LETO 1939
20. SEPTEMBRA
ŠTEV* 33
Še sladosok
Že večkrat vsako jesen pišemo o tem predmetu. Na predavanjih in tečajih skušamo vzbuditi zanimanje za to naravno sadno pijačo. Zal, da so naše besede s g las vpijočega v puščavi«, ker kljub vsem prizadevanjem še nismo dosegli znatnega uspeha. Res je nekaj posameznikov po banovini, ki se zanimajo za to, drugod po svetu tako razširjeno sadno uporabo in ki skušajo tudi praktično izvesti, kar berejo in slišijo pri predavanjih. Toda to so pač le posamezniki. Splošnost se še bore malo briga za to »novost«; trdno se drži starega izročila: predelave sadja v alkoholne pijače — sadjevec in žganje.
Letos je zopet obilo sadja, tudi jabolk in hrušek, pa žal ni kakega izdatnega izvoza. Na stotine vagonov 6adja bo ostalo doma in ga bo treba na kak način koristno porabili. Najbrže 6e še nikdar ni naprošalo toliko sadjevca in nakuhalo toliko žganja kakor se bo letos. Zato pa tudi še nikdar ni bilo tako ugodne prilike za to, da ee vsaj majhen delček sadnega pridelka obrne za sladosok.
Kaj pa je sladosok? Cist, sladek sadni ali grozni sok, kakor priteče ix stiskalnice, primerno shranjen (konserviran), da ne more kipeti ali se kaiko drugače spremeniti. Najboljši je grozdi 9ladosok, zlasti iz elabejšega, bolj kislega grozdja. Izvrsten je tudi sladosok iz kislih, zimskih jabolk. Manj ugodno je setavljen hruškov slado-Bo!š ker imajo hruške premalo kisline in moStnice preveč čreslovine. Dober izdelek pa dobimo, ako primešamo hruškam precej (polovico ali še več) kislih jabolk. Sladka jabolka niso za rabo niti 6ama za-ee, niti kot primes k hruškam.
Kako pa obvarujemo sadni sok pred kipenjem in drugimi nezaželenimi spremembami? V domačem preprostem gospodinjstvu samo s toploto. Ako namreč razgrejemo sadni sok do največ 75 stop. C in ga potem vročega neprodušno zapremo v steklenice ali tudi v sode, ee ohrani nespremenjen vse dotlej, dokler ne pride i
stiik z zunanjim zrakom, torej dokler posode ne odpremo.
Naj torej v kratkih stavkih ponovimo še enkrat najpreprostejši, v vsakem gospodinjstvu lahko izvedljiv način shranjevanja skdosoka na malo v steklenicah. Postopek je takle:
1.	Pripravi steklenice, kakoršne pač moreš dobiti (vinske, zelenke i. dr.) I Ako 60 zanemarjene, jih 48 ur namakaj v mrzli vodi, potem jih izperi z vročo vodo, ki ji dodaj nekoliko sode. Nazadnje jih splakni s čisto vodo ter jih imej pripravljene v primerni posodi obrnjene narobe.
2.	Pripravi nove zamaške valjaste oblike in dovolj debele za dotične vratove steklenici Zamaške namakaj istotako 48 ur v vodi, potem jih pa kuhaj največ 15 minut. Pripravljene imej v zaprti posodi.
3.	Pripravi sok prav tako kakor za sadno vino! Najlaže delo imaš, ako ga potrebuješ, ko jabolka meljejo in prešajo za sadjevec, ali kjer prešajo grozdje. Sok precedi skozi nepregosto tkanino, da se kolikor mogoče, odstrani vsaj največja gošča. Jako čist sok teče iz stiskalnice proti zadnjemu, ko je trop že močno stisnjen.
4.	Takoj nato nalij sok v steklenice, pa ne prav do vrha; man/kati mora vsaj 4 centimetre (3 do 4 prste).
5.	Steklenice zamaši in prevezi zamaške z motvozom! Z golo roko se to delo skoraj ne da opraviti. Zato si pripravi (izpo-eodi) preprost mašilnik, ki ga ima vsak gostilničar.
6.	Napolnjene in zamašene steklenice deni razgrevat (sterilizirat)! V to svrho jih postavi v primeren kotel aili dovolj velik lonec na leseno podlago in jih zalij z vodo, da bo segala prav do vrha. Vodo razgrevaj do 70-75° C. Pri tej toplini pusti steklenice 25—30 miniut v vodi, da se popolnoma segreje tudi sok v njih. Toplomer je za to delo zelo potreben, drugače je težko določiti pravo toplino.
7.	Po končanem razgrevanju vzemi steklenice iz kotla, jih postavi na leseno pod-
lago in jih prekrij z v več gub zgrajenim prtom, da se počasi ohlade.
8. Ko so steklenice s sladosokom popolnoma hladne, pomoči vrat vsake steklenice v raztaljen paraiin (navadne bele sveče, ki se dobe v vsaki trgovini, so iz samega paraflna).
Zakaj razgrevaimo do 70, največ pa do 75° C? Zato, ker ta stopinja zadostuje, da se zamore vse kvasnice, ki bi povzročile kipenje. Ce bi sok razgreli do 100° C (v vreli vodii), bi dohiii zelo neprijeten okus po kuhi.
