24465 LAKELAND BLVD EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
Б Q U ALITT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Vol. XXXII. — LETO хххп.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 20, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 78
Novi grobovi
MABELLE ESTELLE %ARKIČ
Včeraj zjutraj ob 8.20 uri, ko ]e prišla na delo kot klerkinja v 4fadu sanatorija v Warrens-Ohio, se je nenadoma zgrudila Mrs. Mabelle Estelle Mar-kič, ki je kmalu nato umrla. I^odlegla je srčni kapi. Stara je t>ila 64 let in je bila rojena v plevelandu. Njeno dekliško ime 3® bilo Stevens. Družina živi na ^гееп Rd. ob Harvard Ave.
Tu zapušča soproga Josepha,
je "foreman" oddelka za oskr-mestnih farm, in hčer Mary Lois. Pogreb se bo vršil v pe-popoldne ob 1. uri iz Grdino-^'6ga pogrebnega zavoda, 1053 62 St. na Woodland pokopališče.
*
%ABTHA PETRIČ
Snoči je preminila v Doctor's bolnišnici Martha Petrič, roje-Smilanič, 19605 Fairway ^ve.. Maple Heights, Ohio. Po-kojnica je rodom Hrvatica, sta-''a 53 let. Bila je članica društVa Zrinski Frankopan, št. 403 HBZ.
Tukaj zapušča soproga Aloj-sinova George in Louis ter hčere Mrs. Martha Hules, Mrs. Helen Cidany, Anna, Elsie in Catherine ter vnuke, v starem '^raju pa brata in sestro. Pogreb bo vrsii v petek zjutraj iz ^erfoliatovega pogrebnega za-^oda v cerkev sv. Venceslava ob uri in nato na pokopališče Calvary.
# ,
Joseph simunič
Včeraj popoldne ob 2:50 uri J® preminil po dolgi bolezni Joseph Simunič, star 72 let, sta-na 866 E. 75 St. Doma je ^11 iz Karlovca na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. Bil je član društva sv. Josipa št. 99 HBZ in Protected Home Circle.'
Tukaj zapušča soprogo Aga-rojeno Dobrinič, štiri sinove
JANKO N. ROGELJ NA OBISKU V UREDNIŠTVU SLOV. POROČEVALCA
(Predsednik Ameriške bratske zveze, Janko N. Rogelj, ki se mudi na oddihu v Sloveniji, je 9. aprila obiskal uredništvo Slovenskega Poročevalca. Ob tej priliki je Slovenski Poročevalec pod naslovom "Pomenek o domovini" priobčil v podlistku daljši članek, ki nam ga je izročil poznani Mr. Michael Lah. Članek priobčamo v celoti).
to
tri hčere: Mrs. Helen Plive Vid, Martin, John, Mrs. ■^Лпа Ferrick, Mary in Nick, ki ^ nahaja v Newark, N. J., ter vnukov in sestro Agato v starem kraju. Pogreb se bo vr-®il v petek zjutraj ob 9:30 uri Grdinovega pogrebnega zahoda v cerkev sv. Pavla in nato ^3- pokopališče Calvary.
brezposelnost v Clevelandu
Na področju širšega Cleve-l^nda se je do 1. aprila zvišala Vezposelnost na 40,000, kar je Rekordno število v povojni dobi. ^ malo upa je, da se bo v pri-. °dnjih mesecih položaj nekaj ^^boljšal.
Upravitelj Ohijskega vposle-^iškega urada B. C. Seiple je Rjavil, da so radi velikega števila brezposelnih odgovorna od-®lavljanja v raznih metalnih in ^&šinskih industrijah, kakor tu-pomanjkanje naročil za že-®2ne in jeklene livarne.
Od zgoraj omenjenega števila brezposelnih je 30,000 moških, teh ena tretjina vojnih ve
tiranov.
^opet doma
Poznana! Mrs. Antonia Mack je vrnila iz bolnišnice na svoj Jona na 16717 Waterloo Rd
j®'' jo prijateljice sedaj lahko obiščejo Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščil kartice, ki jih je bila deležna,
У Sloveniji se mudi na oddihu naš ameriški rojak g. Janko Rogelj, ustanovitelj in prvi urednik "Enakopravnosti" v Clevelandu, predsednik Ameriške bratske zveze in direktor Slovenskega narodnega doma na St. Clairu v Clevelandu, ki mu je do januarja tudi devet let predsedoval. Na povabilo je obiskal tudi naše uredništvo.
Kako žive naši rojaki v Ameriki, kakšni so vaši stiki z domovino?—smo ga vprašali.
Ce bi se o vsem tem razgovorih, bi bil naš razgovor zelo dolg, O našem življenju in delu v Ameriki imam zbranih mnogo zgodovinskih in statističnih podatkov, ki bi dobro služili za proučevanje zgodovine ameriških Slovencev, njihovega življenja, dela in trpljenja. Bilo bi jih za dobro knjigo. Objava tega gradiva bi razjasnila marsikaj v domovini, pa tudi nam v Am&'iki bi dobro služila.
Ko je prišel naš človek v Ameriko, so bile prve besede, ki ae jih je naučil: "Helpyourself" (Pomagaj si sam)! Polagoma smo se organizirali v tako imenovanih podpornih organizacijah, med katerimi je največja "Slovenska narodna podporna jednota," ki ima 71,000 članov. Da bi ohranili svojo narodno zavest, da bi živeli vsaj od trenutka do trenutka svoje domače življenje, smo si zgradili svoje Narodne domove, med katerimi je največji Slovenski narodni dom na St. Clairu v Clevelandu, ki je "veljal pol milijona dolarjev. Sedežev ima za, 1,500 ljudi. To je sploh največji slovenski Narodni dom. Vse, kar imamo Slovenci v Ameriki, smo si napravili sami, pomagal nam ni nihče.
Delo in borba za vsakdanji kruh sta bila naše življenje. Naš ameriški človek je zato na videz trd. Kadar pa sliši dobro besedo stari domovini, se mu srce raz-greje, zaiskre se mu oči in od pre roke. Kakšnega duha so bili Slovenci v Ameriki, ko Je bila v pretekli vojni Jugoslavija napadena, kaže tale premir:
Slovensko dekle, ki je bilo tedaj staro 45 let in ki je prišla v Ameriko s starši, stara komaj šest let in je bila že skoraj popolnoma poameričanjena, je na lastno pobudo pohitela od hiše do hiše in nabirala prispevke za borce-partizane v stari domovini. Meni samemu so poslali ta krat Slovenci iz raznih krajev Zedinjenih držav, ki me dobro poznajo, v kratkem času okoli 10,000 dolarjev v prispevkih po en in več dolarjev, da bi jih iz ročil slovenski sekciji Jugoslo vanskega pomožnega odbora v okviru SANSa.
Kako gledam na današnjo Ti tovo Jugoslavijo? Tri dni pre; preden sem odpotoval v Jugo slavijo, je prišel k meni kaki: 50 let star človek, ki se ni nikol preveč zanimal za zadeve, ki ni so imele zanj posebnega pome na. Pokazal mi je pismo iz Ljub Ijane in me naprosil, naj mu ga prečitam in raztolmačim. Pisa
mu je njegov nečak, ki je dijak prvega letnika Tehnične srednje šole v Ljubljani. Njegov oče je kot partizan padel v bojih s fašisti, pa tudi deček sam je med vojno izgubil roko.
V pismu je prosil strica v Ameriki, naj mu pošlje popolno garnituro šestila za geometrično risanje. Stric v Ameriki ni nikoli imel opravka z raznimi "cirkli" in moral sem mu popagati tudi pri nakupu. Ko je držal v rokah kompletno opremo s svetlikajo-čimi se predmeti, za katere je plačal 25 dolarjev, je ves navdušen vzkliknil: "V naši domovini smo bili zaostali. Vidiš, iz tega mladiča, ki bo rabil tele instrumente, pa bo nekaj! Zato mu bom poslal vse, kar hoče!"
Ne smete pozabiti, da so bili slovenski izseljenci v Ameriki iz stare Avstrije in iz stare Jugoslavije po večini hlapci in dekle, ki so šli s težkim srcem iz domovine za kruhom po svetu in so garali vse življenje. Le ma-lokateri so imeli v boju za vsakdanji kruh možnost, da so si pridobili višjo izobrazbo; inteligen-tov, ki jih je poslala domovina tja, pa je bilo komaj dva odstotka. Mene so poslale v Ameriko pred ?6 leti politične razmere v stari Avstriji. Kljub vsemu so si Slovenci v Ameriki ustvarili močne in trdne organizacije. Med vojno nam je pri naši akciji za Jugoslavijo odločilno pomagal Louis Adamič, ki ima velik ugled v ameriški javnosti.
Kakšni so vaši prvi vtisi iz nove Jugoslavije?
Ko sem leta 1838 prišel na obisk v Ljubljano, šo me na železniški postaji na Jesenicah čakali policijski agenti. Zvedeli so namreč, da sem član Slovenskega republikanskega združenja v Ameriki. Ko sem prišel sedaj v Jugoslavijo, so me prav lepo sprejeli. Jugoslovanski obmejni (Dalje na 2. strani)
Ameriški delegati za mirovni kongres v Parizu v težavah
WASHINGTON, 19. aprila. -Senator Kari E. Mundt je danes svetoval Državnemu oddelku naj ne odobri vize ameriškim delegatom, k i želijo prisostvovati konferenci podpirateljev miru v Parizu.
Mundt je izjavil, da se bo na konferenci "smešilo in zbadalo Zedinjene države.'' Po njegovem mnenju bi .Državni oddelek moral imeti stroga pravila tikajoča se odobravanja viz za takšne namene.
