ptrpipn' Poglejte na iteviJke poleg n&alova za dan. ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino velo vnaprej plačano. GLAS List slovenskih delavcevv Ameriki. liJIUl Vice KOT ha dan dobivati ;>, C "GLAS NARODA" ro poŠti naravnost na IVOJ DOM CI 111 imU MM s: Cltejte, kar Vti ganiif Telephone: CHcleea 3-1242 SMMicred aa Second CUm Matter September 25 th. 194« at the Faat Of rice a* New lork. N. J, under Act al Ceo<3 ••m ef March Srd. 1871. No. 240 — Stev. 240 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 9, 194! —TOREK. 9. DECEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. SOVRAŽNI AEROPLANI NAD SAN FRANCISCOM V tem času narodne stiske potrebuje naša domovi- na vaso pomoč. Kupujte redno Defense 'Stamps in bonde. PONOČI JE BILO NAZNANJENO, DA DVE SKUPINI AEROPLANOV LETITA PROTI SAN FRANCISCU. — DRŽALI SO SE PRECEJ DALEČ OD OBALI. — POLET JE BIL POIZVEDOVALNEGA NAMENA. — MESTA ZATEMNJENA V VSEM OKRAJU ~ Suitx'i je bi1! San Franeist o I prvič zatemnjen in ravno tako tudi mik« ter a druga mesta ob pacifiški ohaii. Pt»V$4jnik četrtega prest reže val nega poveljstva (Interceptor (.'ommaijd) Zimski odmor pred Moskvo Xek nemški -'•astnik v Kei'linu naznanil, da je huda /.ima v.-tavil« nemške armade tik pred Moskvo in da Moskva to zi-brigadni general William O. ;mo »i»Joveljstvo čez zimo ne -namerava (pričeti uo-bene večje ofenzive proti glavnemu iiiestono-ei leteli dve skupini sovražnih aeroplanov. Ryan je rekel, da je aeroplane zasledil detektor, ki je postavljen na nekem kraju severno od Kan Francisca. Detektor je prvič zasledil aeroplane 100 milj od obrežja. Ijeteli so v dveh skupinah proti Monterey polotoku, okoli HO fnilj južno od San F rane i sea ter naravnost proti Sail Francisco zalivu. Nato je^na sku- lina lrte]a bavaiuo CUkW! krajeviio. uUjevASUJi On ' . d.'i;00!) milj dohgi fronti, od Havajskih pa do Filipinskih otokov, je v teku vel tka pomorska bitka ameriških in angleških bojnih ladij z ja j Krnskimi bojnimi 'ladjami. (Sinoči so Japonci ff>osebno napadali Filipine in sicer veliko pristanišče Palawan. Aesopian L s'o napadli ameri.ško le-iailišne in vžgali so se veliki tanki gasolina za aeroplane. Iz Bele hiše je bilo naznanjeno, da je bilo pri napadu v nedeljo zjutraj na Pearl Harbor na Havajskem otočju ubitiii 1500 oseb in ravno toliko ranjen ib. V pristanišču se je potopila ena "stara >l>ojua Itsi-dja'en ruftflec se je razletd in več drugiih ladij je bilo (zakletih. Poročano je (bilo tudi, da so Japonci zaplenili ameriški parnik President Garfield v ^ritajskeni vodovju. l>ao |>oklicaIa pod orožje vso za vojaško shrž-•i>o sposobne Norvežane po vseli delih sveta. Norvežani, *jtari od 'JO do •'17 let, naj se takoj registrirajo pri norveških konzulatih. Uniji preti preiskava Pravni zastopnik članov lo-cala 17 International Hod Carriers-, Building and Common Labores unije (AFL) je j>o-zval governerja Lehmaaa, naj ])osebm.niu pravdniku poveri preiskavo linijskega po»tova-nja. Izvršilni odl>or namreč noče objaviti, kaj se je zgodilo z 200.060 dolarji, ki s - bili še nedavno v unijski blagajni. HITLER POVELJUJE PORAŽENI ARMADI Na južni ruski fronti je A-dolf Hitler osebno prevzel vrhovno vodstvo, ker je doživel pri Rostovu strahovit in poniževalen i »o raz. To |K>ročilo je prišlo in zanesljivih krogov, ki so v ozkem stiku z nemško na-cijsko* stranko in nemško armado. Isto poročilo tudi pravi, da so nekateri nemški generali skušali skleniti mir z Anglijo in njenimi zaveznicami. Hitler je upad, tla bo njegova armada uspešno vdrla na Kavkasz in se polastila njegovih bogatih petro^'jskih skladišč, "rano armado f ——~S" " »no. Nemčija otqrizji ----'*▼ iKitrdbi Predsednikova vojna poslanica Senat in poslanska zbornica soglasno sprejela resolucijo o vojnem sta-- Samo kongresnica iz Montane je glasovala proti. nju. Četrt ure zatem, ko je predsednik Roosevelt ol>ema z<>orni-eauia prebral svojo vojno poslanico, je senat soglasno z 8-glasovi sprt* je I resoihwijo, ki pravi, da: med Združenimi drža-uvmi in Japonsko obstoji vojno stanje. Nekateri senatorji pri glasovanju niso bili v Zbornici. Ob 1.10 popoldne pa je {>ošlam*kn abornrea sprejela isto resolucijo s 388 glasovi. Proti njej je glasovala samo koihgres-nica iz Montane Miss Jeauette Rankin, ki je tudi leta 11H7 glasovala proti vojni na[>ovedi Nemčiji. Ob 4.K) popoldne je predsednik Roosevelt resolucijo podpisal in od tedaj naprej so Združene države uradno v vojni z Japonsko. Nemirne volitve v Buenos Aires Tekom volitev v provinci Buenos Aires .je bilo oddanih več strelov. Ena; oseba je bila usmrčena, dve pa nevarno ranjeni. Dogodek se je z a vrč i! v (Juilmes, 21 milj južno od Buenos Aires, kjer je policija v petek rabila zborovanje liberalne stranke. Nji padalcev doslej še niso izslediti- Pripeljali so se v ttrncku, oddali v množico nekaj strelov in rzginili brez sledu. Po drugih argentinskih krajih so se volitve razmer« iiia i precej mimo zavišile. Angleški delavci naj bodo ameriškim za vzgled V Ameriko se je vrnil Dave A. Satterfield, ki je šest tednov proučeval razmere v An-tfliji- — V Angliji ni nobenih štrajkov, — je rekel, — in noben delavski voditelj se ne prepira z načelnikom vlade. Vsi lepo delujejo roko v roki. Želel bi, da bi bilo tudi v Ameriki tako. Ameriški delavci bi se lahko od angleških dosti naučili. neolbiioJno je nam ret" prifecAo prlnia n j kovati rj^ctroleja, zato je -brezpogojno potrebno dobiti nove zaloge. Nemški visoki častniki, ki so zapleteni v,4'mirovno zaroto", so ]>opolnoma zadovoljni, tla je sedaj Hitler sam prevzel vrhovno |K>velja»tvo, kajti vedo, da *e je armada, ki je prodirala proti Kavkazu izčrpala, in ru Kuba odločno iia strani Zdnrženili držav. Japansko i)>oslan?«tvo v Havani je mečn-J) i zastraženo. V Detroitu, Micli., je tlo-bil Fmak Kujava, ki se smatra za delavskega županskega kandidat«, pri volitvah dne 4. nov. samo štiri glasove. — Preslepao-glasno z uradnim štetjem ni- j sem do>b'Kl v mojem lastnem o-kraju nobenega glasu, -eetixii bi moral že vsaj enega dobiti, namreč moj glas. Pri štetju pa moje glasovnice niso našli, četudi se natančno spominjam, da sem jo oddal zase. Notinik je naročil volivneniu komisarju preiskati zadevo. Nemška roparska ladja potopljena V soboto je angleška kri-žarka Dorsetshire vr južnem Atlantiku potopila neko nemško roparsko ladjo, ki je bila iz potniškega prfrnika prenovljeno v bojno Lad.