Flol Ą sivi suhn|i. Roman iz Napoleonove dobe. — AngleSk! gpisala B. Orczy. — Prevedel Paulue. (Dalje.) LIVARDOT +:+:+ 1. V arhivih notranjega ministra je shranjeno pismo, ki ga je 17. februarja 1.1811 pisal minister Fouchč, vojvoda Otrantski, možu v aivi suknji. y tem pismu se nahaja tudi tale odlomek. »Ne pustite, da bi se tisti uradniški osli preveč vtikali v zadevo, moj dobri Fernand, kajti čisto gotovo jo bodo polomili. Livardot je nabrisan lisjak in drzen ko vrag. Prav nič nam ne pomaga, če ga pricaemo In v ječo vtaknemo. Že trikrat nam je ušel, vsakikrat iz druge ječc. In celo iz Cayenna se je vrnil, slabši in hujsi nego je bil poprej. Koristneje bi bilo za nas, če bi ga -enostavno iz zascde ustrclili. Toda mož pozna vse skrivnosti chouanov in v njegovi posesti so papirji, ki bi nam mnogo koristili. Če ga ustrelimo, gredo njegove skrivnosti z njim in papirji so za nas izgubljenl. Storite, kar morete, moj dobri Fernand! Popolnoma zaupam na vašo iznajdljivost. Llvardot je odpotoval v Jersey, sfiavil bl življenje, da Je trenutno na potu v Prapcijo. Prihodnji mesec bo cesar v Čeanu. Mislite na Cadoudala ln na njegov peklenski stroj! In pri Bogu pazite na Livardotat« Iz lahko umljivih razlogov mož v sivi suknji tega pisma ni pokazal gospodu prefektu Laurehsu, čigar lojalnost ni bila na posebno dobrem glasu, in tudi ne gospodu Carteret, kl je bil komisar mesta Caen. Oba ta visoka gospoda sta po vohunih iavedela, da bo prišel glasoviti Llvardot ln se bo skuSal izkrcati na francoski obali. Vedela sta pa tudi, da se je cesar napovedal na obisk in da namerava prenočiti v gradu maršala Cornier, ki ga je cesar pred kratkim imenoval za vojvodo de Gisors. Seveda so bili gospodje na prefekturi kakor na ježicah. Kolika odgovornost je slonela na njihovih ramah! Cean z okolico je bilo znano gnezdo cliouanov in royalistov in povrh je bil na vidiku še zloglasni Livardot! Par tednov je šc sicer bilo do ccsarjevcga obiska, pa že daleč naprej je bilo treba poskrbeti za njegovo varnost. Posvetovanja $o drvela za posvetovanji, hišne preiskave so bile na dnevnem redu, vso je bilo napeto, razburjeno. Mož v sivi suknji je po svoji navadi mirno gledal vse te razburljive prizore ter nepremično ih molče poslušal na posvetovanjih neštete poini3Leke, ukrepe in nasvete, ki so se kar v pofoidh cedili iz ust najrazličnejših oficielnih in neoficielnih osebnostL Posebno tisto jutro je doifcil gospod prefekt nebroj obiskov, vsak je podal isvoje mnenje, izfažal strah, pa tudi zaupanje na ^refektovo izkušenost in na zmožnost policije. Ves čag tajni detektiv ni zinil besedice in šele ko je zadnji oblsk odšel in sta se s komisarjem že pripravljala, da pustita gospoda prefekta samega, je dejal mirno, pa pomenljivo: »Pustil vam bom za par dni svobodne roke, gospod prefekti Dal sem vam'seznain oseb, na katere morata z gospodom komisarjem posebno dobro pazlti. Prosim vas, da v moji odsotnosti hiti za Ia3 ne odnehate v svoji fiuječnosti!« »Odhajate, gospod Fernand?« ae je Budll prefekt in hlinil zabriženost, čeprav »o Je v srcu veselil, da bo vsaj za :<*ekaj Casa r«Sen sitnega vtikljivca in nepotrebneža i* Pariza. »Pojdem Livardotu :oaproti,«( je dojal mož .v sivi suknji oranroato. »Livardotu —? se je samodopadljivo na§piejal komisar. »Če pa ne veste, kje bl ga iskaliU »Mislim, da bom že še zvedel, kje se bo izkrcal,« se je nasmehnil tajni detektiv. »Vsekakor,« je nadaljeval slovesno, »ne pozabit« v moji odsotnosti podvojiti število tajnih detektivov. In glejte, da ne popustite v čuječnosti! Najdragocenejše življenje na svetu bo za 24 ur v vaSih rokah. Franciji ste odgovorni za njegovo varnost!« Neka posebna svečanost je donela iz teh svarilnih bfesed suiiljatega, brezpomembnega človeka v sjvi suknji. Celo prefek in komisar sta Č^tila nekaj kakor spoštovanje in čislanje do nj&ga,. ifeprav sta ga oSa Iz srca sovražila. »Pa laj se vendar vrnete Se pred cesarjevim obiskpm, gospod Fernand?« je vprašal komisar. »Upam, da se bom. Pa prijeti se bo treba s Clo-vekom, ki Je do skrajnosti Lznajdljiv in drzen ln — kdo ve, kako se bo boj končal. Če se ne vrnem, vedtte, da je bil Livardot močnejši.« »Pa vendar no pojdete sami nad njega —?« je vzkliknil prefek in dvomeče pogledal po drobni postavi in po nežnih rokah skrivnostnega čloyeka, ki je bll bolj podoben sanjaču, ko možu odločnih dejani. Mož v sivl suknji se je nasmehnil. »Zadnjič,« Je dejal brezbrlžno, »ko se je Lijrardot izkrcal na francoskem obrežju, mu je Sel baS prijatelj Cartenet s celim eskadronom poliJije naproti, da bi ga ujel. No — saj vemo, kak je bil uspeh! Ropi, umorj, spletkarenje in kovarenie na vse stranl in cele tri mesece, nato pa Je fcrelkani hajduk prav tako brez sledu izginil, Kakor je prišel. Mislim da nam ni treba Se enkrat takega nettmnega kozla ustrelltl! Kaj, gospod prefekt?« Nato Je respiobno pridjal: »Topot pojdem jaz Livardotu naproti — in pojdem sam.« OdSel je In častivredna gospoda sta gledala ¦a njim začudena, osramočena in jezna. »In Livardot ti bo Že pokazal!« je godel koiniBar zaničljlvo in zaklel. »In bo opravil s teboj, fl domiSljavi ln vtikljivi pritlikavec!« čakali so nanj v majhni, skoraj prazni sobici neke hiše v Židovski ulici. Lojene sveCe v cihastih podstavkih so mrko osvetljevale gručo Bumljivih ljudi. V železni pečici v kotu je gorel ogenj, noC je bila mrzla in jasna. V sosednja sobi je bilo okno odprto, tudi vrata so bila odprta in včasi je sunil veter skozi sobo, da so sveCe zaplapolale ln se je ulil loj po mizi. Zdaj pa zdaj je kateri izmed ljudi vstal, vsto- Zdaj pa zdaj je kateri Izmed ljudi vstal, fitopil v sosedno sobo, se naslonil skozi okno ter pogledal gorindol po ozki ulici. Pa se je spet vrnil k tovarišem, kl so sedeli krog trebusastega vrča in pili vino. »Ni ga še!« je bilo običajno poročilo. Tovariši so molčali. »Mislim, da ga vobCe ne bo,« je dejal za netaj čaea eden. »Bal sem se, da bo tako!« je pripomnil drugl. »Ko se je Beil kljun vrnil z novico, da se potika tisti sivi lisjak v bližini Kozjega potoka,« Je počasi pravil prvi, »sem si koj mislil, da —!« Skomizgnil Je z rameni In umolknil. Razumeli so ga, ni bilo treba besed. Vsak Je dobro čutil morečo skrb, ki je ležala na vsej družbi. Eden je počasi vzel v roko utrinjač in zamišljeno osnažil kadečo se svečo. »Le zakaj mu ni Beli kljun pognal krogle v glavo, tistemu vohvmu, to bi rad vedel!« je godel. »Bi mu že bil, da sem mogel!« je odvrnil tisti, ki so mu pravili Beli kljun, ker so bile njegove ustnice popolnoma brezbarvne. »Če pa mi ni prilel pred cev —. In če sem se skušal priplaziti bliže, je pa izginil!« »Ta vohun je začaran!« je godrnjal prvi. »Livardot bi mu že strl njegov čar!« je klel drugi. »Livardot je morebiti zadržan. Morebiti je jnoral ostati v Jerseyu,« je pravil tretji. »Zadnje dni sem je vreme v kanalu zelo slabo in viharno.« »Beži, bežl!« se jo zaničljivo srnejal Beli kljun. »Kolikor sem čul o njem, Livardot ni človek, kl bi se vremena zbal. Pravi vražji vratolom je!« »Siva glava pravi, da je imel v zadnjih letib pravo satansko srečo.« »Povej nam kaj o njern, Siva glaval« je pravil Beli kljun. »Naši vodje so nam naročili, da ga moramo v vsem ubogati, kar nam bo naročil — in treba bo življenje tvegati te dni! Dobro bi bilo, 5e bi kaj več vedeli o človeku, ki bo imel naše življenje v rokah.« »Dobro!« je dcjal Siva glava po kratkem molku. »Videl sem ga, ko je bil še mlad fant in ko Je njegov oče še živcl v gradu tamle, ki je zdaj last maršala Cornier. Prav zato, ker je grad njegova rojstna hiša in ker ga tako dobro pozna do zadnjega kota, prav zato pravim so ga naši vodje poslali iz Anglije, da nam pomaga.« »Pa če ni videl hiše, odkar je bil mlad fantl« »Vkljub tcmu. Načrte imajo in —.« »Tiho!« je zapovedovalno prekinil Beli kljun tovariše. Hipoma so vsi umolknili. Od daleč sem, odnekod iz ulice, je bilo sližatl žalostni, zategli glas sove. Siva glava je planil na noge in skočil v sosedno sobo. Daleč ven se je nagnil skozi okno in napenjal oči v mesečno noč. Ulica je bila prazna. Izza drevja onstran hiše, dober kilometer zunaj mesta, so štrlele v nočno nebo koničasto strehe in visoki dimniki gradu Le8 Acacias. Tam je stanoval rnaršal Cornier, vojvoda de Gisors, in tam je nameraval jutri prenočiti cesar s svojim spremstvom. Bleda mcsečna luč se je bleščala na pločevinl strob in stoJpičev in odevala drevesa s srebrnim sijajom. Siva glava je pridušeno zaklel. »Brez Livardota,« je mrmral med zobmi, »jo gotovo polomimo!« (Dalje prihodnjič.)