164. številka. Ljubljana, v četrtek 20. julija 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, iaimai nedelja in praznike, ter velja po polti prejeman sa avetro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za taj e delel« toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 0 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr, če ae trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v apravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon Ml. 3-4. Slovenščina za Nemce. Ko si je slovenski narod po dolgem, napornem in dragem bojevanju končno priboril mrvico ravnopravnosti, ko se je končno vsaj v teoriji deloma priznala pravica njegovemu jeziku tudi v uradih, in ko je praktična potreba dokazala, da brez znanja slovenskega jezika skoro ni izhajati v slovenskih pokrajinah, takrat je učna uprava na srednjih Šolah na Slovenskem ustanovila tečaje, v katerih naj bi se Nemci naučili slovenskega jezika, da bi se tako kvalificirali za službovanje v slovenskih pokrajinah. Ti tečaji so na jako slabem glasu. Tudi najSirŠi krogi vedo, da so ti tečaji prav za prav le karikature, in da v njih pridobljeno jezikovno znanje v resnici ni vredno piSkavega oreha. Učna uprava tudi nikdar ni mislila na to, da naj bi se obiskovalci teh razupitih tečajev dejanski in temeljito naučili slovenskega jezika. To se vidi že iz tega, da se je učni vspeh v teh tečajih smatral za popolnoma postransko stvar, in da vspehi in nevspehi v učenju slovenskega jezika niso prišli pri klasifikaciji čisto nič v poštev. Koder je pouku že v naprej vzet vsak pomen, tam pač ni misliti, da bi se dijak dotičnoga predmeta resno učil. In tako vidimo po vseh srednjih Šolah, da so učni vspehi v teh tečajih pod ničlo, in da profesorji tudi tistim dijakom ne dajo slabega reda iz slovenščine, kateri dobrega reda ni najmanj niso zaslutili, a to le zategadelj, da bi se dotičnim dijakom .spričevalo ne pokvarilo", — kakor se glasi stereotipni izgovor. Nemci obiskujejo te tečaje zgolj in jedino radi tega, da imajo v svojih spričevalih red tudi iz slovenskega jezika, da morejo dokumentarno posvedočiti, da so se slovenskega jezika učili. In ta fiktivni iz kaz o znanji slovenskega jezika se potem pri oddajanji služb popolnoma resno upošteva, ta spričevala se smatrajo za popolni legalni izkaz, da je dotični kompetent zmožen slovenskega jezika ter vsposobljen za službovanje mej slovenskim prebivalstvom. LISTEK. Ob otvoritvi vrhniške železnice. (Spisal Ciril.) Še nekaj dni in stekla bo železnica iz Ljubljane do Vrhnike. Dne 23. t. m. se bo slovesno otvorila in izročila prometu. Ljubljana, že tako imenitno križišče železnic, obogati zopet za jedno progo, Ljubljančanom pa se bo nudila zopet nova stran za nedeljske izlete. Kraji med Ljubljano in Vrhniko so večini manj znani in tudi v prijazno ležeči trg Vrhniko je zahajalo doslej primeroma malo obiskovalcev. Brezovica, Dragomer, Gorica, Log, Bevke i. dr. so bile našemu Širšemu občinstvu več ali manj španske vasi; izvzeti moramo tu pač naše kolesa-rice in kolesarje, ki si kaj radi izbero pot na Vrhniko, kajti med potjo se nudi s kolesa čestokrat za hip lepa pokrajinska slika, bodisi da vzplava oko čez barje proti temnemu Krimu in njegovim porastenim sosedom, bodisi da se oziraš po svetlo zelenih bregovih brezo viških in drago merskih hribov, ras katere pozdravlja marsikaka bila cerkvica, dočim se v njih podnožju beUjo mična gola. Letos je naučno ministrstvo v zadevi neobligatnega poučevanja slovenskega jezika za Nemce na naših srednjih šolah izdalo nov ukaz. Ta ukaz z dne 22. febru-varja 1899. št. 2791 določa, da se sme red iz slovenščine pri dijakih, katerih materinski jezik ni slovenščina, upoštevati samo tedaj, kadar je dober, kadar pa je red slab, tedaj se ne sme upoštevati niti pri konstatiranju splošnega napredovanja. Ne vemo, v koliko se je doslej ta red upošteval pri konstatiranju splošnega napredovanja. Bržčas ravno toliko, kakor red iz petja, iz kaligrafije in iz stenografije, saj je naravno, da se splošno napredovanje spozna iz vspevanja v vseh predmetih, katerih seje dijak učil, in je torej tudi vspešno učenje vplivalo na splošno napredovanje, izraženo v vsakem spričevalu. Odslej temu ne bo več tako. Uvaže-valo se bode pač ne vspešno učenje kaligrafije in petja, ne pa tudi nevspešoo učenje slovenščine. Leni dijak, ki se vpiše — največkrat proti svoji volji — v slovenski tečaj, ne sme imeti niti sence škode vsled svoje lenobe. Ako se slovenščine tudi čisto nič ne uči, ako bi se našel profesor, ki bi mu v spričevalo zapisal iz tega predmeta tretji red — vse to ne bo imelo pomena. Tretji red iz slovenščine dijaka ne bo oviral prestopiti v višji razred, kakor ga ni poprej oviral, in celo na splošno napredovanje ne bo vplival, tako da se lahko zgodi, da dobi odličnjak spričevalo, katero mu na prvem mestu potrjuje, da je vzorno