}o. Angleška križarka je takoj nato, ko se je roparska ladja potopila, odpluJa in ni skušaila rešiti nemške piosadke, ker so bile v ■,bližini nemške podmornice. •TapoiL'-ke so se še vedno l>o-gajale z njeno vlatlo in njenim cesarjem, skušajoč vzdržati mir na Pacifiku. Vzlic temu pa sta eno uro zatem, ko so jajionski zračni škvadroni pričeli bombardirati Oaliu, jaj»oivski jioslanik v Združenih tlržavaJi in njegov tovariš izročila državnemu tajniku formalni odgovor na zadnjo ameriško spomenico. Medtem ko je ta otlgovor po-vdaril, da izgleila nc|>otrebno, da bi se še nadaljevala sedanja pogajanja, ni vseboval nobenega migljaja ali pretnje o o-boioženem napadu. Naj bo zapisano, tla oddaljenost Havaja od Japonske kaže jasno, tla je bil napad premišljeno začrtan že pred mnogimi dnevi ali celo tedni. V tem ea>u je jaj>oiLska vlada premišljeno skušala varati Združene države z napačnimi Izjavami in z 'upanjem na iiadaljni mir. Včerajšnji napad na Havajske otoke je povaročil veliko škodo na ameriške mornariške in vojaške sile. Mnogo a-merisk'ili življenj je bilo izgubljenih. Poleg tega so bile tudi ameriške ladje torpedira-ne na visokem morju med San FVaueiseom in Honolulom. Včeraj .K1 Jap'onska tudi napadla Malajo. Sinoči je jaj>onska armada ntupadla Houkong. Sinoči je jii»poiLska armad« napadla Guam. Sinoči je japonska armada napadla Filipinske otoke. Sinoči so Japonci napadli o-tok Wake. Kot vrhovni povljnik armade in mornarice sem zapove-dal, da je vkrenjeno vse potrebno za našo obrambo. Vedno se bomo spominjali značaja vdarca na nas. Ne srletle na to. koliko časa bo vzelo, tlaqiremagamo ta pre-vdaren napad, bo ameriški narod jm> svoji pravični iiuhu dosege! popolno zmago. Mislim, tla zastopam mnenje kongresa in celega naroda, ako trdim, tla ne bomo samo bra-"tinPšarrtT ~se5e tTo škrajne"silc, temveč l^uno tudi zagotovili. ua nas- ta oblika zahrbtuosti ne l>o nikdar več ogrožala. Sovražnosti obstoje. Tu ni jHjlovičnega gledanja na dejstvo. tla so naš na roti, naša zemlja in naši interesi v veliki nevarnosti. V zaupanju na našo oboroženo srlo—z neomejeno odločnostjo našega naroda — bomo dosegli neizogibno zmago — za kar naj nam Bog pomaga. Prosim kongres, da izjavi, tla od neiszzvanega in zahrbtnega japonskega nai>atla 7. decembra obstoja vojno stanje med Združenimi državami in japonskim cesarstvom. Franklin D. Roosevelt. Nemški poslanik-špijon Šestnajst članov mehiške poslans-ke zbornice jo zihieva-o, naj mehiška vlada izžeae is dežele minskega posia'i.Aa bait na T*.h ta von C terga, če*, da .e šjpfjon :iaccThik :n Jo Kt iolie. Kapitalisti o Smithovi predlogi Vlada bo povzročila katastrofo, če bo skušala v tem času zatirati delavske organizacije. — Pravnice in dobrine naroda v nevarnosti. Danes' z jut raj so Japonci napadli otok 'Midway. S tem je tedaj Japonska pričela nepričakovano ofenzivo, ki je razširjena čez celo Pacifiško pokrajino. Včerajšnja dejstva govori1 sama za sebe. Narod Združenih držav je že postavil sam svoje mnenje in dobro razumeva zapletljaje, 5ki so v tesni zvezi z življenjem in varnostjo naroda. Na letni konvenciji je bil izvoljen za predsednika Narodne družbe tvorničarjev (National Association of Manufacturers) \V. P. White row, predsednik jeklarskega poti jet ja Blaw-Knox Company v Pittsburgh u. < >b tej priliki jt' nastopilo več govornikov, med njimi tudi Rrnest T. Weir, predsednik National SteH Coi-jioration. — Vlada se pritožuje, — je izvajal Weir, — tla je narod brezbrižen napram obrambnemu programu. (*e je to res, naj vlada pripiše sama sebi vs krivdo. Roosevelt ova administracija je v vseli not ran je-poflitičniih zadevah ignorirala "mandat ameriške javnosti". Vlada se mora saniar nekoliko žrtvovati in opustiti precej svoje oblasti, prodno se sme nadati, tla bo narod prostovoljno prinašal velike žrtve. William H. Davis, predsednik iwimdi:e£a ob ran h nega posredovalnega urada, je napovedal splošno katastrofo, če bi vlada zrla j poskušala zatirati delavske organizacije. Navzoči tvorničarji so naposled sprejeli resokrcijo, čije svrha naj bi bila omiliti delavsko krizo. Po njihovem mne-ju se je sedaj vsaka nekakšno darilo Hitlerju. — Stavke povzročajo v prvi vrsti seb?čni delavski voditelji, tla bi si zajamčtfll monoj»ole. ('e imajo delavci pravico stavkati, ni ^ tem rečeno, da smejo komu odrekati pravico do dela. Alfred P. Sloan, Jr., predsednik General (Motors*, je rekel : — Narodu preti nevar- nost, da bo izgubil vse tiste pravice in dobrine, zaradi katerih se pripravlja na vojno. Javne napade je kaj lahko odbijati, nevarnost je pa v tistih skritih in zahrbtnih napadih, ki ogrožajo naš način življenja. Ko je stopil na pozornico Howard W. Smith, demokratski kongresnik iz Virgin i je, či xar protisrtavk.ovno predlogo je prejšnji teden .^prejela poslanska zbornica, so ga navzoči navdušeno pozdravili. Glede svoje 7>redloge je dejal. da bo za jamčila dvoje temeljnih pravic: — pravico do dela ter dolžnost vlade, ščititi to pravico. Iz Washing ona poročajo, da je podpredsednik Wallace, naročil skrajno zmernemu senatnemu odboru za delavske zadeve, naj prouči v poslanski zbornici sprejeto Šmithovo predlogo, naperjeno proti stavkam. Senatni odbor za delavske zadeve ima svojo predlogo, ki je dosti milejša kot Smithova. /Caenkrat se še ne ve, kako se bo ottloičil: aH bo skušal svojo predlogo >p rod ret i ali pa Smifhovo omiliti. Voditelji OIO in DeHavske stavka j federacije so Smithovo predlogo ostro kritizirali. William -Green je trdil, da je ubrala Amerika pot v suieri proti totalitamosti. S iSmftlio-vo predlogo se mora strinjati vsak sovražnik organiziranega delavstva. Po mnenjiu Fhilipa Murrava, predsednika 0T0. ogr« 'h -red loga ustavne pravice ar.« I-ke-ga delavstva. "PL AS N A B O D A" — Sew York Tuesday, December 9, 1941 VSTANOVLJEN L 1891 GLAS NARODA' . tioiom or --——-- by SteTcale PaMlpUff Cppwj, (A Corporation). Sakaer, Prerident; J. Lapeba, 3oc. — Place of boalk«u of tht Mrpowtt«« tod addr«MM of bDutp officer«: 216 W«ST 18tb BTBBar, NEW lOMK, N. X. 49 th Year "»•a« Nartxla" la »Mood ev«ry day except Saturday«. 8 ami ay» and BoLidaya nobacrtftclon Yearly H.—. Adrertiaemeot on Agreement. Za <"*4u leto »elja Hat aa Ameriko In Kanado 96.— ; aa pal Iota ; aa tetrt leta *1.JH». — Za New York aa celo leto 17.—1 aa pol leta fS.ftO. Ea taoaamstvo aa eelo leto *7.—; aa pol leta $3,00. M -- -fltea Naroda" tafaajm t aa ki dan ltviemil aobot. nedelj In pramlkor. HLAS NAHODA." 