Nankinška vlada je zavrgla ultimatum komunistov; vojna se bo nadaljevala
AMERIŠKI POVELJNIK NA OBISKU V POLJSKI
BERLIN, 19. aprila. — Ame riški poveljnik v Berlinu, bri gadni gen. Frank Howley se je danes na povabilo poljske vlade podal na tridnevni obisk v Varšavo.
Predstavnik ameriške vojaške uprave v Berlinu je izjavil, da potovanje gen. Howleya ni političnega značaja.
JAPONSKI KAPITALIST SLAB DAVKOPLAČEVALEC
TOKIO, 19. aprila. — Danes je bilo naznanjeno, da najbogatejši mož Japonske zanemarja svoje davke. To je neki Masaci-tu Moriawaki, lastnik posojilnice v Tokio, ki vladi dolguje 99,-771,000 jenov (okrog $332,000). Moriawaki pravi, da nima niti prebitega krajcarja, ker da je ves denar posodil, čeprav je samo lani "zaslužil" blizu 100,000,-jenov.
V zvezi z mirovno konferenco je tudi kongresni odbor za neameriške aktivnosti objavil pamflet, v katerem med ostalim Dravi, da je konferenca v Parizu del kampanje svetovnega obsega, da se "mobilizira atomske znanstvenike za civilno neposlušnost v ne-komunističnih državah." V pamfletu so označeni podpiratelji mirovnih kongresov za osebe, ki so vedno v zvezi s "komunističnimi fron-tovskimi organizacijami."
Tarča pamfleta je tudi sloviti francoski znanstvenik Frederic Joliot-Curie, "priznani komunist," ki je predsednik pariškega Kongresa podpirateljev miru. Med ostalim je posebno poudarjeno, da je Joliot-Curie vodilni francoski atomski znanstvenik.
*
PARIZ, 19. aprila. — Jutri se bo tu začela konferenca Kongresa za svetovni пћг, kateri bodo prisostvovali delegati iz 69 držav. Istočasno je bil v Pragi organiziran drugi takšni kon gres. Prisostvovali bodo delega ti iz vzhodno-evropskih držav, katerim francoska vlada ni odobrila viz, da bi prišli v Pariz.
Otvoritveni govor v Parizu bo imel Frederick Joliot-Curie, član francoske Komunistične stranke in i^redsednik Francoske komisije za atomsko energijo.
Med ostalimi govorniki se nahajajo: svetovno znani modernistični slikar Pablo Picasso, predstavnik konfederacije unij Južne Amerike Vincente Lom-bardo iz Mehike, ameriški zamorski pisatelj William E. B. Dubois in sovjetski komentator in publicist Ilja Ehrenburg.
Dubois vodi ameriško delegacijo, v kateri je 16 članov. Med njimi so bivši pomožni justični tajnik Zedin jenih držav O, John Rogge, pisatelj Howard Fast, umetnik Rockwell Kent in predsednik Ameriškega slovanskega kongresa Leo Krzycki.
Kratke vesti
ROMANTIČNI SEDEŽ ITALIJANSKIH KOMUNISTOV
RIM, 19. aprila — Italijanska Komunistična stranka je kupila v Veroni slovito poslopje, v katerem je živela glavna junakinja Shakespearove igre Romeo in Julija. Balkon, na katerem je Romeo držal za roko svojo Julijo, je še vedno ohranjen.
Odslej bo stara romantična stavba služila za politične namene.
REV. MELISH PRAVI,
DA NI KOMUNIST
NEW YORK, 19. aprila. — Pomožni rektor brooklynske epi skopalne' cerkve Rev. William Howard Melish, ki je nedavno pod pritiskom podal ostavko kot predsednik Sveta za ameri-ško-sovjetsko prijateljstvo, je danes na najvišji sodniji izjavil, da ni komunist, da nikoli ni bil član Komunistične stranke in da ne veruje v komunistične doktrine.
Rev. William Melish je bil zadnje čase tarča napadov radi svojih aktivnosti v prid zboljšanja odnošajev s Sovjetsko zvezo. Njegov oče Rev. John Howard Melish pa je bil odslov-Ijen kot rektor radi aktivnosti svojega sina.
NANKING, 19. aprila—Uradni korogi so danes naznanili, da je kitajska nacionalistična vlada zavrgla predlog komunistov za sklenitev miru, kar bo skoro sigurno povzročilo odločilno bitko na reki Jangtze.
Voditelji ljudske (komuni-
ŠTIRJE UBITI V NEMIRIH V ARGENTINI
Zaroka
Mr. in Mrs. Louis Mihačič iz 18522 Glenfield Rd. sporočata, da sta se zaročila' njiju hčerka Julia Ann in William P. Valput, sin Mr. in Mrs. John Valput, 515 Warwood Ave., Wheeling, W. Va. Zaročenec je služil 27 mesecev pri marinih na Pacifiku. Datum poroke še ni bil določen. Bilo srečno!
V bolnišnici
V University bolnišnici se nahaja Stanley Kutcher, sin poznane Mrs. Anna Kutcher iz 813 E. 232 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje popolno okrevanje!
SALTA, Argentina, 19. apri-a—Vladne čete so danes zavze-e glavni stan uprave 14 unij, ki so na stavki. Do zajetja glavnega stana je prišlo po krvavih nemirih, tekom katerih so bili ubiti štirje delavci, število ranjenih pa baje znaša nad 30.
Unije, vključno policajev in komunikacijskih delavcev, so napovedale stavko v znak protesta proti nekemu lokalnemu uradniku, za katerega so delavci zahtevali, da se ga vrže iz urada. Zahtevajo pa tudi preklic nedavno sprejetega zakona za kontrolo cen.
Delavci so s kamni napadli vladne urade in uredništvo desničarskega časopisa E1 Norte ter se spopadli s policijo na konjih, ki jih je skušala razgnati. Računa se, da je pri nemirih sodelovalo okrog 3,000 delavcev.
STORIL SAMOMOR, KER JE UBIL BRATA
SCRANTON, Pa., 19. aprila. — Neki Kenneth Кауе, star 10 let, se je včeraj igral s svojim 5 let starim bratom Stephanom. V rokah je držal nabito pištolo, ki se je nenadoma sprožila. Preplašen do smrti, ko je videl na tleh ležečega in umirajočega brata, je Kenneth z isto pištolo storil samomor. Oba, dečka sta eno uro pozneje umrla v državni bolnišnici.
Policija je izjavila, da je mati dečkov Mrs. Edna Кауе obesila pištolo na žebelj na vratih kuhinje.
FAŠISTIČNI ZLOCtNEC GRAZIANI BAJE BOLAN
RIM, 19. aprila. — Bivši poveljnik fašističnih oboroženih sil Rodolfo Graziani, kateremu so pred d v e m i leti preložili obravnavo radi vojnih zločinov vsled "bolezni," bo iz zapora po slan v neko neimenovano bolnišnico,.
V naznanilu ni omenjen kraj ali pa dežela, v kateri s e ta "bolnišnica" nahaja. Toda že dve leti so na delu vplivni krogi, ki delujejo za osvoboditev Graziania.
stične) armade so že naznanili, da bodo sile Ljudske armade prekoračile reko Jangtze in vdrle v južno Kitajsko, bodisi brez odpora ali pa z odporom s strani nacionalistov.
Močno oborožene komunistične armade čakajo na severni obali reke Jangtze na povelje za splošno ofenzivo. Pričakuje se, da bo vojna obnovljena, takoj ko bo potekel rok ultimatumu nacionalistični vladi.
Sorazmerje med obema silami je sledeče: na severni obali štejejo komunistične armade okrog 1,000,000 mož, z druge strani pa so nacionalisti v naglici zbrali 500,000 slabo oboroženih in ne-izvežbanih vojakov.
V prestolnici nacionalistične Kitajske, Nankingu, ki je prva tarča komunistov, je ponovno izbruhnil^, panika. Vladni uradniki se pripravljajo na beg, ker verujejo v neizogibni poraz. Kljub temu pa so v naglici pripravili proti-pogoje komunističnemu ultimatumu, s katerimi upajo, da bodo vsaj za nekaj dni preložili rok, ki so jim ga komunisti že enkrat podaljšali. Toda sedaj 80 komunistične Čete обј-vidno pripravljene za napad.
reforme (razdelitev velepose« stev malim kmetom in najemnikom), na področju južno od reke Jangtze.
Preklic vseh sporazumov, ki so izdajalski za interese države, vključno razveljavljene večine sporazumov z Zedinjenimi državami v povojni dobi.
Zedinjene države naj vrnejo koalicijski vladi vse "protipo-stavne interese," ki so jih dobile na ozemlju Kitajske.
Časopisi poročajo o zahtevah komunistov
Nacionalistični uradniki so odprto povedali, da komunistični osnutek mirovne pogodbe pomeni dejansko kapitulacijo. Trije voditelji vladne Koumintang stranke so bili na posvetovanju "vpokojenim diktatorjem Či-angkajšekom in se vrnili z njegovimi nasveti. Veruje se, da bo diktator ponovno prevzel oblast in da je odsvetoval nacionalistični vladi sprejetje komunističnih pogojev.
Čeprav komunisti doslej niso objavili mirovne pogoje, sta dva šangajska čaopisa objavila točki, ki so baje glavne zahteve komunistov.
Kaj zahtevajo komunisti?
DEBELUH IZGUBIL 315 FUNTOV; JIH IMA ŠE 465
AMPBELLSPORT, Wis., 19. aprila—Danes se je vrnil na delo najtežji "bartender" na svetu Edward Bauer, ki je v bolnišnici zgubil 315 funtov.