Najbolj nerodno delo izmed vseh naštetih opravil je razgrevanje, zlasti ako ni pri rokah toplomera. Zaito priporočamo ■večjim gospodinjstvom, zavodom, gospodinjskim šolam, pa tudi podružnicam Sadjarskega in vrtnarskega društva, da si omislijo saimodetai razgrevataik (steriMzator), s
Iz prakse
•f Gospod inženir agronom (tak je naslov poljedelskih strokovnjakov, ki so dovršili •višjo poljedelsko šolo) je šel mimo polja In pozdravil posestnika, Gorenjčevega očeta: »Bog vas živi, očeU Bil je ves srečen, Ha se je čutil zopet enkrat doma, v domači občini, kjer mu je bil vsak človek ljub kot rodni brat. Sosed Gorenje je ravno prevračal strnišče. Stisnila sta si z gospodom inižendrjem desnici in se srčno smejala drug drugemu.
»Kako brzd ta čas naprej, koliko let vas Se ni bilo več tukaj!« je vrtel Gorenjčev oče svojo staro, častitljivo glava »Kako se vam pa kaj godi, gospod inženir, mislim namreč tam sredi vaših Kolumbov, ki raziskujejo zemljo in rastline in živali? Kaj jje pa tam kaj novega?«
»I ne, veste, vedno delamo kaj zanimivega, prei6kuije>mo in iščemo, neprestano ee pa tudi učimo. Človek ni nikoli dovolj moder in vešč.. .<
S tem skromnim stavkom si je inženir popolnoma osvojil soseda Gorenjca. Stari mož je bil vesel, zelo vesel, na vso moč se mu je zdelo dobro, da tak-le gospod, ki je vendar učen, presneto učen, pa se mora vendar le še vedno učiti. Ej, to je prava glava! Njegov fant, — no saj ni napačen dečko, — pa ti vganja včasih take modrijanščine v gospodarstvu — ima pa, no, to kar ima — nižjo gospodarsko šolo. Oča Gorenjec je zagrabil za inženirjeve besede kakor kako mlado otroče za sladke koreninice, Bilo mu je le žal, da njegov
katerim gre delo jako hitro izpod rok. Tak razgrevalnik sterilizira na uro 50 in še več litrov sladosoka. Razgret (steriliziran) sok točimo naravnost v steklenice, ki jih jemljemo iz vroče vode in jih sproti mašimo z zamaški;' jemljemo jih istotako iz vroče vode. V enem dnevu si na ta način lahko pripravimo nekaj sto litrov sladosoka, ki bo pravilno steriliziran (ne preveč, ne premalo) in zaradi tega tudi popolnoma zanesljivo trpežen. Ta razgrevalnik je posebno primeren za večje množine sladosoka, ki ga shranjujemo v sodih.
Kdor se zanima za napravo sladosoka v večji množini, naj se zglasi v prostorih Sadjarskega in vrtnarskega društva v Frančiškanski ulici v Ljubljani, kjer si bo vse omenjene in še druge priprave za shranjevanje sladosoka lahko ogledal to se po-. ufiil kako se z njimi ravna.	H.
za prakso
lant ne orje bliže, pa kaj za to? Počaka pa<5 z inženirjem, da pride mladenič na sovrat in mu predstavi agronoma. Poredni kravi, ki sta vlekli plug, sta prišli do konca; globoko sta dihali, obenem pa prijetno za-dehteli, tako prijetno po domači živini, ki se je pošteno nazobala zelene krme in se zdaj oddihava po utrudljivem delu. — Saj, prijazni bravec, sam veš, kako prijetno doj-me človeka z dežele, ko sreča tak par krav, nos ti jiiih približa že iz daljave. Kakemu nadutemu, parfumiraneinu škricu bi morda to ne dišalo, toda »človeku« to prav v resnici vonja, pa tudi za njegove oči je tako lepa kravja vprega pravo veselje. Gorenjčev oče pokliče Franceta iin mu predstavi gospoda inženirja.
»No, ko 6te odšli vi po svetu, je bil ta še mlad deček, danes pa že zaleže za lep kosec dela,« pripoveduje oče ponosno. — Zdaj pa začnenm svojo staro pesem, si je mislil očka Gorenje. Gospod inženir in pa mladi Gorenjčev sta si medtem stisnila desnica; vesel je bil gospod inženir krepkega fanta in prižgail ed je cigareto. — Oče je vmes študiral, kako bi sprožil zadevo, ki jo je imel na srcu, in slednjič zastavi besedo: »Glej, France, gospod inženir pravi, da se mora človek vedno izriova učiti česa koristnega. To sam veš, da šola še ni vse, da je praksa vendarle še nekaj več. V praksi človek točno vidi: v tej-le stvari učeni, šolani gospodje svetujejo slabo, ono-Ie reč zopet zastopiijo bolje od nas, o tretji imajo še dvomea zato jo pa preiskujejo na
Tise kriplje znanstveno. Jaz, gospočJ inženir, sem ee že večkrat skoraj spri z dečakom zavoljo gnoja. Rad imaim gnoj lepo uiležan, dim dalje, tem bolje; pa svetiti se mora, veste, biti mora masten kot špeh. Saj ima človek moje sorte vendar izkušnje, toda moj fant trdi, da baje tak gnoj ni posebno močan, da je boljši gnoj, ki se je takole malce razkrojil in je nekoliko...«
France se smeje; saj ve, da ga hoče očka nekoliko potisniti k tlom, toda ima ga preveč rad, da bi ga ne hotel razumeti.