marljiv, dasi ima iz slovenščine — trojko. Namen ministrskega ukaza je prozoren kakor steklo. Namen mu je, potisniti slovenske tečaje za Nemce do najpopolnejše brezpomembnosti in tako na jedni strani doseči, da si ne bodo preveč belili glav s slovenskim jezikom na drugi, strani pa moralno prisiliti profesorje, da dajo tudi najzanikrnejšim dijakom dobre redove iz slovenščine. Vsak profesor se bo ženiral zapisati dijaku trojko iz slovenščine, ko mu bo spričevalo potrdilo najlepše, vzorno napredovanje v obče, saj bi bil s tem No, ko bode žvižgal redno vsak dan mimo teh krajev „lukamatija", dobili bodo izvestno tudi ti lepi kraji svoje prijatelje, turiste in neturiste, in kmalu ne bodo nič manj znani in priljubljeni, kakor drugi kraji ljubljanske okolice ob gorenjski, dolenjski in kamniški Železnici. Naši ljudje so sila hudomušni. Radi se norčujejo iz vsake nove stvari, pa naj si bo že vodovod ali elektrika ali železnica. Koliko dobrih ali slabih dovtipov je moral nekdaj „požreti" ubogi kamniški „šporherd" ali „koferaašina" ! Tako so namreč krstili svoj čas kamniški vlak. In tudi sedaj, ko je dodelana vrhniška železnica, dobiš take „zlogolke" hudomušneže, ki, predno vedo kako in kaj, že spuščajo puščice na vrhniško železnico, ki bo po njihovem mnenju nekak .Šporherd" oziroma „kofemašina" št. 2, katero bo treba potnikom — kakor baje svoj čas kamniško siroto — pod klancem malo porivati. Nasproti tem zlogolkom se moram kot iskren častilec Vrhnike in nje okolice odločno zavzeti za vrhniški vlak, ker če bi vrhniški vlak tudi bil .šporherd", ne bo treba porivati, kajti na vsej progi ni nobenega takega klanca, da bi ga strojček ne zmogel ... Hudomušneže pa vabim, naj me spremijo ob novi progi do prijazne Vrhnike. »Ajnltajgn I Bresowltz, Log, Drenov osmešen samo dotični profesor, kajti vsakdo bo dejal, da je dotičnega- dijaka ali po krivici preganjal ali pa da je tako slab učitelj, da še uzorno marljivega dijaka ni mogel toliko naučiti, da bi mu bil dal tisti revni „geniigend", kateri ae navadno čita v teh spričevalih. V formalnem oziru bodo pa taka spričevala veljala slej kakor prej za popolnoma veljavna in bodo njih lastniki tudi v prihodnje ž njimi dokazovali svojo jezikovno vsposobljenost za javne službe na Slovenskem. V očigled temu postopanju moramo ponovno protestovati proti tej praksi pri učenju .slovenskega jezika in oddajanji služb. Slovenci ne zahtevamo, da bi se Nemci morali učiti našega jezika. Ako se ga nečejo učiti, naj puste. Zahtevati pa moramo z vso odločnostjo, da mora vsak javen funkcionar na Slovenskem biti slovenskega jezika v resnici in do cela zmožen, dočim sedaj kar mrgoli uradnikov, kateri niso zmožni, zapisati pravilen slovenski stavek, in katerim se tudi najpo-nižnejši vseh ponižnih kmetičev v obraz smeje, kadar začno slovenščino lomiti. Ni še dolgo tega, kar je „Slovenski Pravnik" priobčil članek, v katerem je bilo razloženo, kaka izkazila smejo veljati kot zakoniti dokazi za jezikovno vsposobljenost kompetentov za javne službe. Dotični članek smo ponatisnili tudi mi, in ker se ga čitatelji gotovo še spominjajo, ni treba, da ponavljamo njega vsebino. Take zakonite dokaze, kakor jih moramo zahtevati, pa Nemci ne bodo mogli dobivatif dokler se sedanji način poučevanja slovenskega jezika ne preuredi, dokler slovenščina ne postane za tiste, ki so se oglasili, resen predmet, tako resen, kakor vsak drugi. Žal, da smo do tega dlje, kakor kdaj poprej, saj se je z navedeno ministrsko naredbo slovenščina potisnila še na nižje mesto, kakor je je zavzemala doslej, Še za kali gnitij o in za petje! _ grič, Oberlaibach ! Ajnštajgn !" — Oh blažena nemščina na naših kolodvorih ' Že čujem vpiti tako na peronu južnega kolodvora sprevodnika z glasom starega petelina. Le hitro! Kar smuknimo v železniški voz! Traral Kratek žvižg — .fertek« i — Vlak se začne pomikati in — z Bogom, bela Ljubljana I Predno se še dobro zavemo, imamo za sabo že zadnje hiše okoli tobačne tovarne , ki spadajo še v okrožje ljubljanskega mesta. Opekarne, razstresene po glinških tratah, iti hiše glinške vasi leže pred našimi očmi, v tem ko nas pozdravlja Črez bujna polja, ki se širijo do podnožja rožniškega gričevja, mična cerkvica z Rožnika. Skoro smo na Viču, slavnem kraju ljubljanske okolice, kjer zadnji čas opazujemo precej narodnega življenja. Resnici na ljubo pa bodi tu povedano, da Vičani niso tako hudi, kakor poročajo nekateri nervozni poročevalci ljubljanskim listom, in da se z Vičani lahko prav dobro izhaja. Ozrimo se od tu v široko dolino, napajano od bistre Gradašice, proti Dobrovi, kamor se nam je pogled prav lepo odprli Na eni strani meji jo nizko gričevje, raz katero gleda ponosni grad Bukavice, na dragi strani pa ji delajo lep okvir podime-relki hribi, v katerih podnožju čepi vas Šmartno, kjer pa, dragi popotnik, nikdar ne V I JuhljHiil. 