Bauer kar ne more prehvaliti častite sestre iz bolnišnice Sv. Agnese, ki mu je pomagala, da je svojo težo znižal na borih 465 funtov.
Nekoč 780 funtov težak Edward pa sanja o nadaljnih uspehih. Pravi, da je njegov življenjski cilj, da pade na 300, funtov, kar bi mu omogočilo, da vidi svoja lastna kolena.
V' "Enakopravnosti" dobite vedno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
V šangajskih časopisih so bile objavljene sledeče zahteve, ki jih baje komunisti predlagajo kot pogoj za sklenitev miru *,
Kaznovanje vojnih zločincev s strani koalicijske vlade.
Ustanovitev koalicijske vlade najkasneje do 1. maja.
Prevzetje vseh provincijskib in okrožnih uprav s strani koali' cijske vlade.
Izvolitev delegatov za ljudski kongres pri splošnih ljudskih volitvah.
Ljudski kongres naj bi organiziral politični svet, katerega naloga bi bila, da pripravi osnutek nove ustave za Kitajsko.
Kitajska republika bi uradno bila Kitajska ljudska demokratična republika.
Sprejetje nove zastave, na kateri bi se poleg stare bele zvezde na plavem polju nahajal tudi komunistični znak srp in kladivo.
Razveljavljenje sedanjih zakonov.
Zaplemba premoženja štirih velikih družin Kitajske, namreč Ciangkajšekove, Censove, Kung-sove in Soongsove.
Postopno izvajanje zemljiške
Romunija zavrgla obtožbe Zedinjenih držav in Anglije
BUKAREŠTA, 19. aprila. — Romunska vlada je danes zavrgla obtožbe Zedinjenih držav in Anglije, da je baje kršila določbe mirovne pogodbe v zvezi s civilnimi pravicami. S svoje strani je celo obtožila omenjene države, da so kršile čl. 5 mirovne pogodbe, ki predvideva, da se v Romuniji ne bo trpelo fašističnih organizacij.
Romunska vlada pravi, da so obravnave proti saboterjem in vohiinom dokazale, da sta takšne fašistične organizacije podpirali legaciji Zedinjenih držav in Anglije v Bukarešti.
"Celo ameriški tisk je moral priznati, da je razkritje vohunov na ameriški plačilni listi in njihova obsodba bil poraz za ameriško špijonsko službo."
(Vojaška sod.nija je 2. novembra obsodila 12 Romunov na zaporne kazni, ker da so skupaj z ameriškimi in angleškimi predstavniki skušali strmoglaviti sedanjo romunsko vlado. Šest tednov pozneje je bilo obsojenih nadaljnih 40 oseb, ki so vršile sabotažo in skušale organizirati fašistično gibanje v Romuniji. Eden v tej skupini je bil bivši vojaški pomočnik nekdanjega kralja Mihaila gen. Constantine Nicolescu.)
Romunska vlada je dalje obtožila Zedinjene države, da na področjih, ki se nahajajo pod ameriško okupacijo, daje zavetje vohunom in legionarjem (članom nekdanje fašistične stranke v Romuniji).
Odgovor Romunije je v zvezi s protestnimi notami Washing-tona in Londona, s katerimi je madžarska vlada bila obtožena, da je prepovedala in zadušila "demokratične politične stranke." Podobne note so bile poslane tudi Bolgariji in Madžarski.
Govorice o Ludviku Medvešeku
Včeraj smo v opombi k pismu Ludvika Medvešeka omenili, da so se v zvezi z njim začele širiti netočne govorice, posebno v Eu-clidu.
Zaprošeni smo, da k tej pripombi pristavimo sledeče:
Neresnične govorice, da je Ludvik Medvešek bil aretiran v starem kraju so se začele širiti na St. Clairu, potem na West Sideu in končno prišle tudi na Euclid. Te govorice so brez vsake podlage. Toliko v pojasnilo javnosti.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. aprila, 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
BEGUNCI IN ATLANTSKI PAKT
Pod pokroviteljstvom organizacije Common Cause, Inc., ki se ukvarja izključno s aktivnostmi proti Sovjetski zvezi in komunizmu, bodo v new-yorškem Carnegie Hallu 5. maja zborovali voditelji beguncev iz vzhodno-evropskih držav.
Nepopolni seznam omenjene korporacije vsebuje imena 36 "narodnih voditeljev" iz dvanajstih vzhodno-evropskih držav. Na seznamu pa niso omenjeni "voditelji," ki bodo "osvobodili" Rusijo. Kot smo že v včerajšnjem poročilu omenili, zastopajo Jugoslavijo sledeči begunci: Dr. Miha Krek, dr. Vladimir Maček, Konstantin Fotic in Adam Pribičevič.
Da se bo na zborovanju beguncev zopet vpilo proti Sovjetski zvezi, v to ni treba dvomiti. Toda najbolj značilna točka zborovanja je odnos beguncev napram Sever-no-atlantski vojaški zvezi, za katero se sicer uradno trdi, da je "obrambena," toda izjava same Common Cause in-korporacije nam potrjuje, da je dejansko agresivna in naperjena proti Sovjetski zvezi in deželam vzhodne Evrope.
Inkorporacija Common Cause bo predložila beguncem "na odobritev" svojo lastno resolucijo glede Atlantske zveze, ki bo posebno poudarila dejstvo, da ratificirana in izvajana Atlantska zveza ne bo samo služila za zaščito deželam zapadne Evrope, pač pa bo pomagala "pri osvoboditvi dežel vzhodne Evrope."
Nič ni pojasnjeno, kako bo Atlantska zveza pomagala "pri osvoboditvi dežel vzhodne Evrope." Toda jasno je, da se takšno osvoboditev ne more doseči samo potom obsodbe režimov, ki so sedaj na oblasti v omenjenih deželah, iz katerih so "narodni voditelji" bežali.
Sama "Ameriš*ka Sfomovina," ki je verjetno dobro obveščena o tem zborovanju, čeprav pomen tega zborovanja nikoli ni razodela svojim čitateljem, je v uvodniku "Pomen atlantske pogodbe" poudarila to nedvomno agresivno stran tega vojaškega pakta z naslednjimi besedami:
"Naj atlantsko pogodbo le še dopolni mediteranska in pacifiška, pa bo sklenjen blok sil, ki vojske ne bo pustil in diktatur ne bo trpel. Po tej poti bomo šli res v srečnejšo dobo, ki je o njej Truman že večkrat govoril. Takrat bo kot spremljajoča okolnost takega političnega dela prišlo tudi do odrešenja naše slovenske domovine."
Mnenji Common Cause Inc., in A. D. sta si na las podobni. Atlantska zveza naj bi bila "spremljajoča okolnost" političnega dela, katerega cilj je, da se "osvobodi" ne samo Slovenijo, pač pa vse dežele vzhodne Evrope: Albanijo, Bolgarijo, Belorusijo, Češkoslovaško, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo, Rusijo, Ukra: jino, Jugoslavijo. Kajti "spremljajočo okolnost" prisegajo tudi begunski "voditelji" iz vseh omenjenih držav.
Znano je, da je Atlantska zveza—vojaška zveza. Gotovo je, da je tudi ta "spremljajoča okolnost" političnega dela "vojaška spremljajoča okolnost." Nihče ni toliko naiven, da bi verjel v "osvoboditev" dežel vzhodne Evrope brez vojaškega spopada.
Zelo dobro je tudi znano, da so begunci že dolgo na delu za "osvoboditev" svojih dežel. Številne obravnave v Jugoslaviji, Bolgariji,»na Madžarskem, v Češkoslovaški, itd. nam potrjujejo, da res obstoja takšno "politično delo," katerega "spremljajoče okolnosti" so za sedaj terorizem, sabotaže in vohunstvo. Toda čemu vpiti o "verskem terorju" in "kršitvah človeških pravic," če pa tamkajšnje oblasti polo vi j o takšne "osvoboditelje" in jih postavijo na zatožno klop?
Ni treba simpatizirati s Sovjetsko zvezo in režimi v posameznih deželah vzhodne Evrope, če se želi priznati eno in edino dejstvo: da vse takšne "osvoboditve" neizogibno vodijo v konflikt—v tretjo svetovno vojno. Tudi begunci polagajo svoje upe v Atlantsko vojaško zvezo. V to zvezo zaupa tudi papež. Vsi Sovjetski zvezi sovražni krogi se oklepajo te zveze ne radi tega, ker vidijo v njej samo možno "protekcijo" zapadno-evropskih držav pač pa tudi "spremljajočo okolnost ' uničenja Sovjetske zveze in vseh režimov, ki jim niso po volji. Tako je to natančno povedala organizacija Common Cause, za njo pa isto pono vila tudi A. D.
Pa se čudijo, ker številni javni, cerkveni, kulturni in znanstveni delavci resno opozarjajo na nevarnost Atlantske zveze! Čudijo se, ker pač z druge strani mobilizirajo site miru, ki takšno "osvoboditev" kot "spremljajočo okol nost" Atlantske zveze ne bodo dovolile! Pa še bolj bodo vpili in se drli na meh, ko bodo v розvarjenih deželah
Zahvala pevskega zbora "Jadran" in drugo
Zopet smo pustili zimsko sezono za nami, ampak pevci se moramo kar naprej pripravljati za drugo sezono, ker v jeseni bomo imeli koncert.
Prosimo vse one, ki imajo veselje do petja, da že sedaj pristopijo k našemu pevskemu zboru "Jadran" in se skupaj z nami pripravijo za koncert.