»Rekel sem očku, da moramo nakladati gnoj, ko pride iz hleva, v enem oglu našega betoniranega gnojišča, ne pa ga razmetavati po vsem dnu, ker se na ta način poizgubi preveč redilnih snovi. Večkrat mu tudi pripovedujem, da je treba gnoj lepo porazvrstiti: na plast govejega gnoja plast konjščaka, na to plast gnoja iz svinjaka, iz kurnice itd., vsako plast dobro potlačiti in poteptati, kadar je 6uša, gnoj škropiti z vodo, po vrhu natresti prsti, najbolje dobre črnice (Lumus), ki naj polovi uhajajoče dušičnate snovi (amonijak), da je treba gnoj spraviti na polje ne čez dolgo leto, ampak po 3 ali 4 mesecih, če je le mogoče, da ni preveč preležan in zdrobljen v kašo, kakor ima taiko rad naš oče.«
Gospod inženir ee je smehljal; vedel je, da stoji med dvema nasprotnima taboroma in krasno se je držal.
»To je resnica, oča Gorenje,« je govoril 6taremu gospodarju. »Kašnat gnoj ni najboljši in špehasti tudi ne. Za močno peščeno zemljo bd še bil, a v vaši težki zemlji 6e tak gnoj zelo težko razkraja, sprijeni a ee v šope, ki gredo neradi narazen, rad plesni, konec koncev je pa tak gnoj, ki se je že toliko razkrojil, da je postal špehast,
tudi že veliko izgubil na svoji tvarisni in re* dilnih snoveh.«
S tetmi besedami se je potegnil za sima, to je vedel; pa tudi prakse starega gospodarja ni hotel dati v nič, saj so bile to izkušnje dolgih let in Gorenjčev oče je imel vedno dobre, če ne naravnost bogate žetve in pridelke, tudi to je vedel gospod inženir. Zato je dodal tudi opombico za sina: »Odvisno je od dela; dober je tudi tak gnoj, če ga pustite, da 6e, kakor pravijo, od-kaplja in leži malce dalj časa v kupcih na polju, dočim je sicer pravilno, da ga zaor-jemo čim prej. Res se pri tem ležaniju poizgubi nekaj hranilnih snovi, toda tak gnoj tudi za težjo zemljo ni več tako težko prebavljiv. Glavna stvar pa je, kakor to dela očka Gorenje, da pride ta gnoj le plitvo v. zemljo.«
Gospod inženir je tako z enim mahom pobil dve muhi, očka Gorenje je bil vesel njegovih besedi, 6an pa tudi. Oba imata torej prav, glejte, glejte! Gospod inženir je segel obema v roko, s sinom sta se pomenljivo pogledala, in šel je naprej.
Rjav gnoj, ki ee rad cetra, ne pa kašnaf in ne slamnat je najboljši. Za njegovo, kon-seTviranje ni treba nikakih umetnih pripomočkov, ne mavca, ne superfosfata, ne dungita, ampak dobre 6telje in pravilnega ravnanja v hlevu in na gnojišču. Na vsaka hlevska vrata bi se podal napis iz letošnjega velesejma, ki slove: Urejeno gnojišče je temelj umnega kmetovanja. Žal, da je v naši dravski banovini urejenih samo 10.000, neurejenih pa 130.000 gnojišč! Zavoljo te neurejenosti pa izgubi naš slovenski gospodar vsako leto 80 milijonov dinarjev, to je trikrat toliko kot znaša njegov zemljiški davek (zemljarina).
Koliko umetnega gnojila potrebujejo posamezne poljske rastline
>Domoljub« je v svoji prilogi »Gospodar in gospodinja« že večkrat prinesel poučne članke o umetnih gnojilih. Manjka pa še vedno primerna razpredelnica, koliko tega ali onega gnojila rabimo za to ali ono vrsto kulturnih rastlin.
Žito potrebuje za tvorbo zrnja predvsem fosforno kislino in dušik. Potrebna sta pa tudi kalij in apno. V dobro, težko zemljo damo na 1 ha 300—400 kg superfosfata, v lahko zemljo pa 400 do 500 kg Tomasove ftindre ali 300 -400 kg kostne moke na
1 ha. Ako sejemo žito v zemljo, kjer je prejšnje leto rasla detelja ali druge stročnice, ki dušik zbirajo iz zraka, nam je potreba dodati toliko manj dušika. Če sledi žito po žitu ali po okopavinah, ki potrebujejo mnogo dušika in fosforne kisline, moramo obe snovi dodati: tako 200—300 kg amo-niak-superfosfata ali pa 200 kg superfosfata in 100 kg dušičnega gnojila na 1 ha. Največ dušika prenese oves, najmanj ječmen. Ječmen pa je zelo hvaležen za kalijeva gnojila, zato mu dodamo na 1 ha dobra
lemlje 200 kg 40% kalijeve soli ali 500 kg kainita. Jaro žito mora hitreje rasti in zoreti, zato mu dodamo le gnojila, ki hitro učinkujejo: solitrovega superfosfata, kalijeve soli ali solitrovega amoniaka, kratko pred setvijo. Počasi učinkujoča gnojila, kot Tomasova žlindra, apnenčev dušik i. dr. raztresamo že dosti prej na zemljo, kamor bomo sejali.
Detelja in druge stročnice zbirajo dušik iz zraka in tako tega gnojila ne potrebujejo za rast; ker pa prične rastlina z zbiranjem šeile, ko odžene liste, je v mladosti navezana na dušik v zemlji. Detelje in stročnice potrebujejo dosti fosforne kisline, apna in kalija. Za umetno gnojilo raztrosimo na 1 ha za stročnice 300 kg superfosfata ali 200 kg 40% kalijeve soli. Lahko pa uporabimo tudi kainit. Za detelje jemljemo le gnojila, ki se polagoma razkrajajo, in to predvsem Tomasovo žlindro. Na 1 ha po-tresemo 400 kg Tomasove žlindre.