20. julija. K položaju. .Narodni Listv" so prinesli iz poslanskih krogov članek, v katerem čitamo med drugim : Ni več dvoma, da je nastopila v politiki te države odločilna doba. Avstro-ogrska nagodba je dovršena, in sedaj je stvar vlade, da napravi tudi v tej polovici države red. Absolutistično nikakor ni možno dalje vladati tudi pri nas, kakor se ne vlada na Ogrskem. Ali je pa to s sedanjim parlamentom mogoče ? Ne ! Pri njegovem velikem kompetenčnem krogu, ko se združi vsako vprašanje s političnimi in narodnimi vprašanji, to nikakor ni možno. Le če se kompetenca državnega zbora omeji in če se kompetenca deželnih zborov razširi, je možno napraviti red. Čitamo, da bode vlada porabila vsa sredstva, da začne parlament zopet poslovati. Xe verjamemo, da se ji to posreči. Ako hoče porabiti sredstva proti nam, nastopijo proti nji vse slovanske in avto-nomistične stranke. Obstrukcionistov pa ne zadovolji sicer, ako jim ne prizna popolne hegemonije. Govori se o konferencah glede jezikovnega vprašanja. Nemci pa ne pridejo, dokler se jim Čehi ne uklonijo, na to pa morejo čakati do sodnega dne. Čehi se Nemcem ne uklonijo nikdar. Rekli smo nedavno: Ako se nam ne izpolni, kar se nam je obljubilo, spremenimo svojo taktiko. Kdaj se to zgodi, tega ne more nihče povedati. Čakali smo že dosti dolgo ter doživeli mnogo bridkega. Sedaj pa treba kmalu začeti delati, sicer poide češkemu narodu vse potrpljenje. Naši poslanci pa ne smejo biti le odločni, nego tudi previdni i da ne napravijo usodne napake. Prehitro nastopanje bi koristilo samo ob-strukciji in bi nam škodilo. Pripraviti se moramo toraj na vse strani, da pride položaj, ko spremenimo svojo fronto, ko posežemo v razmere z vso odločnostjo in silo. Za sedaj pa treba še previdnosti, da nikogar ne razočaramo. Češki poslanci bodo delali tako kakor zahtevajo interesi naroda. vprašuj, koliko je na uri, če se nočeš seznaniti s pestmi sicer miroljubnih Šmar-čanov. Rodovitna polja in bujni travniki, mel katerimi teče železniški tir, plešejo okolu nas v velikih kolobarjih. Proti jugu črez mestni log in barje nam k tže Krim svoje temno pobočje. Zvesto nas bo motril ta malo zanesljivi vremenski prorok ljubljanski na vsem našem potu tja do Vrhnike. Črez dolino proti Dobrovi plava pogled k slikovitim vrhovom polhograškega pogorja. Še parkrat pretrese naše na trdih klopeh III. razreda počivajoče kosti težko-sopihajoči „luka-raatjćk", in približamo se podnožju brezoviškega hribovja in njega izrastkov. Vlak se ustavi pred lepo stavbo brezoviškega kolodvora. Brezovica 1 To mora biti pa imeniten in \elik kraj. Tacega kolodvora državna železnica še v Ljubljani nima, boš dejal. To je sicer res, ali po kolodvoru ne smeš soditi ponižne vasice Brezovice, ki ima pač par stotin prebivalcev in lepo lego. Hiše, deset minut od kolodvora oddaljene, leže precej razstresene in so posejane ob tržaški cesti, ob podnožju hriba in po bregu okoli lepe brezo-vlike cerkve. Sicer je pa brezoviika fara, h kateri spadajo sosedne vasi Log, Dragomer, Lukovioa, V nanje in Notranje Gori ena največjih fara na Kranjskem. Premeteni Ogri. Ogri so si izmislili jako praktično sredstvo, ki jim pomore, da jih povišanje kvote ne bo prav nič bolelo. Povišanje naj bi namreč — tako zahtevajo ogrski politiki — plačala Hrvatska Hrvatska kvota za skupne hrvatsko ogrske potrebščine naj bi se povišala v toliko, kolikor bi morala plačati Ogrska več za skupne ogrsko avstrijske potrebščine Že sedaj plačuje Hrvatska 56 odstotkov deželnih dohodkov za skupne stroške in le 440 0 more porabiti za-se. < »gri pa bi radi Hrvatsko Se bolj molzli, tako da bi ji ne ostalo skoraj ničesar za domačo potrebo Hrvatje seveda slovesno protestirajo proti takemu zlorabljanju. Napredek v Črni gori. Crnogorska mesta so dobila pravico, da si smejo izvoliti svoje župane in občinski svet 12 členov, ki bodo upravljali mestno premoŽenje in občinske dohodke. Vlada si je pridržala nadzorstvo. Doslej je bila komorna blagajna in deželna blagajna skupna, izvršilo se je že nekaj volitev. Tudi na Cetinju so se izvršile volitve ugodno za vlado, ter so prišli v občinski svet sami konservativni elementi. Vendar pa imajo največ zaslug za ta napredek črnogorski „mladi", ki so doslej vedno napadali vlado, da je Črna gora za ostala, in da je Bosna že daleč nad njo v uredbi občin. Atentat v Belemgradu. Ruski car je dal srbskemu poslaniku generalu Savi Gruicu Anin red I. razreda. Gruiea je Milan obdolžil zarotništva, ga je črtal iz srbske vojske, mu vzel šaržo generala ter ga je zapletel v preiskavo. Odlikovanje Gruica je pač razločen odgovor carja na Milanova zločinska spletkarjenja proti radikalnim prvakom. — Novosadska .Zastava" je prinesla iz peresa dr. Gjura Ku-stundica senzacionalno objavo. Dr. Kustuudic je Črnogorec, katerega so pred nekaterimi leti izgnali iz Srbije. K njemu je prišel 12. julija, torej po atentatu na Milana, neki