Moram se zahvaliti vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha operete "Valček ljubezni." Najlepša hvala pevovodji Vladimir Malečkčarju in režiserju Johnu Steblaju. Enako tudi lepa hvala šepetalki Manci Basel in maskirarju Louisu Ka-ferletu. Zahvala tudi oskrbnikoma odra Franku Vidrihu in Štefanu Bartelu ter natakarjem, posebno Franku Završniku, ki je preskrbel vse pri bari in skrbel, da je šlo vse v redu. Pozabiti ne smemo naših kuharic in strežajk. Pohištvo za oder smo dobili pri Waterloo Furniture Co., kateri gre najlepša zahvala.
Torej še enkrat najlepša hvala vsem delavcem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha in ravno tako tudi občinstvu, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička.
V nedeljo dne 24. aprila priredi društvo Strugglers "Minstrel Show." Pri predstavi jim bo pomagal tudi pevski zbor "Jadran". Prireditev bo res nekaj posebnega.
Upam, da se boste vsi udeležili te priredbe.
Spevskim pozdravom
Jadrančanka
"Triglavske strmine"
Slika "Triglavske Strmine", ki je bila pokazana dvakrat v Norwood gledališču, bo pokaza na 20. in 21. aprila v "Abby" gledališču na Waterloo Rd. in E. 156 St.
Odkar je bila slika pokazana, je zanjo veliko zanimanja in povpraševanja. Naj bo o tej sliki malo pojasnila od kod in kako je dospela v mojo oskrbo.
Dne 22. oktobra 1937 mi piše Anton Subelj iz New Yorka, ko sem ga vprašal, kako je s to filmo in če jo lahko rabimo, sledeče:
"Glede filmske slike "Triglavske strmine" so meni znane sledeče informacije: Mrs. Frances Tavčar me je prosila, naj ji spravim omenjeni film, da se bo vrnila V marcu v New York, ko bo šla v Evropo in da bo vzela film s seboj. To je bilo meseca februarja ali koncem januarja leta 1934. Pripomnila je, da s filmom lahko po svoji volji razpolagam in da ga lahko pokažem, kjer in kadar hočem. Za to imam priče. Shranil sem film pri Lloyd Film Storage Corporation
v New Yorku. Treba je bilo plačevati $2.00 najemnine na mesec. Obvestil sem Mrs. Frances Tavčar, ki je bila takrat v Holly-woodu, ji omenil kje se film nahaja in glede najemnine. Nikdar mi ni glede tega odgovorila, jaz pa sem moral plačevati najemnino za shrambo več kot dve leti. Potem ste bili Vi tako dobri, da ste spravili omenjeni film. Shrambo za omenjeni film sem plačeval od februarja 1934 do avgusta 1936 in imel stroške s prevozom vred, okrog $70. Mrs. Tavčar nI nikdar odgovorila na moja pisma glede najemnine in nisem sploh vedel, kako naj iztirjam plačano najemnino, in nisem vedel kam naj ji film pošljem, ker nisem vedel kje se nahaja. To je vse, kar jaz vem o filmu "Triglavske strmine".
To zgoraj je bil Šubljev odgovor na moje pismo, ker sem takrat nameraval porabiti ta film za kulturne namene za sklad kulturnega vrta, za katerega smo zbirali za upostavitev spomenikov in mi je omenjeni tudi svetoval, da jo lahko rabim. Omenjal je tudi, da naj se obrnem do takratnega sodnika Franka Lauscheta za svet, če ga potrebujem glede dovoljenjt za kazanje.
Mnogi rojaki se bodo še spomnili, da sem res poskusil to sliko pokazati na našem vrtu. Ku pil sem projektor in parkrat sliko kazal na vrtu, toda film ni vzbudil zanimanja, zato sem opustil ta načrt, projektor ni zmogel tega kar zmorejo v gledališčih, posebno pa še, če kdo film razlaga in da ga spremlja s godbo.
Tako je ostal ta film v mojem oskrbništvu vsa ta leta, do zadnjega časa, ko sva se bolj tesno spoznala z p6slovodjo NorWood gledališča Mr. John Reidt, ki se večkrat oglasi in si zelo prizadeva, da bi imenovano gledališče povzdignil med našimi ljudmi. Ko je sliko nekajkrat pregledal in nekoliko preuredil, je bil zadovoljen jo prikazati. Nobenega dogovora nisem ž njim naredil. Zadovoljen sem bil, da shko ljudje vidijo. Pomagal sem, da se je vse izvršilo v štirih predstavah.
Ker je bil poslovodja sam vesel in pripravljen nekaj podariti v dober namen, sem mu svetoval, da naj da $70 za Mr. Šu-beljna, da se mu povrnejo stroški. To se je zgodilo. Mr. šubelj se je iz Washingtona iskreno zahvalil, da se po tolikih letih spomnimo njega na tak način.
Ker sem pa vedel, da so Za-vašnikovi bili prizadeti radi filma "Triglavske strmine", sem hotel zvedeti, kaj je na stvari. Mrs. Zavašnik mi je sporočila, da je pokojni soprog jamčil za ta film v Ljubljani 28,000 dinarjev, in da jih je moral tudi
plačati. Vdova Mrs. Zavašnik, bi bila upravičena, da bi dobila iz tega filma kakšno odškodnino.
Prvi poskus za to bomo naredili v CoUinwoodu v Abbey gle-dahšču na omenjena večera. Narod naj se pa odzove k predstavi. Nekaj razlage in pa glasbe bom skušal posredno pripomoči za boljši uspeh.
Film "Triglavske strmine" je vreden, da ga vidi vsak naš rojak. Izdelan je bil po znani druž bi profesijonalnih in zmožnih oseb. Glavno vlogo pa ima tudi oderski umetnik Danilo. Za več informacij se lahko oglasite še osebno v mojem uradu.
Anton Grdina.
Darovali za Unesco
Ko so bile vse narodnosti na prošene za sodelovanje s kon vencijo takozvane UNESCO, katere delegacija se je zbrala л Clevelandu iz mnogih delov sve ta, smo tudi Slovenci vstopili v akcijo. Narodnosti so sodelovale v tem, da so priredile nekaj izložbe umetnin in obenem tudi razvedrile goste z okrepčili znak spoštovanja za sprejemni-co.
Ker so bili s to prireditvijo zvezani tudi stroški, so narodnosti podarile nekaj v denarju iz vsake skupine. Slovenci smo darovali vsoto $35, za katero so zložili vsak po dva dolarja sle deči: Tri Slapnikove cvetličarne vsaka po $2, Modic Cafe E. 62 St., Smole na Glass Ave., Ko min Lekarna, Oražem trgovina v SND, Kollander firma, Pet kovšek gostilna, Sušnik trgovi na, Majer z obuvalom, 6210 St Clair Ave., Anžlovar trgovina Grdina Shoppe, Paulin gasolin ska postaja, Zakrajšek pogreb ni dom, Ogrinc mesnica ter Gr dina in Sinovi.
Za izložbo so pa iz prijaznosti posodile umetnine sledeče dru žine: Dr. Krekova, ki je dala krasno deklico v narodni noši Mrs. Joseph Grdina in Albina Novak, ki je dala lep originalen ribniški šopek, Frank Mramor. ki je dal izrezano umetnino, rav no dospelo iz stare domovine, in Mrs. Kuhar. Vsem iskrena hva la.
Anton Grdina
tej sliki je vse polno zanimivih Ш tudi pretresljivih prizorov izza časa zadnje vojne in okupacije po sovražnikih našega slovenskega naroda. Poleg omenjenega filma, bo predvajan tudi film Gradnje," ki pokazuje gradbeno aktivnost in prenavljanje po sovražniku porušene naše stare domovine.
Film je v velikosti 35 MM, car znači, da je večji in jasnejši, kot so bili dosedanji filmi. Filmi take velikosti se prikazujejo po gledališčih premičnih slik.
Po končanem programu bo ples in prosta zabava. Za po strežbo bo kar najbolje preskrbljeno. Vstopnina je samo 75 cen tov.
Rojaki in rojakinje! Udeležite se te prireditve v obilem šte vilu in pripeljite s seboj tudi znance in prijatelje, zakar vam ne bo žal.
Na svidenje 24. aprila, 1.1. kliče in vabi, za odbor:
Frank Smith, tajnik.
CERKNO NA PRIMORSKEM
postali še bolj čuječi in "osvoboditeljem" še bolj čvrsto stopili na pete. Takrat bo šele "vera zatirana!"
Kdaj se bomo začeli zavedati, da živimo na enem svetu in da so enakopravni del tega sveta Sovjetska zveza in vse dežele, ki so samo radi zablod v preteklosti spremenile družabni in ekonomski red? Ali je res vredno radi peščice begunskih "voditeljev," ki so zgubili svoja korita, tvegati življenje, srečo in blaginjo človeštva?
Poziv k pi/edstavi prvega Slov. umetniškega filma
Chicago, 111. — Centralni oc bor chicaških podružnic SANSa društev in klubov, priredi v ne^ del jo, 2If. aprila poslavo četrte obletnice o'svoboditve Slovenije Vrši se v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. Začetek ob treh popoldne.
Ob tej priliki bo predvajan najnovejši slovenski umetniški film "Na svoji zemlji" in to pr vič v Ameriki. Povest tega filma predstavlja boje in žrtve pri morskega ljudstva v času itali janske in potem nemške "okupa cije Slovenskega Primorja. V
la, da sta zelo utrujena, kljub temu pa bosta skušala ostati V zraku vsaj 1,000 ur. Njihovo letalo počasi kroži nad nekim zapuščenem letališču pri India, Calif.