Krompir potrebuje v večji množini dušik in kalij, manj pa fosforne kisline. Krompirjeve njive gnojimo le s hlevskim gnojem in gnojnico, kakor vse druge okopa-vine. Za slabše, peščene in barjanske zemlje uporabljamo še kainit, ki ga raztre-semo 600 kg na 1 ha. Kainit pa smemo zemlji dodati le v jeseni in pozimi, ker se zaradi klora, ki ga vsebuje, škrob v krompirju zniža. Tudi hlevski gnoj raztresemo, pozimi, ker krompir lahko vsrkava le dobro razredčene in premešane hranil, snovi.
Repe rabijo mnogo dušika, fosforne kisline in kalija. Tudi repa najbolje uspeva, če zemljo gnojimo s hlevskim gnojem z dodatkom solitra in superfosfata. Repa pa ljubi posebno natronov soliter (živinska sol), kalij pa potrebuje za tvorbo sladkorja. Na lahko zemljo raztresemo na 1 ha 500 kg neočiščene soli in 100 kg 40% kalija. Repa rabi posebno v dobi rasti mnogo hranilnih 6novi,	J. M,
Gospodarski nasveti
Zelo važno poglavje v kmečkem gospo-Sarstvu je pred zimo — krma za živino. Sedaj je pokošena in posušena tudi otava, gospodar torej ve, koliko ima na zalogi suhe krme. Letos so veliko škode povzročile ponekod poplave, še več pa je dobri košnji škodovala suša. Zato so zaloge suhe krme bolj pičle. Dobri gospodarji so si — računajoč s slabimi košnjami — pomagali tako, da so pravočasno zasejali koruzo, ki jo bodo v primernem času pokosili, zrezali in spravili v jamo, kjer ee bo skisala. Kisla krma (s tujo besedo ensiiilaža), o kateri smo na tem mestu že večkrat pisali, je za živinorejca dandanašnji že neobhodno potrebna, če hoče biti neodvisen od samih golih košenj sena, detelje in otave.
Kako se ensuiaža pripravi, smo tudi že večkrat povedali. 0 tem bomo podrobneje pisali prihodnjič. Danes pa moramo gospodarje opozoriti še na eno važno stvar: na pašo. V zadnjem času je dež dobro namočil in na travnikih bo spet pognala trava. Če ni zaradi prejšnje suše preveč zaostala, se bo morda toliko razvila, da jo bo kazalo kositi. Ker je pa posušiti ne bo mogoče, ne preostaja drugega kakor da se zmeče v en-silažno jamo in z drugimi krmsikimi rastlinami vred okisa, ali pa da jo svežo pokr-mimo. Če pa druge otave ali otaviča ne bo, bo po travnikih kmalu lepa paša, po ota-vlču pa nekoliko pozneje. Paša je siilno priporočila vredna iz treh razlogov: prvič
si kmet prihrani delo s košnjo, drugič si s pašo mnogo prihrani na 6uhi krmi, ki jo bo pozimi krvavo potreboval, tretjič pa s pašo živini izredno koristi, ker živali na prostem razgibljejo in utrdijo, da potem lažje prenašajo zimsko bivanje v hlevih. Zato veljaj sklep: pasli bomo tako dolgo, dokler bo le mogoče, torej notri v pozno jesen!
Opozarjamo vas, slovenski kmetje, na temeljito gospodarsko pravilo glede živine, ki smo ga že lani poudarjali: Čez zimo imej v hlevu samo toliko živine, kolikor jo boš mogel dobro prcrediti. Na vse to je pa treba misliti že sedaj, ko se živina še lahko proda takrat, ko ima primemo ceno. Ko te bo stiska gnala k prodaji, boš gotovo pod ceno prodal. Zato, kmetje, vzemite koledarček Kmečke zveze, kjer imate točne račune o tem, koliko porabi ena žival; precenite, če si niste sproti zapisovali (kar bi bilo edino pravilno), zalogo krme, potem pa svinčnik v roke. Če račun pokaže, da je živine preveč, skrbite, da nepotrebne živali še pred zimo spravite iz hleva!
Tudi za prašiče velja, naj bodo Čez dan na paši in naij dobivajo čim več zelene hrane, dokler je mogoče. Krompir, peso in druga krmila pa hranimo za pozneje, ko ne bo dmgega. One prašiče pa, ki smo jih namenili za zakolj, bo treba izločiti od ostalih in začeti stopnje m a obilno krmiti. Naj-
prej naj 5o Hran a različna, potem pa pride na vrsto le pitovna hrana.
Še nekaj besed za naše vinogradnike! Zadnje deževje, ki je — vsaj upamo — minilo, je trta. primočillo tako, da se bo grozdje moglo lepo razvijati in dobro dozorevati. Edino navodilo za september je za vinogradnike tole: pustiti vinograd pri miru! Samo na to glej, da bo trsje 6talo pokonci in da ne bo grozdje na zemilji. Če bi pa — kar Bog ne daj! — bila druga polovica septembra mokra in bi grozdje začelo močno gniti, bo treba podbirati. Z redno trgava jo pa počakaj čim dalj! Proti koncu dozorevanja grozdje največ pridobi, ker se prav v tem času količina sladkorja v gro-zdijn iz dneva v dan veča, kislina pa ee manjša, poleg tega pa dobiva grozdje proti koncu dozorevanja tudi največ aromatičnih (dišečih) snovi.