bivši srbski častnik in sedanji postajni načelnik Savo Ivanović ter ga je imenom Milana prosil, naj izjavi, da so imeli radikalci pri dr. Miladinovicu sestanek, ki se je bavil z atentatom na Milana. Za to laž je ponudil Milan dr. Kustundicu, da se sme vrniti v Srbijo, sicer pa mu je zagrozil, da ga bo uničil prej ali slej. Anglija in Transvaal. „Times" je prinesla brzojavko, s katero se sporoča, da je „Volksraad" v Preto-riji sklenil, dati volilno pravico vsem int. landcem, angleškim prisiljencem, ki bivajo že sedem let v Transvaalu. S tem so Transvaalci skoraj popolnoma ugodili Angležem ter je s tem odpadel vsak povod za vojno. Neodločeno je samo še vprašanje glede dveh let čakanja. To vprašanje pa je nebistveno. Vsekakor more postati razširjenje volilne pravice za Boerce usodno. Slovensko sokolstvo. Telovadba ,,gorenjskega Sokola" ob izletu kranjske ..Narodne čitalnice" v Pod-brezje. Prvi letošnji nastop tega še mladega „Sokola" je pokazal, kaj premore mlada, če Tu je križišče južne in vrhniške železnice. Tu se odcepi od dvotirne proge južne železnice jednotirna proga proti Vrhniki Brezovica je obenem tudi postaja južne: železnice za tržaške vlake. Južne železnice dvotirna proga vodi od tu proti jugozahodu mimo Vnanjih in Notranjih Goric in potem skozi barje k podnožju Krima in njegovih sosedov ter se vedno bolj oddaljuje od nove proge tja do Borovnice. Od tu pa se po velikanskem ovinku zopet približa Vrhniki. Ta trg leži tako nizko od tira južne železnice, da bi bila postaja ob nji gori v hribu preveč od rok. Zato se je zgradila od Brezovice do Vrhnike, skoro v ravni črti nova proga, ki se bode sedaj otvorila in pričakuje podaljšanja od Vrhnike črez Vipavo v Gorico . . . Turist bi jo vdaril z Brezovice črez hrib na Dobrovo, ležečo na drugi strani brezoviškega hribovja ob vhodu v dolino potoka Švice ali Horjulšice, dotoka Gradaščice. Na potu skozi radniško dolinico ob šumljajočem potoku skozi tihi gozd, v katerem pojo divji petelini, in naprej črez hrib se bi mu nudila dostikrat lepa gozdna idila, ki mu zapusti v duši trajen spomin. Kdor pa gleda v svoji realnosti veliko bolj na to, da ga kmalu sprejme krčma v svoje prozajično okrilje, jo bo mahnil kam bližje. (Konec prita.) tudi Se nerazvita moč, kaj premore vztrajnost in nepopustljivost Komaj in komaj čakal je .gorenjski Sokol", da bi začel zopet telovaditi, kajti telovadi se razven par izjem samo zadnji teden pred nastopom. Vender je naš Sokol komaj čakal prilike, da ae pokaže na polju prvega sokolskega delovanja — na telovadišču. Pri prostih vajah nastopilo je 20, pri vajah na bradlji, konju in drogu 10 telovadcev. Kar se tiče vaj s palicami bilo je takoj opažati, da druStvn manjka tehnično povsem izveZbanega načelništva, in to mu ni Šteti v greh, vsaj kaj tacega še starejša društva nimajo. Vaje s palicami so se vršile po taktu jako priproste godbe povsem sočasno, a kar se tiče gibov nog in rok večinoma nedosledno. Si desint vires, tamen est laudanda voluntas, a ta voluntas naj bi trajala celo leto in ne samo jeden teden, nastopil bi vsak rad, a učiti se ne ljubi nikomur. — Preidimo k telovadbi na orodjih Na bradlji so se izvajale vaje večinoma precej elegantno in dosledno, a k pristopu k orodju in odstopu od njega bilo bi še marsikaj omeniti. Kar se tiče telovadbe na konju, je sploh že pohvalno, da društvo le to goji, ker se naša sokolska društva konja najbolj bojo. Nastopilo je tudi tu par dobrih, ne Se prav dobrih izjem, a vendar prave tehnike razven pri dveh rednih vajah le ni bilo. Na drogu bil je nastop kar najboljši, pri večini je bilo pač pogrešati prave elegance. Iz vseh rednih vaj na teh treh orodjih kazalo se je vendar, da je duh češko-so-kolske vadbene tehnike jel tudi že preSi-njati bistre možgane gorenjskih telovadcev, med katerimi bi bilo omeniti posebno voditelja telovadbe na orodjih, vaditelja Konrada Geigerja, kateremu pristoja prav za prav ves vspeh. Upamo, da bode odbor podpiral njega težnje; boljSega vaditelja si pač ne more želeti, ker jedino on je vsaj nekoliko sistematično, če tudi ne tehnično izvežban. Žalostno je, da v naših sokolskih krogih vlada mnenje, da sam sokolski kroj stvari pravega Sokola ; večina nosi sokolsko obleko samo za parado. Koliko lepše bi bilo, ako bi tudi Vi, bratje Sokoli, ki ste telovadce gledali in občudovali, sami stopili na telovadišče, vsaj pri prostih vajah, kajti kaj često se čuje predbaci vanje, da nastopajo pri Sokolu samo golobradi mladeniči. Ti pa Gorenjska, probudi se iz svojega spanja, stopi na telovadišče in še le potem si nabavi rudečo srajco in sokolsko obleko! Kako bi se vam divili drugi, kako bi vam sledili, kako veselje bi zavladalo v pravih sokolskih krogih, ako bi se med vami .Podbrezjani" rodil nov, krepak Sokol na pravih in trdnih temeljih, kako rad bi vas .gorenjski Sokol" podpiral v vseh vaSih težnjah. Bodite zavedni, a ne samo navdušeni, kajti navdušenost pri nas Slovencih premine črez noč! Vi pa bratje gorenjski, oprostite mi par trpkih besed, ter skušajte izboljšati ta podedovani greh. Prostost v duhu, v srcu smelost, v roki moč in šlo bode vse, zasijala bode nova, detinska zarja slovenskim Sokolom. — Na zdar ! E. Janez Rus. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 19. julija. Seji je predsedoval župan Hribar. Obč. svet. Pavlin je nujno poročal o nastanitvi vodovodnega in elektrarniškega urada v novem .Mestnem domu*. To je potrebno, radi temeljitega nadzorstva. Poročevalec je predlagal, naj se zahtevani prostori v .Mestnem domu" prepuste" vodovodnemu uradu proti najemščini 400 gl. na leto in elektrarni Skemu uradu proti najemščini 350 gld. — Sprejeto. Obč svet. Grošelj je nujno predlagal o podaljšanju vodovodne cevi na Lehnerjev svet za topničarsko vojašnico. Sklenilo se je, dovoliti podaljšanje in zaračunati Leh-nerju instalacijske stroške od srede ceste. Po poročilu obfi. svet. dr. S tare ta se je mestnim stražnikom za zasledovanje psov brez mark v letu 1898. dovolila nagrada 50 gld., katero magistrat razdeli mej dotične redarje po številu zasačenih psov. O nakupu neke parcele za napravo steze z Ilovice do Barjanske šole je poročal obč. svet. dr. Stare. Sklenilo ae je kupiti zadevno parcelo za svoto 180 gld. 0 spremembi stavbnih črt pri deželnem dvorcu je poročal obč. svet. Pavlin. Sirokost Vegovih ulio je projektirana na 22 m, podaljšanje Židovske steze pa na 8 m. Izkazala ae je potreba, da se deželni dvorec razširi proti Vegovim ulicam in skrči na strani podaljšane Židovske steze. Zajedno je deželni odbor prosil, da se mu odstopi na Kongresnem trgu nekaj sveta za arhitonsko olepšavo poslopja. Vegova cesta bo tudi vsled te premembe širja, kakor je bila prej, podaljšana Židovska steza pa bi se razširila na 16 m. Poročevalec je predlagal, naj ae ugodi prošnji dež. odbora a pogojem, da dežela odstopi ves neporabljeni avet, v zameno za avet, ki ga občina prepusti deželi. Obč svet. Žužek je poročal o napravi javnega trga pri deželnem dvorcu. Vlada ni dovolila zazidanja sveta pred fasado nove justične palače in izrekla, naj se na dotičnem svetu napravi javen trg. Občina se je tej želji udala in je poskušala dobiti tudi v to potrebni svet Zeschkovih dedičev. Da bi Zeschkovi dediči tega sveta ne mogli zazidati, ae je sklenilo, pre meniti regulačni načrt v tem smislu, da se napravi na dotičnem svetu trg, in se naprosi ministrstvo za primeren prispevek k stroškom te naprave. Župan Hribar je pripomnil, da se je že obrnil radi prispevka na juatično mini-strstvo. Obč. svet. Žužek je poročal o pre-membi stavbne črte ob Virantovem vrtu v Trubarjevih ulicah. Sklenilo ae je, določiti črto tako, da bo tekla paralelno a Smre-karjevo hišo in zložno z Virantovo hišo. Vsled tega bo mesto moralo kranjski hra nilnici odstopiti nekaj sveta, hranilnica pa meatu. Ker je kranjska hranilnica prispevala k regulaciji Trubarjevih ulic, ae ji potrebni avet odstopi brezplačno. Isti poročevalec je nujno poročal o odstopu sveta nasproti senpeterske cerkve, kjer ae miali zidati glnhonemnica. Vlada bo občini prepustila nekaj sveta za ceste in sicer 690*5 □ sežnjev. Sklenilo se je plačati □ aeženj po 6 gld., to je po isti ceni, kakor je vlada svet plačala. Kupnina ae izplača v dveh letnih obrokih. Obč. avet Žužek je poročal o načrtih in proračunih za poslopje Stubenbergičine ustanove v Gradišči. Stavba bo veljala okroglo 38000 gld. Ker bo torej od svote, ki je na razpolaganje, Se nekaj ostalo, naj se naroči magistrata, da razpise dela, da se začne zgradba Se letos. Obč. avet. dr. Stare je priporočal, naj se pri stavbi štedi kar mogoče. Pri kletčh, kakor so projektovane, se bože dalo nekaj prištediti, narede* naj ae manjše, in opuste* naj se traverze. Kazalo bi to toliko bolj, da se prihrani majhen kapital, iz katerega ae bode hiSa potem popravljala Občinski avet. Len če je priporočal, naj se narede* kleti, kakor so projektovane. Tudi obč. svetnika Grošelj in Predovič sta zastopala stališče, da so kleti potrebne, poročevalec obč. svet. Žužek pa je povdarjal, da so stanovanja narejena po navodilih odseka, in da so kleti potrebne iz praktičnih in zdravstvenih ozirov. Občinski svet je sprejel poročevalcev predlog, dosta vek dr. Stareta je bil odklonjen. Obč. svet. GroSelj je poročal o napeljavi kablja z Grada do .Mestnega doma". Sklenilo se je z ozirom na to, da bo v .Mestnem domu" gasilno društvo nastanjeno, napraviti podzemeljski kabel s porabo starih aparatov in dovolilo za to 700 goldinarjev. Obč. svet. Prosenc je poročal o dovolitvi dodatnega kredita za nekatere poprave v mestnih Šolah. Dovolilo se je skupaj 338 gld. 20 kr. Sledila je potem tajna seja. Dnevne vesti V Ljubljani, 20. julija. — Osebne vesti. Občinski svet ljubljanski imenoval je v sinočni tajni seji prvega