11« WEST IStk STREET, NEW YORK. M. I. : CHelaea 9—124» Stopetdesetletnica ameriških državljanskih garancij Prva desetorica dostakov (amciKbnentov) k ustavi Zdr, držav jo znana pod skupnim imenom Bill of Rigtits. Ta tradicijonalni naziv prihaja iz iiigleške "zgodovine; starodavni Bill of Rights je. bil tam vza-konjen leta 1C89 in z njim so Lile zajairfčene osnovne svobode OZADJE JAPONSKO-AMERISKEGA SPORA ljudstva do mirnih shodov oziroma do peticijoniranja vlade, da popravi tako zlo. •ton. Ta dostavek jamči pravico ljudstva do ne&uja orožja. CLteN m. Prepoveduje «e vkvartiranje državljanov. Ameriški Bill of vojaštva V privatne hiše brtfl Rights je postal osnovni del a- dovoljenja lastnika, meriške ustave dne 15. Oserniaiosemde^et let je vladal mir med Japonsko in Ameriko. 31. maroa 1854 no Združene države odprle Japonski pot v svet iter sklenil ž njo prijateljsko in trgovinsko pogodbo. Kmalu ipo tistem je .-klonila Japonska s lične pogocHbe tudi z drugimi državami. Japonsko prijateljstvo napram Ameriki se je začelo o-hlajati leta 1905 i>q miru v Portsmoutliu. S tistim mirom je bila zaključena j »pons ko-ruska vojna, in Japonci so bili takrat preprPoani, da so ibili osteparjeni za velik del vojnega l>iena. . Samurai—stranka japonskih junkerjev in militaristov, •—Je vedno ^aiyala o razširjenju Japonske. . Prva prilika se jim je nudila ob izbruhu svetovne vojne, ko">io j>ogralbili hiemško ipose&t Kiaučau. Japonci so kiiiaku spoznali, da imajo velesile, med njimi tudi Združene države, drugje dovolj posla in opravka in so oklenili razširiti svoje cesarstvo. Politika go^podarsko-politi enega razširjenja, ki jo je začela Jai>onska uganjati na azijskem kontinentu, je kmalu pokazala svoje uspehe. Japonski militarist i so pograbili tudi nekaj ozemlja. V Vladivostoku so izkrcali vojaštvo ter so »bili že v osrčju Transbajkalske, ko jih je presenetil konec svetovne vojne. Zavzeto ozemlje so morali vrniti ter se po miru v Versailles zadovoljiti le z nekaterimi bivšimi nemškimi kolonijami. Prava izuiagovalka v prvi svetovni vojni je bila Ameri- j" ^ ka. Japonska se je kmalu prepričala, da na postaven način ne more uveljaviti svojih zahtev. Dve mogočni sili sta ji branili. — Amerika in Anglija. Vse to je fbilo pa kakor voda na inlin japonskih fašističnih elementov. 18. septemfora leta 1931 je padel- v IMukdenu prvi strel, ki je bil znamenje odpora japonskih mogoenikov. Japonca je začela s tem igrati vlogo revolucionarnega faiktorja v svetovni ipolitiki. Najprej so Japonci osvojili Mančukuo, nato pa začeli segati globlje v kitajsko ozemlje. Takrat je Amerika svečano izjavila, da ne bo priznala nobene japonske osvojitve . Sovraštvo napram Stricu Samu je vshnitega naraslo. Nadaljne razvoje je mogoče kar na kratko omeniti. Leta 1937 je začela Japonska vojno s Kitajs&o, ne meneč se kaj prida za ameriške in evropske interese. Baš nasprotno: med Ameriko in Japonsko se je pojavljalo Čedalje več nesporazumov. — Toda Amerika je hotela vzdržati mir za vsako ceno. 13. decembra 1937 so Japonci potopili na reki Jangtse ameriški ''gunboat" Pa na v. Ameriško prebivalstvo je bilo skrajno ogorčeno, toda predsednik Roosevelt je bil uspešen v vlogi pomirjeval ca. Japonska vlada se je oprostila, kar je smatrala Amerika za popolno zadoščenje. , * Navzlic skrajni ameriški popustljivosti in miroljubnosti se je Japonska dne 27. septembra lanskega leta zvezala z Nemčijo in z Italijo ter postala članica osičča. Zveza je bila i naperjena v prvi vrsti proti Združenim držarvam. Japonska je začela ogrožati Thailand ter holandf^ke kolonije v Vzhodni Aziji, ki so Ameriki neizčrpen vir raznih surovin. Predsednik Roosevelt in državni itajnik Hiri.1 sta si na v.se mogoče načine prizadevala pojasniti Japonski nesmisel njenega početja. • Predsednik Roosevelt je poslal oscftmo poslanico japonskemu cesarju Hirohitu. Posebni japonski odposlanec Kurusu je tni v nedeljo že vedno v Washingtonu. ko so japonrfka. letala napadla ameriško po-est v Pacifiku in ko je Japonska napovedala Ameriki vojno. Skoro ftfo let staro prijateljstvo dveh velikih narodov je ]>ohtaJo žrtev fašistične nestrpnosti. oembra 1791, ko je država Virginia odobrila predlagane amendmmte in tako zaokroži* la predpisano'tričetrtinsko večino držav, potrebnih za končno uvel javi jen je ustavne fpre-nv mbe, predlagane od kongresu. . iNekatere države, ki so bile odobrile predlagane amend-rnente poprej, so že proslavile to oihletnico. Na primer država Nevv Jersey je bila. prva, ki jf> odobrila te ustavne spremembe že 20. noveinibra 1789, samo 56 dni. odkar je prvi kon-CT-f« predložil spremembe v odobritev. . •Ker pa je Bili nf Risrht« postal del mstave šele po odobritvi. oziroma ratifikaciji državo Vi rejnin. dan 15. • do/v^m^r« po predsednikovi proiklamaciii proslavi kot National Bill of Rights Dav. . Ko se je sestavljala izvirna konstitucija se je pnetre«avala potreba vključitve določb o ustavnih garancijah državljanskih pravic. Bill of Riarhts pa je bil namenoma izpuščen. Ena stranka, ki jo je vodil Alexander Hamilton, je bila ntnenja, da 7. ozirom na to, da federalna vlada ima tako omejeno ob- UL&N CV. Osebe, hiše, papirji in lastnina državljanov so nedotakljiv* brez sodnega povelja (warrants). ČLtEN V. Nikdo ne snu* biti kaznovan brez predhodne obtožbe «e strani velike porote. Nikdo ne nune biti prikrajšan, kar se tiče svoibode, življenja ali lastnine brez pri na me^ra »odnega postopanja (dne process of law). Privatna lastnina se ne sme odjemati brez pravične odškodnine. ('»LEN VI. Oarantira hitro in pravično kriminalno postopanje. Pošljite božička darila zgodaj PoStna uprava-opozarja jasnost, da že sedaj pričnMe ka-| povati božična darila in jih pošiljati. • Pošte, priporoča geslo: Kupite Hedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, oapošljite pravočasno. Generalni poštar je riazna-nii; da na Božič, 25. decembra, poštni uradi ne (bodo odprti i ni da pisma in druge poštue po-i šil jat ve ne bodo dostavljene ^naslovnikom. Zato je potrebno, da vsakdo pošlje božične dopisnice in zavitke pravočasno, da jih bo mo goče tstrankam dostaviti pred božičnem-diiem. Peltier Zgaga TV ■J J—I—lil1 Kava ali čaj. Predpisuje porotne obravnave v civilpih tožbah. > ČLEN \T7T. Prepoveduje pretirane jam-ščine (bails) in krute kazni. ■ ČTJ-:N IX in X. * Oba zadnja dodatka rezervirata ostale pravice ljudstvu in državam. Med zdrarvnikr, strokovnjaki in tudi preprostim ljudstvom se vrši že nekaj stoletij pravda, kaj je izdravju bolj škodljivo — kava ali čaj. Nekateri pravijo, da kava, drugi prise-gajp, da čaj. , Tekom