Nekaj bo pa vendarle treba meseca septembra izvršiti^ če nameravaš jemati ce-
piče doma, boš moral sedaj odbrali (selekcionirati) trse, s katerih boš vzel cepiče. Sedaj namreč vidiš, kateri trs je rodoviten in kateri ne, vidiš, na katerem trsu je grozdje lepo enakomerno razvito itd. Ko je trgatev končana, je izbira trsja prepozna. Odlične trse zaznamuj s posebnimi zina-menjd, da boš vedel kam iti po cepiče.
V kleti bo potrebno, da pripraviš vse za prešanje. Namočiti je treba preše, kadi, škafe in brente ter urediti sode in ki poln o vehe. Prazne, žveplane sode kaže napolniti s &sto vodo, nove in pa močno pokvarjene oviniti. To napraviš tako, da jih zakuhaš z vrelo vodo, ki j,i dodaš na 101 % kg eode, nato dobro opereš s hladno vodo, potem pa še zakuhaš z vrelim vinom ali sadjevcem. Končno želimo vinogradnikom notri do srede oktobra lepo sončno vreme, da bodo žlahtno kapljico »pridelali« in da se jim potemitakem ne bo treba izgovarjati, da jo je Bog dal!
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Kako zaposliš otroka
Saj ije res križ, če moraš sama gospodinjiti, kuhati in pospravljati, zraven pa biti še za varuhinjo nebogljenim otrokom. Mali otrok je že tak, da hoče biti vedno zaposlen, ne da miru in ti je za petami, kamorkoli se ganeš. Vse hoče vedeti, sproti mu odgovarjaj, pa imaš istočasno za deset drugih stvari skrbeti. Vsak hip hoče kaj drugega od tebe, ti pa bodi njegova potrpežljiva strežnica. Da, da, hudo je. Upreti se pa 6eveda ne moreš, sicer ti otrok otrok piska na svojo prirojeno piščalko tako presunljivo melodijo, da tri gre skozi mozeg in kosti, in ne odneha preje, dokler mu ne ust režeš. Prvi mora biti v hiši, ob njem je vse drugo postranskega pomena, celo omaka, ki se ti morda paii prav tedaj, ko ti malemu trinogu strežeš.
No, seveda je križ z otroki. Toda le, če ei ne znaš pomagati. Saj imamo tudi sredstva, da takega,le majhnega trinoga ukrotimo, in še nič preveč nasilna niso. Samo znati je treba — kakor pač povsodi.
Že nekajkrat smo omenili, da hoče biti zdrav otrok vedno zaposlen in mora vedno nekaj delati. Sam si pa dela ne zna poiskati. To moraš storiti ti, ki si njegova varuhinjla. Sicer pa ga ni tako težko zaposliti, kot si to nekatere matere in varuhinje domišljajo. Na stotine je načinov, s
katerimi lahko otroka zamotiš, da Imaš potem nekaj časa mir pred njim. Pripravi mu prostorček ob oknu, da lahko opazuje življenje in vrvenje na cesti. Boš videla, kako bo opazoval mimoidoče, poštarja, pse in mačke, ki bodo šli mimo okna. Sprašuje te o vsem, kar spodaj vidi, ti pa mu mimogrede ob drugem delu odgovarjaj. Boš videla, kakšen zanimiv in duhovit razgovor se bo razvil med vama.
Seveda pa otrok s samim opazovanjem dolgo ne bo zadovoljen. Njemu se hoče gibanja. Zato mu reci, naj ti pomaga pri delu. Kadar pomivaš, naj ti nalrije vode, naj briše leseno posodo in tako, ki se ne ubije. Če naredi 6vojo stvar samo napol in moraš ti še enkrat za njim brisati, ne pomeni to zate vendar nikake- izgube časa, ker bi bila morala itak sama vse pobrisati. Tudi sicer mu pusti, da ti pri delu pomaga. Ne kaj težkega, toda kaj malega bo vedno rad in z veseljem storiL
Če moreš in je brez nevarnosti zanj, ga spusti večkrat k vodi. Menda je vsem otrokom že nekako prirojeno, da so najbolj srečni takrat, kadar smejo brozgati in čo-fotati. Zavihaj otroku rokavce, pripaši mu gumijast predpasnik ali pa takega iz povoščenega platna, pa se bo začela zabava. Daj mu šlkafec ali večjo pločevinasto ekle-do^ pa zajemalko ali majhen vrč in videla boš, koliko časa se bo otrok s prelivanjem
vode zabaval. Tudi perejo otroci strašno radi. Daj mu kake prtičke, ki jih za kaj drugega več ne rabiš, pa naj jih po mili vodi pere, izpira, ovija in suši, pa zopet srajčko in krilce. Seveda pa mora biti krilce talko, da ga ni škoda, kakšne čipke za punčkine obleke niso primerne. Positavi mu škafec ali skledo v drug večji škaf, pa ob tej zabavi tudi tla ne bodo tako silno mokra, da bi se skoraj ne posušila. Sicer pa naj se otrok že zmlada nauči, da za seboj pospravi in posnaži, kar je zamazal.
V sobi se ti bo otrok najraje zabaval z železnico ali vozom. Saj ni treba, da mu daš dragoceno igračo v roko. Otroku, ki ni razvajen, je železnica in voz vse, kar mu pride pod roko: pručica, smetišnica, lesen zabojček, polence. Na tej železnici prevaža vse: stare zvezke, punčke, knjige in druge igrače, najraje pa seveda tebe. Pa nii treba, da se zares vsedeš na njegov vlak. Lahko ostaneš mimo na svojem mestu in šivaš in krpaš dalje, le voznega listka, ki ti ga je mladi vlakovodja dal v roko, ne smeš izgubiti. Pa seveda tudi moraš govorita z njim in mu od časa do časa povedati, kako srečna si, da se tako imenitno voziš.