mestnega komisarja gospoda Jakoba Tom ca višjim mestnim komisarjem s prejemki drugega činovnega razreda gospoda Janka viteza BleiweisaTrsteniškega mestnim tržnim nadzornikom s prejemki tretjega činovnega razreda, II. mestnega komisarja, g. Josipa Križaj a pa je uvrstil v III. činovni razred. Služba skladiščnika mestne elektrarne in vodovoda oddala se bode v današnji seji občinskega sveta. — še vadno kmetijska družba. Na občnem zbora kmetijske dražbe so nali klerlkaloi učakall vsliko blamažo. Vse ja bilo lepo in skrbno pripravljeno, di ae p?, laste* dražbe in njenega znatnega imetja, a katerim bi se dali napraviti najdrznejši eksperimenti, a vea načrt se je žalostno izjalovil. Ko bi imeli klerikalci količkaj upanja, da bi v odkritem bojo mogli smagati in drnžbo v svoje roke dobiti, bi ae gotovo tako ne togotili, kakor ae sedaj tog o te*. .Slovenec" izliva dan na dan cele gol ide gnojnice na posamne pristaše narodne stranke, in njegov srd ne pozna nobene meje. če je večina členov kmetijske dražbe res v njegovem taboru, kakor zatrjuje bahato, čemu potem taka jeza? Nekaj tednov bo ta večina že počakala, da pride na krmilo Ali pa mor a vedo klerikalci, da bi ae mogli družbeaamotihotapskimpotom polastiti, da pa je ogromna večina vaeh družbenih členov proti temu, da bi klerikalci v družbi gospodovali? Pri vseh avojih napadih zaradi naglega zaključenja obč. zbora pozablja .Slovenec*1 dosledno, da je ces. svetnik Mnrnik zaključil občni zbor šele potem, ko je bil vladni komiaar zagrozil, da ga razpnati. Cesarski svetnik afurnik je storil samo to, kar je hotel storiti vladn i komiaar aam zaradi škandalov, ki so jih uprizarjali »kmetje*: dr. Šu-sterSič, Breskvar, Pollak in com-pagnia bella! Ta okolnost kaže, kako neutemeljene so vse klerikalne rekriminacije in dolžitve, ta okolnoat svedoči pa tudi, da govori iz klerikalcev le jeza, ker ae je izjalovil njih tihotapski naklep. Ta okolnoat pa nas odvezuje tudi dolžnosti, zavračati inanlte, ki jih stresajo sedaj .Slovencevi" pisači na razne pristaše narodne stranke. Bilo bi za te može naravnost žaljivo, ako bi odgovarjali na surovosti in psovke, katere mečejo nanje puhloglavi pritlikavci in politični šarlatanje okrog .Slovenca*. — Vrhniška železnica Otvoritveni vlak, s katerim se peljejo zgolj povabljeni gostje, odide iz Ljubljane 23. t. m. ob 9. uri dopoludne in se vrne ob 5. uri popo-ludne v Ljubljano. Redni promet se začne dne 24. julija. Postaje Brezovica, Drenov grič in Vrhnika so urejene za ves promet, postajališče Log pa samo za osebni in za prtljažni promet ter za sprejemanje in oddajanje tovorov v celiu ~»f»onih. Od dneva otvoritve vozili bodo na. prftgf ^ijrflaljann Vrhnika vsak dan po td]s mešani vla* tja in nazaj, namreč vlalu St. 2702, 2703, 2704,2707 in 2708, in se bo od istega dne tudi poštni vlak St. 10 proge Dunaj-Trst ustavljal na Brezovici ter od tam odhajal ob 1. uri 8 min. popoludne. Pri vlakih na vrhniSki železnici se bodo rabili samo vozovi I. in III. razreda. — Izlet „Sokola" v Tržit k desetletnici tamošnjega .Bralnega društva" bode v nedeljo, 23. t. m. Ako pomislimo, s kolikimi težavami in zaprekami se je imelo in se ima Se boriti mlado bralno društvo, je očividno, da je desetletnica tega narodnega društva na jako eksponiranih domačih tleh velike. narodne važnosti, in je dolžnost vsacega zavednega, rodoljubnega Slovenca, da s svojim pose tom izkaže temu društvu svoje simpatije in obodri njega člene k daljnemu, krepkemu narodnemu delovanju. Tudi .Sokola" odbor je spoznal to kot društveno dolžnost in se nadeja, da se členi prav mnogoštevilno odzovejo pozivu, katerega prijavljamo na drugem mestu. — „Slovensko umatnliko društvo" priredi v nedeljo, 23. t. m- svoj prvi redni občni zbor ob 10. uri dopoludne v .Narodnem domu". Opozarjamo člene .Slovenskega umetniškega društva" na dotično naznanilo v današnjem listu in se nadejamo, da se bodo občnega zbora udeležili v častnem Številu, saj jim bo voliti stalni odbor, ki bo moral krepko delati, da bo moglo prekoristno društvo čvrsto vspevati in napredovati. — Izlet češkega dijastva na Slovan ako se priredi pod protektoratom prof. Hraskega. Izlet je projektovan v velikem slogu, kot poučen in reprezentančen izlet. ČeSki dijaki odpotujejo v petek, 4. avgusta ponoči iz Prage in pridejo v nedeljo|, dne 6. avgusta ob 4. zjutraj na Bled, kjer ostanejo do 9. ure. Tedaj se odpeljejo z Bleda in pridejo v Ljubljano v nedeljo ob 11. uri 12 min. dopoldne. Ob 8. uri zvečer bo prijateljski sestanek v .Narodnem domu". V ponedeljek bo ob 0, uc slavnostni sprevod, opoldne banket v .Narodnem domu", popoldne izlet na Vodnikov dom, ob 8. nri zvečer pa slavnostni koncert t .Narodnem doma". Za torek 8. avgusta je projektovan izlet v Postojino, kamor pridejo izletniki ob 3. popoldne in od koder ae vrnejo o polnoči v Ljubljano. V sredo odidejo izletniki v Celje, kamor