prejšnjega -Poletja so se o tenl prepirali MkIl člani »vedske Akademije znanosti. Napisali so debele knjige, ii( imeli s t rokovnjaška predavanja, v kateriJi je vsaka stranka svoje trdila. Slednjič se je švedski krai^ fitet^vlll. naveličal tega pričkanja iii je oklenil nnzornq •ss s& m ' Olimpiada bodočnosti •V času velikih zgodovinskih dogodkov in *>tvarjanja nove dobe, bi se morda zdelo pretirano ali čudno, da govorimo o olimpijskih nalogah bodočnosti ki je še kdo ve kje v daljavi. Toda pri tem nas opravičuje in celo obvezuje dejstvo, da je sodobni olimpijski du!i prodrl globoko v srca mladine \**eh narodov, da tudi one, ki stoji , ni straihu. da bi moda o- danes draga proti drugi v oJ»o-erožati civilno svobodo ljud-stva. Drrueri razlosr je bil v tem Darovailci krvi New Yorkii je bil ustanovljen odbor, Čegar nadloga je med inozemci zbuditi zanimanje za darovanje krvi v narodno obranibo poti pokroviteljstvom Ameriškega Rdečega križa. Mnogim vojakom, ki so bili težko ranjeni v 'bojrh, je l>o-go.-to trilm vbrizgati kri, da jim je rešeno življenje. Zato razglas^ oclbor "Tlje 'I^egion of Alien Volunteer Blood Donors for National Defense'' nujni poziv na vse tujce moškega in ženskega spol«, da se žrtvujejo in dajo v ta namen svojo tei;------- Urad tega odbora je: 139 K. 36tli St., New York, N. Y. Telefon: CAledouia 5-4400. Rekordna božična trgovina da so državna ustave že vsebo vale srarancije o eivilnih svobodah. Ljudstvo pa ni bilo zadovoljno. Mnogi so bili mnenja, da jim nova vlada ne janfči ravno istih svobod, radi katerih eo &e borili proti angleški vladi. Na-sprotstva proti novi konstitn-ciji so ravno izvirala iz opustitve takega Bill of Rights rz kon-st i toči je. Država Rhode Inland in' drtrg«' niso hotele odobriti nove krm«titncije radi te opustitve. Končno je bil prvi lcon-errc* primoran. da Tvvprnvi. kar je bilo opr^eno v izvirni kon-stitnciii. Končno je koneres predložil ustavni dodatek v dbliki dvanajst amendanientov. ki v tekn ratifikacije so se skrčili na de-tet. Teb »mend-mAirtov je ameriški Bill of Rights. Ti aawndmentl, ki ao p<*ta-Ii bistven del ameriške ustave, so: ^f-LEN I. Kongres ne sme napraviti nikakega zakona, ki bi prejpo-vedal svobodno izvrševanje kakega veroizpovedanja. Niti ne sme napraviti nikafcega zakona, ki bi omejeval svobodo govora in ti«ka, oziroma pravico roženem sporn Olimpijski duh predstavlja višek vseh duševnih in tel**sniii moči, ki se nlagajo za do«bro skupnosti. Že / sama ta sfcup-no«t je bila Grkom narod in je! obstalo vse^Grke, ne arlede na to. kjer so takrat prebivali po {svetu. Cou1>ei-tin je v«e kulturne narode sveta storil za sodelavec te duhfmie dobrine rtftrih Grkov. On zažgal o-lirnipijsko baklo, ki jo je z navdušenjem sprejela po oceanih lrt^onana mladima sveta. Con-bertinova bakla sveti edinstveni ideji krepitve odočnost. dokaZ&ti, kako je s to stvarjo. Baš takrat sta btla >v švedskem glavnem mestu dva mlada morilca obsojena na smrt. Ziiačiliio pri tem je bilo, da sta bila morilca dvojčka, na las podobna drug drugemu, enake teže, enake rasti in enakega telbsnega usftrdja. 1 Kralj Gustav ju je pomilo-stil v iFosuirtno ječo^ pri teMi pa'odredil> Oba Aioraje dobi« in% tečno hraniti. Oba' morata dobivati isto mto iii enako količino hrane. Z"-eno samo razliko: prvi sme dobivati po obedu in večerji edino le čaj. drugi pa izključno lo kavo. - Kraljevo zapoved so izpolnjevali dolgor po njegovi smrti; ka'jfci dolgo, dolgo £0 morali čakati. Prvi-je umrl kaziioalee, ki ho ga 11 ranili s čajem. Star je bil f*4 let. Par mesecev kasneje ihu je-»lex slabič bo v teh časih izgubil spoštovanje, ki mladini vsega sveta daje sile, da gradi novo l»odočnost. dobite • Pafo-Espellcr-Jfin. raiujo titoči N.d SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA I ■ PODPORNA USTANOVA ■ IptllilllllltiliiiiMlllIM^ i Najboljši prijatelj m v nesreči vam je: Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE; $6,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ- j Glavni stan: 2657-59 S, Lawndale Ave.. Ckicago, 111. mmm TRGANJE IN BOLEČINE MIŠICAH? Hitrp p« čudovitim maiflom. ki (> U trilijonov prodanih sUtdcaic je njtfBN dobrodelnosti. Zahtevajte Pain - Expeller s Sidrom na ikatijici. P AlN-EXPELLER ADVERTLSE fN "GLAS NARODOV ■■■■■Hi Note za PIANO-HARMONIKO a 1 i klavir Po 35e komad: P SLOVENIAN DANCE B VANDA POLKA_ I PO JEZERU IK O L O OHIO VALLEY = SYLVIA POLKA_ fi TAM NA VBTK1 GREDI j MARIBOR WALTZ_ |SPAVAJ MILKA MOJA g ORPHAN WAJiTZ___ i DEKLE .NA VKTtl m Q3, MARIČKA', PET.LJAJ y ŽIDANA MARELA (prtka) g VESELI BRATCI fmaznrka) f BARČICA u MLADI KAPETANE KO PTICICA TA MAIiA gVEDEL SEM NEKAJ Po 25e komad: MOJA DEK^E JE 6E MLADA Naročite pri i KNJIGARNI ^LOVENIC PUBLISHINCi.,CO. J 216 West 18tb St., New York = seda ji.1 bila odločilna. Pa sa. ni bilo trebo besode, že njenemu ]>o£leat pojdi, revež, in nikar ne kri-ei, da te otroka ne sliši ta. >— Fant je. star šestnajdt, dekle }>a -edenuiajst let. lPrestara ^rta že, da bi ti kaj takega verjela .. . \fiklavzev dobrotnik. Kamorkoli se človek ozre v sedanjem pretKjožičnem časn. vidi naslikanega ali- živega Miklavža, ki mn pravijo v A-merLki Santa Claus. To so povečini stari, revni možje, ki se dajo za par borili •e je eaoud^no, sko.ro iprest rašeno oarl. Kdo ffieki ga posna v daljnem tujem inestu? Svojo drobne živaline of'i je uprl v neznanca in ga zvedavo motril. "'.Teži-Š, ježevi, ali vidim pra/v, — ali nirste Hrastar, gospod Hrastar?-" je naposled viknil veselo._ * 'Zadeli ste, Gozdnik." '"Za božjo voljo, kaj pa delate tukaj?" i4Že nad leto dni bivam v tem/ mestu. Gozdnik. Zato ni nič čudnega, uko trčiva *kupaj. Texja da «te vi tukaj, je nekaj čudnega. Sta v in v ela ni>te bili Ac nikdar v tem niKv-tu. Kaj va« je torej prineslo?" Goztlnik je stal vos sključen pred nekdanjim učiteljem svojih ninov. Videti je bilo, da niso samo leta, ki ga tlačijo k tlom, amipak da se je v rim let snkopičilo še marsikaj drage ga. dil >so j* teža podvojila. " Kakor nalašč -te prišli, gospod Hrastar," je govoril starec tišje in skoro boječe. "Nikjer *e ne spoznam, v mesta, uganili ste, da nisem bil se nikdar tuka;\ Že je enajst ura, a jaz že od ranega jutra izpra-šuj.m ljudi, kje je nadomestna bolnišnica št. 2. pa nobeden lin* ne razume ali pa noče razumeti. Vsak me gleda debelo, marsikdo se pa še ol> mene o-bregne. ker ne znani n.mfŠki. Sam Bog ves je torej poslal.