Kadar pa imaš zares tako opravilo, da 6vojega malega nikakor ne moreš kratkočasiti, pa mu daj v roke kake slike ali ilustrirane časopise, da v njih išče svoje avtomobile, ovčke in psičke. Pa še kak svinčnik in kos papirja mu žrtvuj. Boš videla, kakšne umetnije bodo iz tega nastale. Seveda pa papir, na katerega naj mali umetnik riše ali piše, ne sme biti majhen. Cela časopisna rjuha bo za taikega umetnika komaj zadosti velika.
Poleti, ko gresta z otrokom na vrt, je zadeva seveda lažja. Zdaj pusti otroka, da bo smel približno delati vse, kar bo sami hotel, pa boš yidela, da se tvoji vladi ne bo upiral .
Najboljša zabava za otroke pa so tovariši in tovarišice njegovih let. Najboljši je seveda bratec ali sestrica. Če pa tega ni, pa 6osedov fantek ali deklica. Taka živa igrača bo navadno na kaj preprost način rešila vprašanje, kako zaposlita otroka.
KUHINJA
Zemljin narastek s svežimi češpljami.
Tri male žemljice zrežem na kratke ali na maziinec široke rezance. Kruh polijem z osminkoi litra mrzlega mleka, pokrijem
skledo in pustim, da se koščki napoje. V skledi pa mešam 2 žlica kisle smetane z enim rumenjakom, žlico sladkorja, malo limoninih lupinic. Ko je dobro zmešano, dodam sneg enega beljaka. Obliko nama-žem z maslom, potresem z moko in obložim s polovico napojenih žemljic. Po vrhu žemljic polovico nadeva. Na nadev razpo-lovljene češplje, katere dobro potresem s sladkorjem in z drobiti ulicami. Na drobtinice ostale žemljice im ostali nadev. Nara-stek pečem 25 do 30 minut. Pečenega zrežem na kose in sladkorjem potresem.
Sveže češplje s koruznim zdrobom. Kakih 20 do 25 češpelj operem, zbrišem, pristavim tričetrt litra vode ter jih do mehkega skuham. Ko so češplje kuhane, streseni v nje četrt litra koruznega zdroba in kuham še 30 minut ob lahnem ogroju. Proti koncu kuhanja osolim in osladim. Potem etresem v skledo in površno zabelim z vročo maščobo, to je surovo ali kuhamo maslo. Služi mi kot samostojna jed.
Repa z gorčico. Vi kg repe olupim, operem in na majhne kocke zrežem ter do mehkega opražim. V kožici razbelim polno žlico masti, ali surovega masla, zarumenim Vt sesekljane čebule, dodam 1 ali 2 žlici moke, žlico gorčice in dobro opražim. Potem razredčim z vodo, vlijem na repo, dobro zmešam ter pražim pokrito še Vi ure, nakar dam kot prikuho na mizo.
Telečji gniljaž. V kozioi razbelim 5 dkg masti. V ra®beljeni mašiti zarumenim eno celo dTobno zrezano čebulo. Potem razre-žem pol kg telečjega mesa na kose, ga operem, denem na razbeljeno mast, potresem za noževo konico paprike im malo zdrobljene kumene. Ko se jed nekaj časa praži, jo potresem z moko, dobro zmešam in zalijem z jtuho ali s kropom. Proti koncu kuhanja primešam par žlic kisle smetane. Ko guljaž prevre, ga dam z žganci, ali e polento, ali kakimi žličniki na mizo.
Sesekljani zrezki v sardelni omaki. Iz telečjega mesa napravim zrezke kakor je gori opisano. Ko so zrezki pečeni, jih poberem iz masti, zložim na krožnik in postavim na toplo. V ostalo mast (če jo je preveč, jo odlijem) primešam 3 osnažene in stlačene sardele in nekaj žlic kisle smetane. Zavreto polivko polijem po zrezkih In dam z opečenim ali ocvrtim krompirjem na mizo.
Ocvrt krompir. Droben krompiček prav dobro operem in dobro zbrišem, potem ga na razbeljeni masti ali na olju ocvrem. Cvrtje naj traja 10—15 minut
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Novo mest«. Na sejmu 11. septembra so plačevali živino takole: voli I. vrste 5.50 din, II. 4.50-5, III. 4-4.25; telice I. 5-5.60, II. 4.50-5, III. 4—4.50; krave I. 4, II. 3.50, III. 2.50-3; teleta I. 6, II. 5; prašiči špeharji 9.50—10, pršuta riji 8 din aa 1 kg žive teže.
Kočevje. V prvih dneh septembra poročajo o sledečih cenah: voli I. vrste 6 din, II. 5, III. 3.50; telice I. 6, II. 5, III. 3.50; krave I. 5, II. 4, III. 2—2.50; teleta I. 7, II. 6; prašiči špeharji 9, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže.
Črnomelj. Konec avgusta je iimela živina sledeče cene: volii I. vrste 5—5.50 din, II. 4.25-4.50, III. 3.25-3.75; telice I. 475 —5.25, II. 4-4.50; krave L 4-450, IL 3.50 —4, III. 3; teleta I. 6-6.50; II. 5-5.50; prašiči špeharji 8.50, pršuitarjii 7 din asa 1 kg žive teže.
Gornji grad. Konec avgusta so zaznamovali sledeče eeme 2i vimen: voli II. vrste 4.50 di-n, III. 3.75; telice I. 5, II. 4.75, III. 3.75; krave I. 4.50, II. 3.75, III. 2.75; teleta I. 6, II 5; prašiči špeharji 10, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže.