pridejo ob pola 10. ari dopoldne in kjer ostanejo ves dan. Od tod se odpelje jeden del izletnikov čez Dnnaj domov, dragi del pa se odpelje v četrtek v Trst, kamor pride ob pola 6. ari popoldne in od kode r se odpelje ponoči v Benetke. Pričakovati je za trdno, da bo slovensko občinstvo v vseh naših krajih ljube češke goste primerno sprejelo, da se pri ti priliki izkaže slovanska gostoljubnost. — Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran gosp. Lev Kreft doktorjem medicine. Častitamo! — Inštruktorji obrtnih zadrug ae bodo imenovali jeseni. Imenovanih bo Det inštruktorjev, in bo cela naša državna polovica razdeljena na pet okrožij. Inštruktorjem se dodelijo pomožni organi iz obrtnih krogov. Bržčas — tako vsaj sodimo po raznih znamenjih — pride Kranjska zopet v odvisnost od Gradca ali od Trsta, tako da od teh inštruktorjev ne bo imela nobene koristi. — Členi klube slovenskih biciklistov „Ljubljana", kateri ae udeleže v nedeljo dogovorjenega celdnevnega izleta, se zbirajo ob Vi7. uri zjutraj, oni pa, ki se udeleže poldnevnega izleta, se zbero ob 12. uri opoldne v lastni dvorani, členi drugih slovenskih društev so dobrodošli gostje. — Bismarckov rl ng v Celovou. Res, daleč smo prišli! Vlada prenaša s čudovito potrpežljivostjo tudi najnesramnejša izzivanja Lahov in Nemcev. S tem vzpodbuja seveda k posnemanju. Graški občinski avet je krstil lep trg v Gradcu na ime Biamarcka. Vsak človek je pričakoval, da ae vlada temu sklepu upre. Ali vlada tega ni storila. Molčala je kakor grob in to je dalo celovškim Germanom poguma, da posnemajo .najbolj nemško mesto v Avstriji". Celovški obč. svet je sklenil, da prekrati „ VelikovSki ring" v .Bismarck-ring" in od vladne strani ni proti tej demonstraciji nobenega ugovora, kakor ga ni bilo v Gradcu. Sledila bodo seveda se druga mesta, in tako se bo v kratkem zgodilo, da hodo vsa nemška mesta dobila velikemu «n vvaž liku Avstrije posvečene jttv -j U^.v Co) bo potem tujec prišel v našo državo in zapazil ta imena javnih trgov in ulic, bo po vsi pravici sklepal, da avstrijske vlade niso imele niti moči in smisla za avstrijski patriotizem, da bi se upale stopiti na pot nepatriotičnim manifestacijam in sklepal bo nadalje, da nemški živelj v habsburški monarhiji ne gravituje na Dunaj, ampak v Berolin. Francozi bi pač ne trpeli, da se imenuje kak javen trg na francoski zemlji po Moltkeju, niti Lahi, da se kaka ulica imenuje po Radeckem ali po Metternichu, niti Madjari, da po Havnava ali Paskeviču — samo pri nas ae dopušča demonstracije z Bismarckovim imenom. To je znak velike notranje oslabelosti, usode-polno znamenje za prihodnjost. — K metijsko-kemičnemu preskuse-liscu za Krsnjsko v Ljubljani poslale so v prvi polovici tega leta, t. j od 1. januvarja do 30. junija oblasti, društva in zasebniki 24 2 predme tov v znanstveno preiskavo. — Velike vojažke vaje. V popolnitev notice, priobčene v št. 148. .Slovenskega Naroda", se nam poroča, da se bodo letošnje vojaške vaje 28. divizije pričele že 6. avgusta na Notranjskem. V ta namen prestavljen bode pešpolk št. 27 iz Ljubljane (odhod 4. avgusta zjutraj) na Rakek, pešpolk Št. 47 iz Gorice (1. bataljon iz Maribora) v Planino, pešpolk št 87 iz Pulja (1. batalijon iz Celja) v Št. Peter, pešpolk št 97 iz Trsta v Postojino. V teh postajah manevrirali bodo polki do 20. oziroma 24. avgusta. Med tem Časom vršile se bode tudi strelne vaje na strelišču pri Vezulaku in sicer 7. in 8. avgusta za pešpolk št. 27, 10. in 11. za pešpolk št. 47, 12. in 14. avgusta za pešpolk št. 97. Pešpolk št. 87 odide 20. avgusta iz Št. Petra v Cerknico in 21. avgusta na strelišče. Tu se bode vr&ila 23. avgusta skupna strelna vaja pešcev in topničarjev (pespolka Št. 87 in 97, in 2. baterije topničarskega polka It. 7.) Od 25. do 81. avgusta potovala bode 65. brigada (obstoječa iz 87. in 97. pespolka, -6. sskadrona dragonaksga polka It, 5 in 1. in 2. baterije topničarskega polka It 7) na črti Postojina Logatec-Ljubljana-Kranj; 66. brigada (obstoječa iz 27. in 47. pespolka, 6. eskadrona dragonskega polka It 5 ter 3 in 4. baterija topničarskega polka It 7) na črti Planina-Idrija-Škofja Loka-Kranj. Dne 31. avgusta združi se cela divizija v Kranju in okolici, kjer ostane do 3. septembra. — Novomeike rezglednice. Z Goriškega smo dobili pritožbo, da so bile izdane v Novem mestu — sicer prav lične — razglednice, ki imajo na jedni strani napis: .Pozdrav iz Novega mesta — Gruss aus Rudolfswerta, na drugi strani pa napis . Correspondenzkarte — Cartolina di cor-rispondenza — Nur filr die Adresse — Soltanto per 1' indirizzo* — Res, jako čudno! — šolska izvestjs. .Letno poročilo štirirazredne dekliške šole v Kranju" izkazuje, da je na tem zavodu poučevalo v minolem šolskem letu sedem učnih moči Koncem šolskega leta je obiskovalo 126 deklic. — .Programm d es Staats-Obergvm-nasinms zu Klagenfurt" prinaša na prvem