*' Ri 7PRODAJ A SLOVENSKIH, KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ttmovae (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Bele noti mali junak. (DostajevakU) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gospod Fridolin Žolna In njegova družina (Fr. MlUinski) KnJ se je Makaru sanjalo (V. Koro-tenko) Na različnih polih (Frane Friseh) Feter Pavel clavar (Dr. I. Pregelj) Pravica gladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wild«) Verne dole v vlemfa (Prosper Miri ne) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Da. ■tejevskl) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bisoija (Ivan Alelik) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (!■■>■ Oliver Garwood) Po strani klobuk (Damir Feigel) Zlati Panter (Sinclair fllock) Rdeta MegU (O. R. Friehi Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (B. G. Seliger) Verfdieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) -Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be febeUce Maje (Waldemr Bonsels) Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kad Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek - Zlotin in kasen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice LaMane) Krištof Dimae (Jack London) Mirterija (Gustave le Rm«s) Po $2.50 zvezek Vi&njeva rrpatica (VL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 216 West 18th Street, New Yoilc, tf. Y. Oti lS K "Oan imam, Gozdnik, zato grem kar a vami in vam pokažem. Toda koga iiščete? Treba je„ da vprašamo v pisarni v pritličju." Starec je izvlekel iz jopiča zmečkano vojno dopisnico in jo pound i 1 lfrastarju. Z nerodnimi črkami je bilo taan zapisano: "Dragi oč- in likati. Ranjen ležim v C. v nadomestni bol-nP^nici »t. 2. in bi rad videl, če m« pridete obiskat. 'Vaš sin .Janez. Na roki sem ranjen. *? iTrastor je naglo pročital, -ter dejal: "Pojdite z menoj. Ako je res tukaj, ga kmalu najde v a." Sturc-u se ji zasvetilo oko in trdneje je prijel za svojo palico. Pod pazduho je s-tiskaj precej obsežen sveženj. Noge ga niso hotele prenaglo noniti-•zato sta stopala počasi po mestnih ulieali. . "Kateri >in .je to"? vpra: ša Hrasta r. "Starejši ali mlajši? N"- spominjam se natančno imen." "Starejši, starejši, gospod Hrasta r. Mlajši je tudi pri vojakih. pa do zdaj še ni bil v ognju. £>e vedno je v Gorici;** "Haulo vam je bilo. ko ste morali oba oddati." "'lliuelo. gospod, hudo. Hiša je prazna, vse kakor bi pogorelo. "Nfidvn z materjo sva stara in nadležna, komaj se nama ljubi i tuintam znpele, kakor se je to godilo v prednjih časih.. Vse je izumrlo. gO.«ipod Hra-star, vse? Se sultanu pred hišo ne ljubi več lajn tj." • "Ali ni bil Janez že oženjen! "Xe še. Prihodnji predputt +>eiii mu mislil izročiti gospodarstvo. Pa Bog ve sedaj, kako «e pride." Naenkrat se je starec ustavil in zamislil. Njegovo oko je obtičalo na tlaku kakor bi nečesa iskalo, palica se je začela tresti v njegovi desnici. •"Nekaj vas je naenkrat o-plašilo?" je dejal Hrastar in se ustavil poleg njega. . • - . Ktarec je dvignil oko prbti. njenm, >bulo je kalno in nemirno. "Nenadoma mi je zopet šinila nelepa misel v H«oigai*e," je dejal skoro trudno. "Ves' čas odkar «em dobil Janeaovo dopisnico, me nadleguje. Nadlegovala me je pred sinoeujitn v sanjah; nisem seje mogel po-te*tf otresti," vso pot niti noooj v vlaku, ki je tako počasi voail od postaje do postaje. Moj Bog!" pomaga, ako se razburjate brez potrebe," ga je tolažil Hrasta r. Ali niste ničesar zapazili, ko ste oitali njegovo dopisnico?" je vprašal starec in stopil počasi dalje. Pač. Da jo silno -kraka-Pa saj mno^ro-se'fltak ne sme pihati, le najpotrebnejše." **To vem* pa Se nekaj je," "Da ni natančno zapisal, Ho-ko je i an jen, težko ali laUko." "To je, to je!" jo viktd! Gozdnik. Lahko bi"bil napisal, mirnejša bi bila moja ciula, m aw ilea j bi ji- bilo no. Ali nI mogoče, da je ob rojio?' Pomislite" Zopet se je ustavil in strmel v Hiastarjav . « "To bi bilo grozno, pomiki te, .grrano! Kaj naj bi počit potem dama, kako naj bi delal — brea rofce?** "Morda ni taiko hudo." ^e toMlUrastar naj dela, buta roke, vas vprašam.*' •• - ; "•Ne razburjajte se. Kmalu boste videli, da je vati strab nepotreben," je zopet tolaži! Hrastar. Starec je niolče stopal dalje poleg Hrast arja i* 'kimal z glavo. Na oglu se je zopet ustavil in njegova loka je stisnila palice temneje, kakor bi jo hotela zdrobiti. ''Bolje bi bilo.- da je umrl, ako ima biti brez roke.*' Hrastarju je postajalo te»fno. rtaree se mu je sin?!i! Prijel ga je pod pazduho in ga peljal dalje kakor prišel ča iiiašoe\^anja. Dol let mi je pj izanušal Gfospod; pozabil sem bil i? na svoj greh. Kako naj vam povem Mlad =»Mri bil, raz posajen, lahkomiseln. Očetova beseda ni izdala ničesar, moj dom je bila gostilna. Ko je očeta minila potrpežljivost, ko je videl, d« ne pomaga lepa beseda in svarilo, je dvignil nad menoj šibo. Žal- ^repoznt*. Iztrži sem imr šibo iz rok in ko me je hotel prijeti, sem ga ndaril v svoji '.besnoMi z d- s-nico po pleša vi glavi." Starec je umaknil : roko s Hrastarjeve ter si za kril- oči. Klreevito ae je --"treslo njegovo telo in se zvijalo v bolesti. •Hrastar ni nwgel dolgo iz-ppogovoriti. Razna eu«tva sn prekipevala, v njem in si nasprotovala "«Beg ni samo pravitv-n.-Oii je tndi neskončno usmiljen," je dejal čez nekoliko hipov. "Videl je va*l kes in vašo pokoro že naprej, zato je priza-nesel sinu. Pojdiva." Počasi sta stopale. Gozdnik in Hrastar po širokih poloftniOi stopnicah v prvo nadstropje. Vojaška bolnišnica za silo je bila nastanjena v veliki mestuj Soli. Po hodnikih ob oknih so •tali vojak z obvezanimi glavami, da so se semtertja kor maj videli oči izmed tesnih ob-vea. Vsi so bili videti dobre volje in so se živahno nagovarjali med seboj. Ooednikn je takoj odleglo. "^Aiko mu ti, ki jo ta ali ona krogla napravi Ker k sreči Ko je e>genj prišel do na/bitega rem se je poznalo, ela je ,bil pred kratkim iastreljen in krogla, ki so jo potegnili iz častni kovega tetesa, je spadala v to cev. vsaka krogla ne zadene, jih na tisoče in tisoče sfrči po zrakii tjavendan in v vrsti tolikih shi-čajev se zgode tudi izredni, ki se le.redkokdnj ponove. Tako so v vojni imid 11)14-1918 našli včasih na t k Ji nemške in francoske krogle, ki *o v zraku tr» čile skupaj jn ee v hipu zgnetle v čudno kepo svinca in padle na tla. (V pomislimo/ kako velik j prostor, po katerem sovražne vrste streljajo druga proti drugi tn v kako različnih čas*fh sprožijo svoje pnške- en i in drugi, pa se dve majhni krogli na tej poti najdeta, in se zaletita druga v druge, to je pač >1ttčaj. ki gR je v naprej kar težko preračunati. Pa tndi y>o topovskem stie-ljanju so se dogodili taki izredni primeri. V berlinskem irtuzeju orožja j;- razstavljen top. ki nra i pruv v trenutku, ko jf» bil že nabit, v cev priletela granata iz kov razmik o vega tops. Top je sicer raztrgalo, vojaku pa se k sreči ni zgodilo nič. Vsi »e še spominjamo neke slike z avstrijsko-ruske fronte, ki je predstavljala topovsko (\ \\ v katero je priletela granata iz sovražnikovega topa in jo tako ratzgnala na vse strani, da je bilti videti kot široko odprt cvet. Pred nekaj meseci je bil v S id noy u v Avstraliji operiran neki bivši vojak, ki ga je v svetovni vojni zadela krogla v ramo. Ni »i iz tega nič storil, ker je mislil, da ga je samo msi-lo oplazila. • V jioznijšili letih pa je v križu začel čutiti bolečine. Bolelo ga je tueli v trebuhu in slednjič se je dal operirati. Iz hrbta, so.mu potegnili kroglo ki je pred tolikimi loti pri nuni prišla v telo V letih je neopazno napravila pre-c j elolgo pot in šele, ka se je jela plaziti ob hrlrtenici. je z bolečinami opontnila nvoža. da je še v telesu. Ko so Japonci oblegal' neko kitajsko mesto, je z okna neke goreče hiše padel -streL in krogla je zadela japonskega častnika, ki je obležal na mestu mi-tew .Taponei so takoj planili v hišo in jo z vso natairč- revolverja. je ta sam od «ebe izstrelil edino kroglo, ki je bila v njem in p rečmi en slnčaj je hotel, da je krogla mojstrsko zadela. ZAPUŠČENA LADJA. Znano je, da ae ne potopijo vse ladje, ki jih ,je zad.lu na morju nesreča in jih je popadka zapustila. V zelo številnih primerih so takišne ^zapuščene ladje še eloign leta plule z n«orr skimi toki in vetrovi ter prepotovale včasih izr. dno dolge proge. Pr? tem so bili plovbi v veliko nevarnost. Najdaljše takšno potovanje, kar ga possnamo, je opravila pač ladja "Fanny Wolston" ki jo je nesreča zadela leta 1891. OeVkar iplove-bfe zposaelke po morju, so jo ojK.z.tU že najmanj 46-krat. Videli so jo najprvo v bližini Azorov, nato v sredini Atlantskega oceana, potem je wiški v Zalivski Jok^ z njim pa , bi bil pisaj 4nn«a in na njej tfebre>j ove^fo v lepih vaaah. Vsakovrstnih. Kakor svatovska miza je izgledala. Db stenah so bile -vr-ste postelj, viičinoma praene. Samo v kotu sta bili dve postelji draga peleg drage, ki sta na njih ležala ranjenca. "Kje je Janez Gozdnik?" je vprašal FErastar damo z rdečim; križem na beli podlagi. Tačas se je že dvignil eden izntcd ležečih Tanjeneev in hitel obema nasproti. ''•Ravnokar se?m bil nekoliko zaspal in o vas in o materi se mi je sanjalo." je dejal očetu in mu podal *dravo roko. "Torej ni hudega!" je vprašal -oče '"Kaj se. Malo ranjen in bolan sem bil, a se je že obrnilo na bolje," se je zasmejal sin in pozdravil svojega nekdanjega učitelja. Starcu je bleščalo oko kakor v mladosti. Potegnil je sve-žertŽ izpod pazduhe, storpil k Janezovi postelji ter začel razkladati po e>deji njegovo vsebino. Pokazal se je velik hleb črnega kruha, hleb domgičega sira in polovica kakor črešnja rdeče gnjati "To sem ti prinesel, da se bes spontnil na nas." je dejal starec in solza veselja je kanila na tla iz njegovih oči. Janez se je zavrtel na peti. Bilo mu je, da bi zavriskal. Toda dejal je saimlo: "Kmalu pejdemo nazaj. oce^ boriti se za doia, eesarja in-vero j, vsaj tafcojavijo." "ODPRTA NO C IN DAN SC GROBA VRATA . . V Waukegan, 111^ je dne 18. noveuflara umrla Marj- C, Polarišek, roj. Dular, stara 64 let in doma iz Novega mesta na Dolenjskem. V Ameriki je živela 45 let in tu zapušča žalujočega moža, dva sinova, hčer in pastorka. . ■V No. Chicago. 111., je dne 25." novembra po <$ve in pol leta trajajoči bolezni umrl Jas. Zupančič, star 61 let in rojen v Šv. -illhaelu na -Dolenjskem. Zajiušča žalujočo ženo, pet sinov in hčer. Give the gift that signifies America is not to be caught napping. DEFENSE BONDS STAMPS DVE IGRALKI O SVOJIH VLOGAH. Franootika filmska igralka Gaby Morlav je opisala svoje občutke, ki jih de*življa, kadar gleda sama sebe na platnu v kinu. "4Najbolj hm* vedno preseneti moj glas, ki ga slišim v zvočnem fihutu. Največkrat si moram šele sngerirati, da je glas V Toronto, Ont., je di\e 19. j res moj. Sicer pa ne vidim nov. umTl Ivan Avsec, star 47 j vseh filmov, v katerih igram let in rojen v Viševku, Stari kakšno vlogo. Po izkušnji vean. trg {pri Rakeku na Notranjskem. V stari domovini zapušča mater, dva 'brata in sestro, v Cleveland*pa tretjega brata. da sama sebi nisem nikoli všeč. zato svojih filmov ne gledam rada." „ ^Francoska igralka Francoise Kosay je o tej zadevi izjavila: "Ko sem se prvič videla v večji vlogi, sem imela občutek, da gledam nekakšno svojo sestro, dvojčka in ta občutek iinam v neki meri še vedno, kadar gledam -sama sebe t kinu. Z največjim zanimanjem sledim razvijajočejito se dejanju na platnu, marsikaj opazim, kar mi pomaga k popolnejšemu spoznavanju svojega lastnega bistva in po vsaki predstavi do-bim nove ideje in misli, ki mi pomagajo, ela se 'izpopolnjujem in popravljam. Kadar gledam sama sebe na platnu, sein kakor v dobri šoli. ki me vzpodbuja, uči. vzgaja" Poučni spisi . i i 1! 1 n hum niniMrrmrtriTw ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeMrD dr. T. J. Kern. Ver*D<- Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI mmi fcajltle« — "How U bMMM A (Min «f Mm IJaHcd SUtM". V tej knjici w pojasnila ta aako- Bi za naseljence Cena 35 centov ^ > • t , domaČi živinozdravnik, spim Fraajo Dn- lar. 278 atrani. Oeaa trda 6m $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsake** HrlnoreJca; opis rasnib bolesal ln »drsTUenJe; alike. GOVEDOREJA. Splaal R. uegru«. 145 stranL S sUkai-* Oe« $1,— mmmammmm OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atfanL Vsa... Knjiga Je namenjena r prvi vrsti rs starboo. ume m o ln strojno kljuCavnifisratvo <*r isls-aoliraratTo. Cena ODKRITJE AMERIKE, splMi ti. KAJAK. TrJJ« deli: 162, 14L 183 strani. Oeaa »ebko w Poljuden ln natatrten opis odkrlUs norega •veta. Spis se Cita kakor zanimiva povest tsr Je sestavljen po nsjboljfilb virih. Cena 50c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c MLEKARSTVO. Spisal Anton Pare. S slikami 168 strani. Knjiga ss mlekarje ln ljubitelj« mlekarstva spi ob. . Cena .5Qc UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. t ZDRAVILNA ŽEUfiCA. $X straaL $1— Cena _25c Slovenlc 216 W. 18th Street Naročite pri: New York, N.Y. "OLA S N A B O D A" — NFW fer* Tuesday, December 9, 194 T OSPOD iz K0N0PIŠTA Napisal: L WINDER. 144-- .Jovnnovič ni hotel izdati, da podvzema «voj korak po nalogu sW^ke vlade; kajti ta sevtda ni smela misliti ne slutiti, da .se pripravlja na Franca Ferdinanda atentat. Poslanik je nastopil aelo skromtno, proseč, naj »me i zraziti finančnemu ministre, ki so niu poverjene bosanske zadeve, nekaj pomislekov, ki jih zbuja prestolonaslednikovo nanieravano potovanja na ju. "Srbija," tako je ickel poslanik, "je po albanski rešitvi, ki jo je dosegla dunajska diplomacija, izgubila znaten dol dobirka, ki ,ya je dobljena vojna obetala zmagovalcem. Zato prevladuje pri velikem delu »rbs-kega prebivalstva mnenje, da je Avstrpogrska Srbom kaj malo naklonjena. Prireditev manevrov v Bosni, ki meji ob Srbijo, občuti ta del srbskega prebivalstva kot izzivanje. Seveda je jasno, da ne-zanpneži nima prav; saj ^c manevri ne h oil o "vršili ob srbski meji, temveč globoko v notranjosti Bosne. Vendar pa je tre-l»a računati * temperamentom zlasti mladih ljudi, ki se dado v svoji vročekrvnoeti tako radi zanesti, da store kaj nepremišljenega. Zda j j>oročajo listi, da se je avstrijski prestolonaslednik sklenil udeležiti manevrov in obiskati deželno glavno mrsto ^Sarajevo. to pa ceio na dan 28. junija, na Vidov dan, na srbski narodni praznik, ki Zbuja v vsakem srbskem domoljubu piav .posebno vroča Suvstva. Upravičena je misel, da bi utegnilo zgoditi v takšnih okoliščinah kaj nepopravljivega. Poslanik si šteje zaradi 1e je zahvalil in jel ugibati, kaj naj stori. Prestolonaslednik um ni bil naklonjen; minister je bil varovanec m?u-mijikoga kabin« ta v Scheenbrunnu ▼ B T A N O T L J R N I* 1||| Ali se da človeško življenje -podal j sat i - Profesor fiziologije na uni verzi v Uhicagu A. J. Carlson piše o tem, kaj more moderna veda povedati o vzrokih človeš kega staranja in kakšne izglede imajo na uspeh poskusi, da bi se .človeško življenje podaljšalo. Temeljni činitelj vseh čiuiteljev. ki skromno odločajo o visoki starosti, je dednost. To pomeni, da bi se človek postaral in umrl, če; tudi bi se posrečilo dbvarovati ga vsv.li nalezljivih bolezni, ustvariti nru idealno življenje in delovne pogoje in odrediti mu samo toliko fizični ga in duševnega dela, kolikor ga lahko brez najmanjše škodei opravita njegova duša in telo. Kako visoko starost bi dočakal, o tem bi v takem i (leal neap priinern odlo-čila samo dednost, odnosno podedovanast vseh telesnih in duševnih lastnosti. Vsaka pi i rojen n lastnost vpliva na dolgost življenja. To pa seveda ni pri v*eh 1 judfh enako. Ker je pri Zakoni organu iz skupine vitalnih organov, kakor so srce, iet-ra pljuča, ledvioe, Očitna žleza trebušna slinavka, pa tudi "žleze z notranjo sekrecijo za živ-1 Hiie nujno potrebna, bi v tem idealnem primeru odločil o cr-lot ni starosti tisti orjjan. ki 10 P° pri roi en os 11 določeno najkrajše življene. A' dejanskem življenju se pa n -D J' i • i v , . — juh. iuiii ,-t* IIH r rane Ferdinand je bil ze nekajkrat neprijazno nastopi^za«tira ta naravni nastop sta ti inenrti. Niti voiaska omamn nit I nrp-vfnlrin^i:LwlnIUmr, t »v^-m«^^^____ i proti ujenm. Niti vojaška pisarna niti prestolonaslednikov višji dvorniški urad nista bila smatrala za potrebno, da bi uradno ali vsaj neutadno obvestila mlinistra o nameravanem prestolonaslednikovem potovanju v Bosno. ' Zato «si tudi on m šttl v dolžnost, da bi dostavil svarilo vojaški pisarni, ali pre-"■tolonasltnlnikovemu višjemu dvorniškenm uradu. Bilinski je s poročil ministru vnanjih zadev vsebino m ojega razgovora > srbskim poslanikom, češ, naj Berchtold posvari prestolonaslednika, a ko hoče. Berchtold je smehljaje se \-zcl poročilo na znanje. ""Ali so ti Srbi .smešni!" se je ncraazniL "Če nas ti svarijo, prav gotovo ni nevaimosti. S takšnimi neumnostmi nadvojvode ne bom vznemirjal. Potiorek naj dobro pazi, to zadostuje." Berchtold je opomnil generala Potiorka, naj "dobro pazi." 'Pot i o m ik je zabavljal: "Ti pametni gospodje na Dunaju mislijo, da~so se z žlico najedli modrosti. Dobro naj pazim! — Kakor da ne bi že tako dovolj pazil. In kaikor da ni vsa ta odgovornost na mojih ramah!" Pot v Sarajevo. Železniški uradnik Ciganovič je bil s svojimi učenci zadovoljen. Princip, Gtiabcž in Čabrinovič *o se s strastno vne-mk> učili streljanja. Pištola jim .je bila že po dveh dneli domača stvar nič več ne strašna in uporna. Vsi trije so bili doibre g lave; celo strogi podčastnik, ki je zamenjaval železni-ur«dnik*b moral priznati njihovo .spretnost. Strelišče je bilo njihovo, poskrbljeno je bilo, da jib ni nibčt? motil. Princip in (frabež sta se lalako vadila vsak dan po nekaj ur. Čabrinovič, ki jo še vedno delal v državni tiskarni, je Poprav po delu ves utrujen in upehan prihajal na strelišče. Pogled na orožje in na tovariša mu je preganjal trudnost. Princip in Grabež sta streljala molče in zagrizeno. Črkosta-vec je moral hočeš nočeš bradati svojo zgovornost, ki je bila ostalim zoprna; to nitu je bilo težje od streljanja. Gimnazijca sta se ogibala vsakega razgovora s Ciganov i čem: in podčastnikom. Ne le. da.nista marala .govoriti, amjpakeclo misliti sta se branila. Na nič ne miisliti, ničesar ne pieudarjati, ničesar ne tehtati; Šlo je sarno zato, da si izurita oko in roko. Upali so, da jim bodo pustili mnogo časa, dovolj, da po Ffanejo izvrstni strelei.. A že dne 28. maja je prišel Članovi« pred jut rn jim svitom k Principu in Grabežu na stanovanje — gimnazijca sta in* la skupno sobico z eno posteljo — in rekel, da pouka v streljanju ni moči nadaljevati, ker je neki častnik, ki namenu zarotnikov ni bil prijazen, nekaj zavohal o njihovih obiskih na strelišču. . To isieer ni nesreča, ser imata Princip in Grabež že dovolj zanesljivo roko; Čabrinovič, ki š? ni povsem izvežban, naj pač pomaga v skrajni stiski. Po tem naznanilu je Ciganovič rekel: "Jutri morate izginiti!" Jutri? /e jutri? Za nekaj trenutkov je gimnazijcema zastalo srce. A takoj sta se zbrala. ^ Prevzela sta orožje, ki ga je bil Ciganovič prinesel; šest bomb in štiri pištole. Dobila sta zavojček, v katerem je .bil ciankali; kdor po atentatu ne bi utegnil pobegniti, je Imel dolžnost, da se tisti mah za strupi. Tudi denar sta dobila; malo, skoraj premalo. Železniški uradnik je oeivklno prcak, svinec, arzen, klor, cin-k in drage kovine in nekovine, ki jih sprejme moderen človek vase s sadj«m. konzervirano lirano ali neposredno .iz zraka, kamor jih izdihava \*ak dimnik, vsaka delavnica. Zdravnik ugotovi zidaj večji-'i del samo akutno kronično za-strapljenje z enini izmed teh "trupov. Organizem je pa lahko le nekoliko zastrupljen in to se večinoma ne da ugotoviti, upoštevamo v»e to, labko rečemo, da ni mnoero izgledov, da bi sn*el zda i kdo predpisovat i tak recept na dolgo življenje, kakršnnea bi se mosel navaden človek držati. Z dragimi besedamii rečeno, učen-iaki nam do sedaj fr, ne morejo odgovoriti na vprašanje, ali se da človeško življenje podaljšati. Razveselite z a Božič a svojega prijatelja! Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda." Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek j "GLAS NARODA", | 216,West 18th St., New York UR. VOLARI6: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan plea ......Jt IZ STARE ZALOGE pa ima uao Se naslednje pesmi, kateriir smo znižali cene: 6EST NARODNIH PESMI t ikl ibor ............. Sest narodnih pesmi ftanl zbor ............. »rane Venturini—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Ameriška slovenska Ura, (Halaar) Orlovske himne (Vodapirec) ______ Slovenski akordi, 23 metanj k la Pošljite za I nai naslov: meseca (cev) "Glas Naroda" I I I I I K I I ■ j Tukaj priložim M. O. za $ Moje ime je: — 'Jkloj naslov: SJ. | Pričnite pošiljate dne { Za 4 mesece | Za pol leta $3.— ' Za celo leto $6.— moftkib zborov (Kart Adami«) Trije Metenl ibori (Glasbena Matica) _______________________ V pepelnMnl na«l. kaniata ta ari«, tbor In orkester, (Sattner)... Mladini, pesmi xa mladino t klavirjem (E. Adami«)________ Dve p mml. (Prelovee) i ibor in sola_________ M M .11 M ferdo Juvanec— Ik. MLADIH LET, moški xbwri ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-iltl m mešani) .... «........ Moški zbori OSKAR DEV: Barčica; OJ, moj iocel ^e iov; Kam mi, fantje, d rev r vaa poj-demo ......................J NmMI himni, dro«laano________ Gorski odmevi, (laharnar), O. svezek, Miki sborl_____ Jt JU ZA TAMBLRICE: NA GORENJSKEM .TE FLETNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za tainburice, zložil Mar ko Bajuk...............76 Slovenske narodne pesmi za Ismha raiki tbor (Bajnk)______.7» Bom iel na planince, (Bajnk). OSKAR DEV: Prečno, ljnbca moja; Ko ptlCi-ca na tuje gre; Sod; Moj oCka ma konjička dva; Doblv sem pisemce; Slovo; Jo vpihnlla In« 41 Poduk za eitre. — « zvezki — 1 (Koieljskl) EMIL ADAMIČ: Modra devojk« (belrkranjaka.. Z0 Vso noč pri potoci ...........JB9 Jo r Jeva ......................£8 Hodi Micka damo; Kaj drugega bočem ; Ttfravica .........28 VA8II/IJ MIRK In A. GROBMING: VotrlC; Pa cradlnl ..........J £A CITRE: ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korafnlca — IM narodnih pesmi mi moMtl In metenl zbor, Emil Adami« ____ FANTJE NA VASI 18 narodnih aa moSkl zbor. ClrU Pregelj.. Jf Naročilo pofijlte na: M Glas Naroda 99 Z1C WEST ista STREET NEW YORK. N. t VELESLEPAR HATRT BI RAD REŠIL ČLOVEŠTVO. Pred enajstimi leti je bil v I^ondonu ob.-ojen na 14 let ječe diaries Hatry, ki je veljal do j odkrit ja njegovih velikanskih sleparij za najmočnejšega finančnika v Londonu. Sodišče je u porabilo najstro^o kazen, ki je določena za sleparija kakršne je izvršil Hatry. Predsednik sodišča je pred razglasitvijo kazni poudaril, da je Hat ry zakrivil zločin, kakršnega ne pomnijo na Angleškem zadnjih 50 let. Hatrv je vstal z zatožne klopi, ko je slišal sodbo. in se je odpravil proti vratom, a predisednik sodišča je u -kazal stražnikom, naj ga zadr-že, ker mora še poslušati obrazložitev sodbe in obsodbo svojih pomagaeev. Hatry je zopet sedel na zatožno klop, a do konca razprave ni vzdržal, po-I pu-stili so mu živci, nezavestnega so ga odnesli iz sodne dvorane. Tako se je končala 24. jan. 1930 velika sleparska afera Hatrvja. ki je s svojimi slepa rijami povzročil polom na borzah v London n in New Yorku. Leta 1930 je bil Hatry star 40 let in je bil pomožni uradnik v neki londonski zavarovalnici. Nekeera dne se je domislil, da hi bilo dobro ustanoviti novo banko. Podjetni Hatry je kmalu natšel ljudi, ki so mu dali nekaj denarja in nekega lepega dne je postal direktor nove banke, ki je dajala majhnim podjetnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila Se rajši pa je izdaiala nove emisije delnic za podytfia, ki jim je primanjkoval kapital. Hatryje-va banka je imela kmaln nad milijard o kapitala, a krrual-ti na to je tudi -propadla. Tfoti-y « čagtilbil poganja, jagmil je Sz Londona in se je sopet vrnil ter se tudi spretno izognil kazenskemu pregonu, odločil pa se je. da se bo odslej pečal *>a-nno z velikimi posli. Na^el je izumitelja avtomatskega fotoaparata in je izrwn odkwpil za sme-ino ceno ter dobil ljudi, ki so nm dali na razpolago težke milijone za industrijsko Lziab-1 jan je izuma. Zopet si je orpo-mogel in začel dajati posojila dbčinaim. Ker je pri špekulacijah zopet izgubil milijone, ei je pomagal s sleparijo. Izdal je ponarejene vrednostne papirje za posojila in na ta način dobil ogromne kredite. Končno so upniki spre videli, da ni vse v redu v njegovem poslovanja. Revizija je ugotovila, da je primanjkljaja okoli p./t milijard dinarjev. . V ječi se je Hatry spreobrnil, postal je pravcati asket in filozof ter hoče biti tudi odreši tel j in največji dobrotnik člo- veštva. Lani je bil pomiloščen in izpuščen jz ječe, pred dnevi pa je izdal senzacionalno knjigo "Luč premaga temo" v kateri razlaga- kako bi bilo mogoče zagotoviti večni mir na svetu in rešiti človeštvo vsega trpljenja Hatry je izdelal načrt, po katerem bi bilo mogoče izvesti v velikanskem obsegu nekakšno drugo preseljevanje narodov v redko naseljene dežele. . Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE 2% I 3% InCer — 224 atranl vezava nmetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE — (ii. 355) 2^4 z 3% inčev — 224 strani v belem celoltdn ...... ite KVIŠKU SRCE ~ fit. 498) 2% x 3% Inčev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (fit. 4*8) 2{ix4l nčev — 255 atnol všteval St. Kriiev Pot Cena $1^4 RAJSKI GLASOVI - (fit. 41«) 21& x 4 inčev — 255 strani * vstev&i St. Kriiev Pot Cena 81^8 SKRBI ZA DUŠO "O 8 x inčev — 612 strani Cena 8L75 I NEBESA NAŠ DOM — (fit. 415) 2% i 4Yz inčev — 384 inčev Cena 15c SVETO PISMO _______________ (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o-značenl ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli t njimi po-streči. Angleški molitveniki : (ZA MLADINO) Key of Heaven fino veaano ...............85 t nanje Tesano ......... .78 CATHOLIC POCKET MANUAL t fino nsnje Tesano......1.— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.