Ptuj. Na zadnjem sejmu 9. septembra je šla živina po tekle cenah: vol iod 3— 4.50 din; tellice I. vrste 5.50, II. 4.50, III. 3.50; krave I. 3.75-4, II. 3, III. 2-2.25; junca od 3—3.75 dan za 1 kg žive teže. Konji od 700—5000 din komad. Na sejem so prignali 608 glav, prodali pa 252 glav. Na svinjskem sejmu, kjer je bilo 188 repov, od teh pa prodanih le 10, so bile cene sledeče: pršutarji 7 din, plemenske svinje pa po 6.50 din za 1 kg žive teže.
Ljutomer. Dne 8. septembra poročajo o naslednjih cenah: telice III. vrste 3—3.50 din, krave II. 2.50—3.50, III. 2—2.50; teleta II. 4—4.50; pršultarji 6.50—7.50 din za 1 kg žive teža
CENE
Ljutomer. Pšenica 100 kg 165 din, ječmen 120, oves 120, koruza 140, fižol 200, krompir 80, seno 45, slama 30 din. Jabolka I. 150, II. 100, III. 75; hruške I. 250, II. 200, III. 100; drva lm 80—90; jajca kom. 0.30—0.60; mleko 11 1.50; surovo maslo 1 kg 18—24 dim Vino navadno pri vinogradnikih 4—5 din, finejšo izbrano 6—9 dim za 1 jator, y -	—
Ptuj. Pšenica 100 kg 150—160 din, ječmen 160, rž 130—140, oves 130, koruza 160, fižol 300, krompir 70, seno 50—75, silaima 25—30 din. Jabolka I. 300, II. 200; hruške I. 300, II.' 200 din za 100 kg. Drva 1 m 75—80 din, jajca kom. 0.75, mleko 11 1.50, surovo maslo 1 kg 24, grozdje 6 din za 1 kg. Vino narvadno mešano pri vinogradnikih 3.50—5 din, finejše, izbrano 5.50—7.50 din za 1 liter.
Črnomelj. Pšenica 100 kg 180—190 din, ječmen 170, rž 180, oves 150—175, koruza 150, fižol 300, krompir 100, seno 80—100, stana 25—30 din. Jabolka II. 250 din, III. 175—200; hruške I. 225, II. 200, III. 150 din za 100 kg. Drva 1 m 50—60 din, ijiajca kom.
0.50,	mleko 112 din, surovo maslo 1 kg 22—24 din. Vino, navadno mešano, pri vinogradnikih 5 dim 1 liter.
Kočevje. Pšenica 100 kg 200 dim, ječmen 200, rž 200, oves 165, koruza 165, Jižol 300 —400, krompir 100—150, lucerna 100, seno 80, slama 18—20; jabolka 1. 500, II. 350, III. 200; hruške I. 600, II. 400, III. 200 din za 100 kg. Drva 1 m 50—60 din, mleko 11 1.75—2, surovo maslo 1 kg 24—32 din.
Novo mesto. Pšenica 100 kg 140 din, ječmen 120, rž 140, oves 130, koruza 125, fižol 250, krompir 100, seno 100, slatma 30; jabolka I. 150, II. 130, III. 40—60; hruške
1.	200, II. 150, III. 40-60 din za lOOkg. Drva 1 m 60 din, mleko 11 1.50, surovo maslo 1 kg 30 dim. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din, iiaiejše, izbrano 6 din 1 liter,
LJUBLJANSKI TRG
Mleko in mlečni izdelki. Mleta) 11 2—
2.50 din, surovo mašilo 1 kg 22—28, čajno maslo 30—36, kuhano maslo 30—32, bohinjski sir 26, polementalec 26, trapist I. 26— 28, II. 20-24 din za 1 kg.
Sadje. Jabolika I. vre te 4 din, II. 2.50, III. 1.50; hruške I. 6, II. 3, III. 1.50; češplje 2—4, domače breskve 2—4, grozdje 4—8, orehi 8, luščemi orehi 26, dinje 2, lubenice 1.50 din za lkg.
Mlevski izdelki. Moka šit. 0 1 kg 2.90— 3.25 din, št 2 2.70-3.05, št. 5 2.85—2.90 št. 6 2.30-2.65, kaša 3.05-3.60, ješprenj 2.90—3.25, ješprenjček 4.30—7, otrobi 1.30 —1.55, koruza 1.70—2.40, koruzni zdrob 2.25, pšeničmi zdrob 3.30, ajdova moka 4 —5, ržena moka 2.7Q-3.20 din z* lkg.
PRAV m NASVET!
Onemoglostna podpora. F, Z. Prosili sle pri OUZD za priznanje onemoglostoe podpore. Prošnja je bila zavrnjena, češ da niso podani predpogoji za to, ker nimate za 250 tednov zavarovine članstva, ampak le 180 tednov zavarovanega članstva, ampak le 180 ni prijavil v zavarovanje neki opekarnar, kjer «te bili zaposleni skozi 3 leta. Vprašate, če lahko uveljavite zato kako odškodnino? — Napram OUZD ne morete uveljaviti več svojih pravic, ki ste jih po krivdi bivšega delodajalca zgubili. Po našem mnenju pa lahko zahtevate odškodnino od tistega delodajalca, ki vas proti zakonitim predpisom ni prijavil v zavarovanje. Svetujemo vam, da se obrnete na Delavsko zbornico v Ljubljani, kjer vam bodo brezplačno pojasnili, koliko bi znašala vaša onemoglostna renta, če bi bili pravilno prijavljeni. Za ta znesek — rento — boste potem s pravico revnih pri okrajnem sodišču tožili tistega delodajalca, ki je opustil vašo prijavo. Dokazati bo6te morali, da 6te res bili zaposleni v takem obratu, čigar delavci morajo biti zavarovani.