mestu katalog učiteljske knjižnice tega zavoda. Na zavodu je v minolem šolskem letu poučevalo 28 učnih moči. Učni jezik je seveda nemški, toda slovenski jezik se je v oddelkih za Slovence poučeval slovenski, v oddelkih za Neslovence pa nemški. Koncem leta je bilo na zavoda 445 dijakov, med katerimi je bilo po uradnem izkazu samo 73 Slovencev. Učni vspehi so bili po uradnem izkazu prav dobri. — Učiteljsko društvo zs postojinski okraj zborovalo bode dne 3 avgusta t. 1. v Št Vidu nad Vipavo. Dnevni red: Ob 10. uri sv. maša za pok. nadučiteljem Ivanom Rakteljem. Po maši odkrije društvo spomenik svojemu bivšemu članu Raktelju. Po končani slovesnosti zboruje društvo v šoli po sledečem redu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 3 pre-gledovalcev računa. 5. Volitev 7 odbornikov v društveno vodstvo za prihodnje leto. 6. Volitev 3 delegatov k zborovanju .Zaveze učiteljskih društev". 7. Nasveti. Odbor vabi p. n. g. učiteljice in g. učitelje ter vse prijatelje šole k obilni udeležbi. — Konaumno in poaojilno društvo pri Pobegih poleg Kopra priredi v nedeljo dno 23. julija popoludne veliko veselico z godbo, petjem in plesom. — Nesreče. V soboto je utonil pri kopanju v Ljubljanici Anton Božič, doma iz postojinskega okraja. Mrtveca so prepeljali v Borovnico. — Strela je ubila v ponedeljek 701etno mater posestnika Kralja iz Brežic, ko je sedela v sobi pri peči. — Požar. V Zatičini je strela užgala kozolec posestnika Jos- Goriška. Škode je 900 gld. Zavarovan je bil Gorišek le za 300 gld. — Vojaška godba svirala bo danes dne 20. julija popoludne ob 6. uri pod Švicarijo. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. do 15. julija kaže, da je bilo novorojencev 20 (= 2970 0 <,<>)» umrlih20 (=2970°/oo), mej njimi so umrli: za ošpicami 1, za vrstico 2, za jetiko 4, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=30%). iz zavodov 10 (=5011, o). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 7, za škarlatico 1, za tifuzom (iz dežele v tukajšno bolnico prinesena tujca) 2, za vratico 1 oseba. — Priloga. Današnja številka .Slov. Naroda" ima kot prilogo lepo vezani najnovejši vozni red (tudi vrhniški) izdan po marljivi in podjetni narodni tvrdki Iv. Bonaca. Vsakemu listu je pod kontrolo priložen 1 izvod torej se na reklamacije uprav-niltvo ne bo oziralo, ako pa kdo želi imeti še posebej kak zvezek naj se zglasi z 10 krajcarji pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani. * Nova tortura na Ogrskem. Sodišče v Vel. Varadinu je obsodilo lani kmeta Bolka radi goljufije in požiga na dve leti ječe. Kraljeva kurija pa je sodbo zavrgla, in Bolka oprostila Hkratu je odredila, naj se izroče spisi III. domobranskemu okr. zapovedništvu, da posto pa proti orožnikom, ki so sodelovali pri prvem zaslišavanju Bolka. Dvema pričama j e namreč bilo tudi znano, da so obtožencu, ki ae je pritožil, zvezali orožniki roke nad glavo ter ga po- stili več ur stati na eni nogi. Storili so to zategadelj, ker Bolka ni hotel povedati, kje je bil takrat, ko je začelo goreti. * Strašen ssmomor. Rudolf Bergner, predsednik novega društva za varstvo ži-valij, je bil radi očitanj, da blagajna njegovega društva ni v redu, poslednji čas toli razburjen, da ga je pripeljala soproga v zdravilnico dr. Paalena v Eggenbergu. Bergner je bil s tem zadovoljen. Ko pa ga je pustila v zdravilnici in se vrnila za nekaj ur v Gradec, je šel Bergner na vrt ter se ondi z mečem v palici enajstkrat zabodel. Trikrat je šel meč skozi vse telo tako. da mu je pogledal na hrbtu vun. Bergner je postavil meč na tla ter se je z golimi prsmi zaletaval v konec meča tako dolgo, da je omagal. Umrl še ni, a mogoče ni, da bi ozdravel. Bergner je bržčas hipoma zblaznel ter v tem stanju storil toli strašen čin. • Etna bljuje. Včeraj ob H. zjutraj so čuli ljudje ob Etni močno podzemeljsko bučanje. Kmalu na to pa se je dvignil iz žrela velik anski ognjen steber, hkratu pa je padal gost peščen dež. * Stretjsl ns ljubico in nase. Dne 11. t. m. je prišel delavec Čajkovac iz Djakova v Sarajevo ter poklical iz ondotne bolnišnice bolniško strežnico Cziszek. Ko mu je podala skozi ograjo roko, je ustrelil Čajkovac dvakrat na njo. Ona pa je pravočasno pocenila na tla ter se tako rešila. Obe kroglji sta ji šli preko glave. Čajkovac pa je mislil, da je ubil svojo nekdanjo ljubico ter se je ustrelil. ..Sovražnik ljudstva". V Sodenu, kjer je bila vedno dobro obiskana kopelj, je zahteval pred kratkim jako ugledni zdravnik dr Kohler od občinskega sveta, naj odstrani stranišča, ki so preblizu kopelj i, sicer da ne more vode več priporočati svojim bol nikom. Ker se občina ni brigala za zdravnikovo željo, se je dr. Kuhler obrnil do vlade, katera je začela stvar preiskavati; s pisal je tudi brošuro, v kateri je povdarjal, da je voda v Sodenu radi omenjenih stranišč okužena ter da vsled tega kopelj ni nikomur priporočati. