk v skupinah. Sprejema se v prevajanje inozemska trgovska korespondenca. Uspeh zajamčen. S poukom se prične 1. oktobra. JOSlp Jer as dipl. is frascettinc na aaivcrzl r Barieaaaa. 7244 smM . ~j _ mjm več skoraj no- l^rOvICi 39 vih oblek za manjšega močnejšega gospoda, 3 zimske sukne in površnik, nekaj moških klobukov St. 57, popolnoma nove moSke galoše št. 40 in 2 vinska sodčka za 60 in 64 litrov. Poizve se: Gornpova ulica St S, II. nadstr. levo. 7225 Po zbio mm m\ mi Inkoiesa Dlasu mm, Mi stroli £U£S deli, khTbiAne sretilk«, gorilce itd. Sprcjme'v •* v popravilo đvefeolesa Ir ra/ri .itro> acl Baiielii, L|nbljana Star! :rg ZSx b^|l v veliki množini naprodaj pri tvrdki VOJNOVIC & Cie9 Dtinajska cesta it. 22. Dobavim taUoj Tsgon j alabastrovega mavca (gips) tudi v količinah od 50 kg naprej. Dental-Depot Đ. Goloti, tiMim, tomfa cesto štev. 17. 614; i stroji dospeli - za obrtno in rodbinsko rabo v vseh opremah. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. Josšp PeteiiiiCj Ljubljano, Sv. Petra nas. 7. aboform $2 Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lek3oii preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha originalno Skabof orm- mazilo* Ne ma?e, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder ,,Skaboform". Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Bih. Sušnik, „pri Zlatem jelenu" IV. Marijin trg. SSedjunerodna Špedicija Eichhorn Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek L, Zagreb Frankopanska 9. Edicije svake vrsti, uriaienie, umelenja d MM pokoctvoĐim kalima iti Brzojavi: Eichhorn* Špecerijsko in delikatesno dobro asortirano kolonijalno, raznovrstno kavo, Čaj, riž, čokolado, kakao, olje, testenine, milo, sir, klobase, slanino, gnjati, konser-virane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vino v steklenicah ter divjačino, samo prvovrstno blago priporoča Ant- Stacu! v Ljubljani- očite I! V teku 10 dni prispe večja množina dežnih plaščev vseh številk 0d 44 — 56 v raznih oblikah za dame in gospode. Izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 900. — do K 1050. — za komad. Zalamčeno acpremcčljivi S Naročila sprejema: Prva kranjska razpošiljamica Scisiffmls l| Blzjafe, Ljubljana, Dvorni trg 3, Pri poštnih naročilih zadostuje samo navedba številke. 1= Črna »:loćeviap. pociaknna železna pločevina, cinkova In bela pločevina, žica, betonsko okroglo telezo, ploščato,, okroglo, kotovno, kvadratoo, U-ieleao Itd. Nosilci, valovita pločevina, surova ln pocinkana, itooikl! Tekoče dobavljajo prima tvorniSke kvalitete M. lew & Sohn, -rsU** Ma. LanzentSori bel Wien. Abt. Blech- u. Eisengrosshandlung. Centralna pisarna: VJISM, X^ Absbergg- 17. — Telefon 55184 in 53257. SkrajSsn naslov n pisma: 11 L5w S Sca«, Vfien. X. Bnojav:: ldl5wsoan Wien 75 Ipiiii5-! Mi plati iz pnip of cloth se dobijo pri tvrdki . Skaberne LIubS|ana9 cestni trg štev. 10« H©dsii silosi LJUBLJANA, Sidovska u3, 3k Dvorski trs Priporočam veliko izbiro najnovejših EROdelov, svilenih klobukov, čopič in slamnikov za dame in doklice. Popravila točno ta ceno. izlnl lilobrtki voilao v 13' in lin firsff -flnrmlnfi tfrfrftrr Za interatni del odaavoffiai .Valeatia KQQItit» —t.—---. — —- - ^———-—* »-AjMum i v 393194