Odpravljen od doma. R. A. Ko ste se poročili in ste dobili od očeta zemljo za lastno hišico, 6te bili odpravljeni z doma. Če ste potem z ženo kljub temu še pomagali na očetovem posestvu z delom, ste pa zato tudi še vedno kaj prejeli v živilih od doma. Očetovo posestvo je prav za prav že bratovo, kateremu ga je oče izročil, sebi pa je pridr-žal dosmrtno gospodarstvo. Če je oče sedaj bolan, je niegova 6tvar, če pusti bratu-pre-vzemniku, da dejansko gospodari in prodaja, kar pač hoče s posestva. Vi tega bratu ne morete prepovedati, če mu to oče pusti. Sedaj imate samo še to upanje, da boste po smrti očeta zahtevali dopolnitev nujnega deleža od brata-prevzemnika, če smatrate, da ste s kosom zemlje ob poroki premalo dobili od doma.
Vojaški rok. Š. J. D. Leta 1935. ste prevzeli posestvo od staršev. Lani ste bili potrjeni za 18 mesecev. Starši so umrli, bratje in sestre so pa odšli od doma, tako da 6te ostali sami na posestvu. Vprašate, ali bi lahko dosegli oprostitev vojaške službe, ali pa vsaj skrajšani rok. — Oprostitve naijbrže ne boste mogli doseči, ker vas po predpisih zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ne bodo smatrali za edinega branitelja družine. Za edine hranitelje se namreč smatrajo rekruti onih rodbin, ki se vzdržujejo izključno od osebnega dela in zaslužka rekrutovega in plačujejo na leto manj kot 120 din neposrednega davka in v katerih ni nobenega rodbinskega člana sposobnega za delo in pridobivanje. Pripadal bi vam pa skrajšan rok po predpisu, ki se glasi: »onim, ki 6e hranijo 6ami, aLi ki 60 sami ter so podedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno obdelovati, ali ki so podedovali obrt, ki ga morajo osebno voditi, se
skrajšuje rok 6luibe v stalnem kadru na devet mesecev. Prošnjo bi bilo vložiti pri poveljstvu vojaškega okrožja.
Dobrovoljec. M. J. Služili ste v Rusiji za časa voijne kot dobrovoljec. Potrdila niste dobili nobenega. Vprašate, kako bi postopali, da bi vas priznali za »dobrovoljca«. — Malo pozno ste 6e spomnili na 6Voje dobro-voljstvo in ste že zamudili korake, ki 60 bili potrebni, da se vam priznajo ugodnosti po zakonu o dobrovoljcih. O vprašanjih o priznanju dobrovoljskih svoj6tev odloča ministrstvo za voij6ko in mornarico ter izdaja o tem uradna potrdila.
Zavarovanje pri banki »Feniks«. K. J. —> Obrnite se na navedeno zavarovalnico 'samo, ki Vam bo najlaže pojasnila, kdaj in koliko zavarovalnine vam bo izplačala.
Oprostitev od ljudskega dela na cestah. N, V. Slišali 6te, da je kuluk odpravljen. Vprašate, ali to velja za V6e ceste. Kuluk ni odpravljen, kakor mislite. Pač pa je minister za gradbe oprostil dravsko banovino ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam vse dotlej, dokler bo preskrbljenih v banovinskem proračunu in v proračunih okrajnih cestnih odborov dovolj sredstev za gradnjo in vzdrževanje označenih cest. Za občinske ceste pa ta oprostitev ne velja. Občine, ki ne razpolagajo z rednimi denarnimi sredstvi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, 60 še vedno zavezane iste popravljati z ljudskim delom.
Spor zaradi stanovanja. M. S. V bratovi hiši imate izgovomjeno stanovanje. Brat pa je stanovanje oddal drugi stranki in vam ponuja podstrešno sobo. Vprašate, kako bi prisilili brata, da izpolni svojo obveznost. — Pri zapuščinski razpravi ste se odpovedali višjemu deležu. Ali bi ga 6edaj lahko izterjali. — Če brat ne drži obveznosti, ga lahko k temu prisilite s tožbo. V pravdi se bo tudi razčistilo vprašanje, kakšno stanovanje vam je izgovorjeno. Če 6te 6e deležu enkrat odpovedali, ga ne morete ponovno zahtevati.
SEJMI
25, septembra: živ. in kram. Višnja gora, Bučka pri Krškem, Slovenska Bistrica, Sv. Jurij pri Celju, svinj. Središče. — 26. septembra: živ in kram. Črnomelj, 6vinj. Dol. Lendava, konj. in gov. Maribor. — 27. septembra; živ. in kram. Podbukovje pri Vidmu. — 28. septembra; svinj. Turnišče, živ. in kram. Dol. Lendava, živ. in kram. Sodraiica. — 29. septembra; živ. in kram. Mirna peč, gov., svinj., konj. in kram. Drno-vo, živ. in kram. Grosuplje, živ. Lesce, živ. in kram. Mengeš, Mirna peč, Nova vas, Rovte pri Logatcu, Škofja Loka, živ. in kram. Marenberg, Pilštajn, Šoštanj, širigova, Veržej, Gor. Lendava, 6vinj, in drob. Maribor. — 30. septembra; živ. in kram. Vače pri Litiji, .Vransko,