830 UR STA V ZRAKU
FULLERTON, Cal., 19. aprila—Letalca Dick Riedel in Bil Barris sta se danes z 830 ur v zraku približala svojemu cilju 1,008 ur neprenehanega letenja Letalca sta že prekoračila svetovni rekord v vztrajnem letenju, ki je znašal 726 ur. Po šestih tednih v zraku, sta sporoči-
EPIZODA 'ATOMSKEGA STOLETJA'
Ideologi i n strategi hladne vojne računajo, da bodo s histerično vojnohujskaško kampanjo štrli živce svobodoljubnim narodom. Toda to ni tako lahek posel. Oboževalci atomske bombe žanjejo uspehe bolj v lastni hiši kot kjerkoli drugje. Ni dolgo, tega, ko so v mestu Quitu, v južnoameriški državi Equador, v radiu priredili dramatizirano oddajo Wellsovega fantastičnega romana "Boj 2 Marsovci".
Stalna vojnohujskaška propaganda je tako naelektrizirala živce prebivalcev mesta Quita, da so ob radijskih sprejemnikih dobili vtis, da se je začela atomska vojna. V mestu je nastala prava panika in slednjič demonstracije vrlih meščanov, ko so zvedeli, da je pač to samo radijska oddaja, ki jo je organiziralo uredništvo krajevnega lista "E1 Commercio".
Radijska vojna z Marsovci Џ zahtevala kar 17 smrtnih žrtev. Pač zelo značilna epizoda "atomskega stoletja".
"Ljudska Pravica'
JANKO N. ROGELJ NA OBISKU V UREDNIŠTVU SLOV. POROČEVALCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
organi so me sicer vprašali, če imam dolarje. Povedal sem, toliko in toliko, preglejte listnico. Ne, hvala, so rekli, ni potrebno. Tudi prtljage niso pregledali. Vidite, tako je: Vi zaupate meni, jaz zaupam vam!
Bil sem na Jesenicah, na Bledu, v Begunjah. Videl sem grobove talcev, žrtev Jiacifašistič-nega nasilja v Dragi pri Begunjah. To je pretresljivo. O tem ste premalo pisali, več bi morali, po svetu ne vedo vsega. Bil sem tudi v Litostroju. Tu sem videl, da gradite nekaj trajnega. Če bi jaz mogel delati v Ameriki v takih svetlih in lepih delavnicah, bi bil zelo vesel. V Ameriki so tovarne mrke, grajene za kakšnih 10 let, samo za čas trenutne konjunkture. Vi gradite nekaj boljšega, kakor je v Ameriki. Vi ne zidate Litostroja samo za nekaj let.	.
Kakšni so kulturni stiki ameriških Slovencev z domovino ?
Lahko bi rekel, da so zelo slabi, neorganizirani. Bil sem član Slovenskega sokola v Clevelandu, ki je končal svojo zgodovino pred devetimi leti. Ko je bil tedaj jugoslovanski poslanik v Washingtonu Konstantin Fotić, sem ga prosil, naj poskrbi, da bi Jugoslavija sledila primeru Češkoslovaške, ki je pošiljala vsako leto po šest sokolskih vaditeljev v Ameriko, ki so potovali od
Matej Bor:
PARTIZAN
Ko se je vrnil, ga nekdo je vodil skrbno čez brv majavo tja do mlina, kjer mati, spirajoča rjuhe v vodi, po dolgih letih je uzrla sina.
Smehljaje ji je segel v mrzlo roko, potem se na perilnik je naslonil in kot iskal besedo bi, visoko v nebo je gledal, da je dan odzvonil.
Zakaj molčiš? mu je dejala mati, ki sin se zdel ji je vos tuj in čuden. A kaj nam treba je tu zunaj stati, saj si gotovo lačen ves in truden.
In šele ko stopili so tja k bajti po stezi, ki se v kamnu je motala, je videla, da sinu noga najti ne more praga. Ko na tla je pala,
jo nežno jc pobral in jo poljubil, nato pa tiho, tiho ji povedal Ne jokaj, mati. Sin je tvoj izgubil oči zato, da narod je spregledal.
kraja do kraja in vežbali telovadce. Pripravljeni smo bili pla" čati vožnjo in mesečno plačo, pa nismo uspeli.
Ko sem bil pred leti na obisku pri Sokolu na Taboru v Ljublja* ni, so obljubili, da mi bodo poslali razne knjige o telesni vzgoji, pa tudi iz tega ni bilo nič. ^ Clevelandu imamo pet ali šest pevskih društev, pa tudi svojo Glasbeno matico, ki lepo uspeva. Želeli bi, da bi dobili vsaj kake gramofonske plošče, da bi naši ljudje slišali, kaj in kako pojete doma. Ko bi bila pot odprta, b' organizirali obiske v Jugoslavijo. Naša mladina prav rada nastopa na gledaliških odrih P" domovih. Tisti, ki še znajo slovensko, igrajo, poslušat pa jih hodi tudi ona mladina slovenskih staršev, Tti ne zna več slovenskega jezika, ki pa rada gleda, kaj delajo njihovi sovrstniki na odru.
Mi nismo imeli šol, ki bi vzgajale našo mladino. Poizkušali smo s slovensko šolo, pa je življenje šlo svojo pot, in tako s® tudi dogaja, da poameričanjeni otroci dostikrat ne razumejo svojih staršev, ki ne razumejo ^ zadostni meri ameriškega jezika. Malo je Slovencev, ki imaj® svoje knjižnice; naš človek ni imel mnogo časa, da bi bral knjige, bere samo časopise. VaS film "Na svoji zemlji" je že prispel v Ameriko. Kazali ga^bonjo v Slovenskem narodnem domu ^ Clevelandu, za druge kinematografske dvorane v naših domovih pa ga bo treba preurediti na manjšo širino 16 mm. Tudi drugi filmi iz stare domovine nam bili dobrodošli.
Prav bi bilo, da bi nas kdo i^ stare domovine kdaj obiskal za nekaj mesecev, da bi videl lastne oči, kako živimo in kaj delamo. Prišli so že k nam svoj-čas posamezniki, pa bi bilo praVi da bi še prišli in nam povedali-kaj delate in kako živite v noVi Jugoslaviji. Ti obiski bi bili vaJi^ v korist, pa tudi nam. Ko je hodil poslanik Kosanovič leta 194^ po Ameriki, se je zgodilo, ko j® dejal, da so v Jugoslaviji od Triglava do Balkana vsi eno, da ye pristopil k meni star delaveC in udaril s pestjo po mizi ter rekel: "Janko, če je tako, da vsi eno, tu imaš 10 dolarjev-Rad jih dam, pa jih pošlji P" podpornem društvu našim v stari domovini!" Taki so, vidite, naši ljudje!	Fr.P-
20. aprila, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
JANXO N. ROGELJ:
O dr, Francetu Prešernu
(Predavanje, ki ga je imel Janko N. Rogelj ob priliki proslave 100-letnice smrti velikeg slovenskega pesnika-9enija dr. Franceta Prešerna dne 12. marca 1948 v Slo-*®nskem narodnem domu in pod pokroviteljstvom Čitalnice SND).
pesnika Prešerna:
Hvala čitalniškemu odboru za f^'ijazno povabilo, da lahko no-spregovorim o našem pesni-
ku
u-prvaku, o katerem smo že to-"^0 slišali v našem življenju, ^redno pričnem govoriti o ''Зет, prosim vas, da se opro-pred vami, kot se je opro-^*-'1 pred mariborsko mladino 70-letni pesnik Oto Župan-ko je govoril o Prešernu. Iz-•■ekel je sledeče besede:
pričakujte od mene nika-
ke iaz
Modrosti ali učenosti. Zakaj
^егпц
se nisem nikoli bližal Pre-
ali
po znanstvenih stopnicah
po filozofskih ovinkih, tem-
tako, kakor želim, da bi se
yi vsi bližali; samo z odpr-
. čutom, s preprostim, poniž-
srcem, žejnim lepote in res-ftice."
p Povedati vam hočem nocoj o ^6Šernu samo to, kar sem videl,
ali čital o kralju slovenske Poezije.
sem doma iz vasi Prim-ovo pj.j Kranju na Gorenj-
Mimo Prešernovega gro-sem hodil v šolo in gimnazijo ^eko gest let, včasih dvakrat, ®^krat po štirikrat na dan. Na uv šolo nas je večkrat došel ^fesor Makso Pirnat, navdu-^ Slovenec, ki je nas dijake ®ckrat popeljal na staro kranj-° pokopališče, kjer počivata ћ. ^^ika dr. France Prešeren in '^on Jenko.
^ listu "Tovariš" je zapisal E.
sledeče:
Najdragocenejšo relikvijo ^Venskega naroda hrani Kranj f^ojem starem pokopalšiču: *^3® pesniških src, prvaka slo-^^Uskega Olimpa, dr. Franceta J'ešerna in nesrečnega lirika '^ona Jenka."
. je resnica. Tako nas je učil g, i profesor Pirnat, kadar smo 'i pred Prešernovim ali Jen-grobom. Še več. On nam °^dil zavest in ponos do obeh ®^ikov, posebno do Prešerna, ^terega je menda znal na pa-' Dobro se spominjam, kako g ° včasih pred Prešernovim ђ °^®nikom vsi na glas čitali
na spomeniku, ki se glasi:
obrabljene. Od leta 1939 pa imam miniaturno žepno izdajo Prešernovih poezij, katere včasih nosim s seboj, prav gotovo pa takrat, če grem na kako potovanje. Torej, s Prešernom sva še vedno velika in neločljiva prijatelja.
Kdo je bil dr. France Ksaver Prešeren? Na to vprašanje nam odgovarjajo danes pisatelji in Desniki v domovini, ki so zadnja leta posvetili mnogo dragocenega časa za študijo našega Drvaka-pesnika. V svojem pripovedovanju vam hočem navesti te može, kakor tudi njih besede, tatere so izrekli o Prešernu.
Za stoletnico slovenske lirike je pesnik Cvetko Golar napisal sledeče:
"Dr. France Prešeren, kralj slovenske poezije, se je rodil dne 3. decembra 1800 v Vrbi, ki spada v brezniško župnijo, na Gorenjskem. Rojstni kraj z idiličnim blejskim jezerom in starim gradom v bližini mu je ostal zmeraj v spominu in krasoto gora in jezer, blejskega in bohinjskega, ter gorenjskih planot je slavji v svojih poezijah. V sedmem letu je zapustil 'drago vas domačo' in šel k stricu župniku v Kopanje na Dolenjskem, ki ga je dal v Ribnico v ljudsko šolo. Odtod je prišel v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo in potem na Dunaj; tam je bil leta 1928 jromoviran za doktorja prava. V Ljubljani je služil kot advoka-turski koncipijent do leta 1847, ko je odprl svojo pisarno v Kranju; tu je umrl 8. februarja leta 1849.
^^ogla umreti nI stara Sibila, *o prinesli ji I doma prsti; • te tibe je želja spolnila:
* Zemlji domači da truplo leii."
.^otetn smo šli do Jenkovega
GfOba . ,	V., ,. .
m tam precitali napis na
Tn
let	ponavljalo skozi šest
da
jjj in dijaki smo se kosali . ® Seboj, kdo zna več njegovih
na pamet.
W 1913 sem s stricem odpo-je v ^ Ameriko. Z menoj na pot nje tudi Prešeren, oziroma poezije, katere je ure-j, Pintar, in ki so izšle kot natis leta 1908. Še so da ttioji knjižnici, toda precej
^fešeren se mi je tako pri-ki J*' sem ga čital skoro vsa
tujih pesnikov učil umetniške dikcije in tehnike ter širil svoje estetsko obzorje z učenjem svetovnih pesniških prvakov, sta vsebina in duh Prešernov—slovenska. Zajemal je iz studenca slovenske narodne individualnosti in zasijal kot 'zvezde luč' iz noči in teme naše preteklosti in zaostalosti.
"Le pravi genij je mogel ustvariti to, kar je storil Prešeren. Kakor v lirični, ljubezenski ali elegični pesmi, enako dovršen je Prešeren v baladi in romanci ali v pripovedni pesmi 'Krst pri Savici,' kjer opisuje boje Črtomirove za svobodo in stare bogove. Vse pesmi Prešernove pričajo o ženijalnosti svojega očeta, povsod je isti visoki duh, globoko čuvstvo, plemenit izraz, kipeč, poln jezik. Kako je zablodel um tistih naših ljudi, ki so slavili svoj čas Koseskega in ga stavili nad Prešerna, 'pevca po milosti božji'."
To je kratek opis dr. Franceta Prešerna, kar si človek lahko zapomni in nosi s seboj, da ve vsaj nekaj o tem pesniku.
(Dalje prihodnjič)
Prispevajte v sklad za streptomycin za pobijanje tuberkuloze v Sloveniji!
"V dunajsko dobo spadajo prvi začetki njegovih pesmi, tu jih je napisal cel zvezek, a pozneje vse uničil z malimi izjemami. Šele v 'Kranjski Cbelici,' ki jo je bil ustanovil tedanji največji slovenski učenjak, Matija Cop leta 1830, je Prešeren začel objavljati v večji meri svoje pesmi. Začel je z elegijo 'Slovo od mladosti,' balado po škotsko-an-gleškem vzorcu 'Povodnji mož' in prevodom Burgerjeve 'Leono-re' Zadnja leta svojega življenja je Prešeren zbiral in urejeval svoje pesmi, ki so izšle leta 1847 pri Blazniku v Ljubljani.
"Visoko se dviga pesniška osebnost nad svojimi sodobniki, pevci Cbelice. Nastopil je kar nenadoma, zakaj pri Vodniku se ni imel Prešeren ničesar učiti. Pesniški jezik je bilo treba še le ustvariti. Prešeren ni omejen na malo naše obzorje; kakor Vsi veliki pesniki, se je tudi on mnogo učil in sicer od rimskih in grških klasikov, italijanskih in angleških pesnikov. V sonetu je posnemal Petrarko ali samo oblikovno, vsebina je čisto samo-stalna, izvirna; Byrona, glavnega zastopnika romantike, je poznal dobro. A če tudi se je od
John R. Strah J Eveleth, Minn.:
Auf biks!
(Nadaljevanje in konec.)
Da pa ni bilo preveč dolg čas, smo pa pred "strogim" paznikom vtihotapili vse naše premoženje, kot tobak, cigarete, dve sveči in celo igralne karte ter več drugih stvari.
Naslednjega jutra ob 8. uri pa pride v spremstvu paznika Bliskova Roza z veliko košaro sveže pečenih žtfuc kot naročeno za vsakega po eno. Nas je bilo osem, štruc pa 12.
Prej sem omenil, da je dovoljeno prinesti "fruštek" v ječo, to je jestvine, ne pa opojna pijača.
Roza, vajena že takih po-
>9
Zastopniki
^^Enakopravnosti *
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888 *
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *■
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
strežb, nam je sama obljubila, da ako želimo tudi pijače, bo isto tudi prinesla.
Takole torej je bilo. Štiri ek-stra štruce je ob strani po dolgem prerezala, izdolbla sredico in v skorjo dobro zamašeno če-trtinko žganja potisnila, torej v štiri, tako smo ga dobili en liter.
Ko se je Roza javila pazniku in povedala, kam je namenjena:, je rekel paznik:
"No, Roza, danes boš pa precej stržila:"
"Ja, veste, tako so mi naročili vaši varovanci, vsak po eno štru-co in pol in pa saj veste, fantje so mladi in imajo tek."
Paznik preišče košaro, oziroma prešteje blago, nakar se napotita s tovorom prav do naše "mize," katera je služila i za posteljo. Roza je tovor skrbno in previdno izložilo, želela dober tek in pa: "Upam, da se kmalu vidimo," ter odšla.
Razume se, da "našemljene" struce so imele prve prednosti. Nekdo je celo pripomnil:
"Pa jamramo, da je slabo v zaporu. Doma nimamo takega fruštka, ha?"
Po "fruštku" je bilo že precej korajže in za začetek se je oglasila pesem "Lepa naša domovina" in še druge.
Vrata se odpro in "strogi" paznik nas opozori:
"Lepo pojete, fantje, sem vas že sinoči poslušal, a sedaj pa so v sodnijl uradne ure in sodnik želi, da ste mirni teh par ur."
Že prav. Spet se je oglasila pesem in to pot malo močneje, kako pa ne, saj so imele Blisko-ve Rose štruce korajžo.
Spet pride paznik in malo hud. Tiho ,sodnik vas poziva, da ste mirni, drugače bosta dobili še nadaljnih 24 ur.
"Pa tudi prav," se oglasi eden naših, "saj tu ni tako slabo kot smo mislili."
Pesem ni utihnila, dokler je bila korajža v četrtinkah. Sodnik je bil že razjarjen in vprašal paznika, koliko imamo še za "odslužit."
"Še tri ure, gospod sodnik."
"Pojdi dol in, izženi barabe ven, drugače moram prekiniti obravnavo."
"Marš ven, barabe," se zadere paznik, "pa le hitro!"
Med tem pa je opazil pri enemu četrtinko v žepu, našel je tudi ostanke cigaret in ostanek sveče. Gledal je, odkod vse to, rekel pa ni nič.
V čakalnici pred sodno dvorano smo dobili nazaj včeraj zaplenjeni nožiček, podpisali vsak svoj 'dokument" in adio. Pri Hočevarju smo poravnali dolg in Roza je še nekaj stržila.
Tak je bil torej moj prvi in zadnji dan zapora in vse zato, ker sem bil: kakor drugi.
Tudi staremu Matiju nismo več delali "ofrehta." Menda je čutil sam, da smo mu tisto leto zadnjič delali "ofreht."
Prihodnje leto je gnal voli na

LADJEDELNICE V PULJU
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
semenj sv. Neže v tri ure oddaljeno Višnjo goro. Prodal jih je, domov grede pa so ga ovirali snežni zameti. Dva kilometra še do doma, pa se je hotel malo oddahniti, sedel pod velik gabrov grm na kopno in suho, in, kot je povedal drugi dan, da mu je počitek vedno bolj ugajal, in končno "me je zmanjkalo, zaspal sem."
Pozni sejmarji so ga našli tam sedečega, trdega. Pripeljali so ga domov in, ker niso z njim pravilno ravnali, je poklicani
zdravnik izjavil, da ni pomoči. Spravili so ga k življenju sicer, a zaman.
Stari Matija je v svojem življenju prebolel devet pljučnic. To pot se ga je lotila tudi in zdaj ga je spravila na oni svet. Naslednji dan je umrl.
Ker je bil tudi član Prostovoljnega g^ilnega društva, smo ga z gasilskimi častmi odnesli k večnemu počitku, natančno mesec dni pred njegovim godom.
Ponatis iz "Nove Dobe" ABZ.
WW t) <6#
& kb^ comes!
(AND FOR YEARS AFTER)


лавв
WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the beet way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Bonds offer you a foolproof way to save through two ail-automatic Plans:
T: Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2: Bond-A-Month Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten yearsl
Before baby (supposing ifs twins!) comes, get started on your Savings Bcmds program. Todayl
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING— U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
^^^NISLAV NUŠIĆ:
Humoreske in satire
v LJUDSKI ŠOLI
to
(Nadaljevanje)
(jv Očetovem poklicu nam je ijj tudi odrejal red v učenju {jjj^^ttašanju. Tako je na primer Sin	učenec klobasarjev
lo ' za njim mesarjev, na-gj, nekega trgovca pa bra-ђЈ	godčevski, kočijažev
jg (in sicer od teh dob, ko Žji zelenjave pričel oče po-tudi piščance in purane) v zadnji klopi pa so sedeli ®Ploh sinovi očetov nedonos-
Poklici
ev.
tiih
nedonosne poklice je bil kot prištet tudi moj oče ^^govec in sem po takem bil
slab šolar. Ko pa sem dvakrat ali trikrat—o božiču, veliki noči in Novem letu—nesel učitelju nekaj v mali beli kuverti, sem bil premeščen v prvo klop in tista zgodbica se je glasila:
"Bila sta dva dečka, Sima in Naned. Sima je bil sin nekega kočijaža, hudoben, neubogljiv, neumen in nespodoben. Nenad pa je bil sin nekega trgovca . . ."
Pd končani ljudski šoli smo celo lahko izračunali, koliko je katerega izmed nas veljalo, da smo se naučili pisati in brati. Tako je, postavim, veljalo Sima Jankovića tri sto osemdeset
jajc, Petra Vukića dva para gosk, pet parov piščancev in sto štirideset jajc; Milenka Purića sto zeljnatih glav, sedemnajst vencev čebule in deset parov telečjih nog za žolico; Janka Po-povića dve sto štiri in devetdeset parov klobas, štiri gnjati, štiri krače, dve slanini in enajst kil suhih reberc.
To naj bi bila neke vrste vrednota pismenosti, izražena po gmotni vrednosti. Škoda, da je danes konec takega idiličnega ■razmerja med učitelji in šolarji; tako izginja tudi mera, po kateri bi lahko cenili pismenost in je bržčas zaradi tega dobila nepismenost tako visoko ceno.
V ljudski šoli smo se naučili; očenaš, abecedo in šteti do sto. Očenaša smo naučili na pamet in smo ga izgovarjali kot nekakšne
skrivnostne besede, približno tako, kakor izgovarja vedeževalka besede, katerim ne ve ne smisla ne pomena. S to molitvijo, ki je nismo razumeli, smo se obračali vsi v en glas sleherni'dan k bogu. Toda to je še najmanjša reč, da je nismo razumeli,—prepričan sem, da je niti sam Gospod Bog, na katerega smo jo naslavljali, ni razumel in če bi jo bil razumel, bi bil prav gotovo policijsko prepovedal tisto dretje, ki smo ga imeli za molitev.
Kar se abecede tiče, je prišlo do nekakšne zmede. Ko sem začel obiskovati ljudsko šolo, sem našel v abecedi dva in trideset črk. Kmalu zatem sta izginili dve črki in se spominjam, da se je učitelj na moč budoval, ker sta mu ti dve črki izginili. (Vu-kova reforma je odpravila iz
Erbske azbuke debeli in tanki jar).
Nam ni bilo jasno, ali je kdo izmed has ti dve črki ukradel ali, recimo, požrl; pa ne bi bili ti dve črki padli z učiteljeve mize in jih je sluga pometel in vrgel na smetišče, ali pa ju morda ima učitelj zaprti v predalu in nam jih noče pokazati.
S tem dejstvom smo se naposled kaj čudno sprijaznili. Učitelj nam je nekoč razlagal, da ima človek dva in trideset zob, kar se je zlagalo z dva in tridesetimi črkami v srbski abecedi; v naši otroški domišljiji se nam je zdelo, da nam visi na vsakem zobu po ena črka. Naši zobje so se nam zdeli kakor klavirske tipki; neki Sreten Aleksić, ki je vse jotovane črke (C, C, Dj in Dž) izgovarjal kot eno samo čr-
ko, ker jih pač ni razlikoval, se je učitelju celo opravičeval, da so mu iz klaviature izpadle tri tipke in zato porablja eno samo, ki mu je ostala.
Ko nam je učitelj še povedal, da ima človek prav za prav trideset zob in da dva modrostna zoba zrasteta šele pozneje, v zreli dobi,—smo se docela prepričali, da je učitelj obedve črki zaprl v predal, ker zanj ni zobov,
S številkami ni bilo velikih težav. Za enojko nam je učitelj pokazal svoj prst, za dvojko dva prsta in tako po vrsti, dokler ni porabil petero prstov z ene in četvero z druge roke. Nastala pa je prazna zmeda, ki je še samega učitelja zmedla, ko nam je moral razložiti pomen ničle. Poiskušal je to na razne načine,
vendar se mu to ni posrečilo, ali pa ga nismo mogli razumeti,
"Otroci, ničla ne pomeni nič in vendar lahko tudi kaj pomeni. Kadar je sama, ne velja nič, niti pol pipe tobaka; če pa jo pristavimo k enojki, pomeni deset, in če jo pristaviš k dvojki, dobiš dvajsetico. Zakaj je tako, ve sam ljubi bog. To ni lahko razložiti. Toda vzemimo pojo ženo . . da, recimo, moja žena: dokler se ni z menoj omožila, ni bila prav nič na tem svetu, kaj ne, toda odkar se je postavila ob mene, je gospa učiteljica. Mar ni tako?"
"Tako je!" je zagrmel ves razred.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. aprila, 19^^'
МШАШ ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Življenje gre pod nič! Kaj bi se v takem ne zapil? — je vreščal lastnik žganja, otepen in krepak dedec. — Na, pripeljal sem dve sto pudov pšenice, a kaj sem je pustil doma. Pet jarmov volov sem prignal, pa bo treba vse to tule pustiti, čez Don vendar ne moreš spraviti s seboj! Vsa moja prireja pojde v nič! Ima me, da bi prepeval! Dajmo ga, rojaki! — Starec je poškrlatel, v oči so mu navrele solze.
—	• Ne vpij, Trofim Ivanič. Moskva nič katj ne verjame solzam. Ce bomo živi, bomo že spet pridelali! — je žužnjavi starček pogovarjal prijatelja.
—	Le kako bi ne vpil?! — je zvišal glas starec z obrazom, razmazanim od solza. — Žito vrag jemlje! Voli bodo pocrka-li! Bajto bodo rdeči zažgali! Sina so jeseni ubili! Le kako naj bi ne vpil! Za koga sem ga gnal? V letu dni mi bo deset srajc sperelo na životu od potu, no, zdaj pa bom ostal nag in bos ... Pij!
Prohor je med moževanjem pospravil mreno, široko kakor zaslon pred mestejami, zvrnil kakih sedem meric belke in se je tako nabral, da se je z največjo težavo spravil na noge.
—	Vojščak! Naša bramba Če češ, dam tvojemu konju zo-bi? Koliko bi rad?
—	Daj mi je meh! — je zagodel Prohor, ne meneŽ se za Ves svet okoli.
Starec mu je nasul v oprtivno vrečo izbranega ovsa in mu po magal zadeti na rame.
—	Oprtnjak prinesi nazaj! Nikar ne pozabi, bog te nima rad! — je moledoval, objemal Prohora in pretakal pijanske solze.
—	Nak, ne bom ga prinesel. Ce pravim, da ga ne prinesem, se to pravi, da ga ne bom .
■ je kdo ve zakaj samoglavil Prohor.
Omahuje je odrinil od voza. Vreča ga je metala, ga vlekla na eno plat. Prohoru se je zdelo, da gre po tleh, pokritih s sklizko poledico; noge so mu spodletavale in klecale kakor čuječnemu nekovanemu konju, ko stopi na led. Ko je napravil še nekaj potoglavih korakov, se je ustavil. Ni in ni se mogel domisliti: ali je imel čapko ali ne? Rjavi skopijenec z belim čelom, privezan k lestvici, je začutil oves, se stegnil proti vreči in odgriznil ogel. Skozi vrlino je mehko zašumljalo zrnje in začelo potekati. Prohoru je odleglo in spet je krenil dalje.
Morebiti bi bil še prinesel ostanek ovsa do svojega konja, ali velikanski vole, mimo katerega je veslal, ga je mahoma od strani po volovski navadi utre nil z nogo. Vola so strapili obadi in muhe, podivjal je od vročine in zagatnosti, žive duše ni več spustil blizu. Prohor, ki ta dan ni bil prva žrtev voletove besnosti, je odletel vstran, tre ščil z glavo ob pesto pri kolesu in zaspal, kakor bi trenil.
Predramil se je proti polnoči Nad njim so se v sivi visočini vrtinčili svinčenosivi oblaki in hiteli proti zahodu. Skozi vrzel je za trenutek pokukal mlad srpast mesec, pa se je spet nebo prevleklo z oblačnim pregrinja lom in v temi se je kar nekako okrepil zoprn, hladen piš.
Prav blizu za vozom, zraven katerega je ležal Prohor, je šla konjenica. Zemlja je ječala in stokala pod množico konjskih kopit, obutiv v železne podkvi-ce. Konji so prhali, ker so čutili bližnji dež: sablje so pozvanjale ob stremena, vzžarevale so rjaste lučke cigaret. Od mi moidočih konjeniških stotnlj je zaudarjalo po konjskem znoju
in kislastem zaduhu usnjene opreme.
Prohor se je — kakor vsak drug kozak-bojevnik — v letih vojne privadil temu mešanemu, samo konjiči svojskemu duhu. Kozaki so ga ponesli po vseh potih? od Prusije in Bukovine pa dodonskih step in ta nespremenljivi smrad konjeniških edinic mu je bil tako soroden in znan kakor vonj domače hiše. Prohor je hlastno zganil prifrknjene nosnice in dvignil malo težko glavo.
—	Katera edinica je to, bratci?
—	Konjeniška ... — je razigrano odvrnil nizek bas iz temine.
—	Čigava edinica, vprašujem?
—	Petljurova ... — je odgovoril isti nizki bas.
—	Da te mrcina! — Malce je počakal, pa ponovil vprašanje:
—	Kateri polk, tovariši?
—	Bokovski.
Prohor je hotel vstati, ali v glavo mu je hudo udarila kri, v grlu se mu je vzdigovalo od sla-bine. Ulegel se je in spet zaspal. Proti dnevu je potegnilo od Dona mokrotno in mrzeče.
—	Da ni mrtev? — je skozi spanje zaslišal nek glas nad seboj.
—	Gorak je... in naluckan!
—	je odgovarjal nekdo Prohoru prav nad ušesom.
—	Potegni ga k zlomku! Ob-Ježal je kakor crketina! I no, daj mu že pod smrček!
Jezdec je z drogom sulice tr-lepno dregnil v bok Prohora, ki se še ni ovedel, neke tuje roke so ga pograbile za noge in ga zavlekle vstran.
—	Razmakni voze! Počepa! Še žagati jo utegnejo! Rdeči jim bodo vsak čas stopili na pete, ti pa drnjohajo kakor doma! Pre-tegni vozila vsaksebi, zdaj pojde mimo baterija! Živo! . . . Zagra-dijo ti cesto .... Nu, e, Iju-dje-e-e! ... — je rohnel oblasten glas.
AUTOMATIC TIMER OF ELECTRIC RANGE MAKES COOKING EASY FOR MRS. MODERN
Begunci, ki so spali po vozeh in pod njimi, so se razmigali. Prohor je planil na noge. Ni imel več ne puške ne sablje, pa tudi škornja na desni nogi ni imel — vse to mu je uspelo po-gubiti po snočnjem popivanju. Strme se je oziral, že hotel začeti iskati pod vozom, toda jezdeci, ki so poskakali s konj, in prisluga baterije, ki je prišla bliže, so meni nič tebi nič prevrnili tajsel s skrinjami vred, ki so bile na njem, in ko bi mignil napravili pregaz za topove.
—	Na-pre-e-ej! . . .
Jahači so se pognali na konje. Sešite široke vprežnice so togo trenile in se nategnile. Visoka kolesa topa, pokritega s prevleko, so zaškrtala po koles-nicah. Zabojček za strelivo se je zadel z robom ob trabje voza in ga odlomil.
—	Bojišče popuščate ? Vojšča-ki, bes vas plentaj! — je zahre-ščal z voza žužnjalasti starec, s katerim je bil Prohor zvečer popival.
IŠČE STANOVANJE
Vdova s dvema hčerama
vse tri zaposlene, želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Mirne, nobena ne kadi ne pije. če kdo ima stanovanje za oddati, naj bl&govoli pokliče
HE 5311
RAZNO
POPOLNA OPREMA IN MAŠINERIJA
za izdelovanje cementnih blokov velikosti 12x8" se proda. Kent stroj novega modela; originalna cena $6,000. Prodajna cena $3,600. Lahko kar nadaljujete s biznesom. Pokličite po 5. pop. Na odplačila.
ED 1422
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
Kanonirji so molče jezdili mimo in se hiteli predroževat. Prohor je v somraku pred svitanjem dolgo iskal puško in konja, Kajpak ju ni našel. Zraven čolnov je sezul še drugi škorenj, za zabrisal v vodo in si dolgo močil glavo, nabito z obroči neznosne bolečine.
(Dalje prihodnjič)
ŽELIM KUPITI
RABLJENO KUHINJSKO PEČ, KI JE šE V DOBREM STANJU. Pokličite kadarkoli
IV 5697
HIŠA NAPRODAJ
Na 20851 Arbor Ave. Za eno družino, 4 sobe. Izberete si lahko barvo za dekoriranje znotraj. Cena $10.900; takoj samo $3,000. Odprto na ogled v soboto in nedeljo od 2. do 5. ure popoldne.
Postavimo tako ali drugačno hišo kakor tudi trgovska poslopja po vaših načrtih.
EUCLID MASON CO.
Jack Strekal
Pokličite ob večerih Wickliffe 997
STONE GLEANERS, INC.
882-84 E. 152 St.
iel. GL 9226
Obleke sčistimo in zlikamo po vašemu okusu.
Pridemo iskati in nazaj pripeljemo.
Christiana Lodge , ... and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop. Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
"I have to spend each day slaving over a hot stove. I hate to cook," ■was once the chief complaint of weary homemakers.
Today, however, most home-makers like to cook. In fact, in a i-ecent survey of Greater Cleveland women, only one out of every 25 said that they disliked cooking.
This change in attitude coincides with the growing popularity of the automatic electric range.
The electric range eliminates guesswork from cooking. It keeps kitchens cool and pleasant, too. But it offers an even greater inducement to many homemakers: — a chance to get other work accomplished, or to get out of the house during the day.
This is accomplished very simply by means of an automatic timer. Mrs. Modern Homemaker puts a roast, stew, chicken, or even a complete meal, in the oven of her electric range. She then sets the timer, as the above picture shows.
This turns on the oven at the selected time. The oven turns off automatically when the meal is done. Meanwhile the homemaker :an shop, mend, wash, clean, or take the baby for a walk. If she wants to, she can even go to the movies.
When she comes home, she just
has to put the meal on the table. It's ready, tempting, and cooked to perfection.
On many models of electric ranges, the automatic timer can be set to control the well cooker or a special appliance outlet, when the oven is not in use.
The well cooker, with a five to six quart capacity, is a remarkably versatile utensil. It steams, cooks , warms or bakes. Vegetables, cereals, soups, stews, jellies, biscuits and custards are only a few of the foods which can be cooked— automatically—in the well cooker.
When the timer is set to control the appliance outlet, a toaster, coffee maker or egg cooker may be plugged in. The timer may be set the night before, and Mother or Dad may come down to breakfast the following morning to find the toast or eggs or coffee ready without any last-minute fuss or work.
With the electric range eliminating guesswork and poii-watching, thus releasing the modem home-maker from cl6se supervision of her cooking, small wonder that she actually likes to cook. And little wonder, too, that her family is content. For Mother is once again her pleasant self, and all enjoy a tastier menu than ever before.

m


Suddenly the King realized
he was going to starve
You ВЕМЕИВВВ how King Miđa« thought he had a short cut to financial wcuilty;
When granted one wish, he asked that everything he touched be turned to gold. It was fun until he tried to eat, and all hie food turned to solid gold. He suddenly realized that he was going to starve to death;
Midas was glad to cancel his wish; *ud look for a better way to provide for his old age. What he discovered remains true tbday.
The only sure way to AnmnMml security is systematic saving. And the beat method is buying U. S. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for the BondnA-BloĐth Pbm al fwa banki ^ j Start DOW—dudog tht Security Lota ■' Drive. Tt# money savM itself, and шћт 10 years you hav« for evMy 18 you hav* savwL And your SeouzNw Bond doUaif do ifaslr part to InniM a itablf •oODomy; Шм savinf moans less money in tha market place ta bid up prices of good«:
It's too bad that Miđaa bad ma mod* trouble because ho couldnt sava this aaigr way;
i
y
But lan't it lucky yoa cam!

WI8B DEBT UANAOBUBNT-lTsiy bond dollar that Is buUt up In yow OoTwnmmt'a Traaauiy U used to w tin a dollar of the nattoaal debt vhidi U potentially Inllatlonafy.
SKOlin AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
ENAKOPRAVNOST
Thf$ /« лл cttoM XT, S. TreusuTj šđvertlsemeot^pe^P^^^^ under шимрјсфш of T/eaturjr DšpšHmiVI иЛ 'ddrnMng gtwtfff.
mm
POZDRAV Z BUČKE
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo Jamčeno
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.	'
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
KUPITE in Uživajte svoj dom
Zidana hiša, 4 sobe, bungal"' moderno urejen; ognjišče,
velika lota 75x115, v bližini na E. 169 St. blizu GroveAVt^ Ave. S hišo so vključene ргерго« Bendix pralni stroj, itd. Se i"" prodati. Cena $9,700.
Moderna hiša 10 sob za dve ^ žini; ^ 5 sob spodaj, 5 ognjišče, dva forneza, 2 garaž'-. 140 St. in bulevar. Hitremu kUr se proda pod ceno.
7 sob hiša za eno družino, spalna soba spodaj, 3 zgoraj, na plin, 2 garaži. Na 15506 grove Ave. blizu bulevarja. najboljšem stanju. Cena $12.3®
Ako nameravate kupiti ali ti vaš dom, pokličite naš urad
LAKELAND REALTY 15604 Waterloo Rd., KE ( ,
John Rozance — Chas. Scha^
NAZNANILO!
Naznanjam vsem mojih vilnim odjemalcem Amerišk^l družinskega koledarja leW 1949, da so ti koledarji ravnd' dospeli.
Kot vsa druga leta bo0 . koledarje raznesel po možn"^ vsem odjemalcem, kdor p® . želel ga takoj imeti in čitati, blagovolite se oglasiti na moj naslovu.
Koledarji so trdo vezani po stari ceni $1.50.
Anton Jankovich)
razpečevalec 16108 Grove wood Ave**

zgoraj KE 8707
v,*;
Oglašajte v EnakopraVJ>'

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicotf07l8
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, ож1-roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vf^h delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
t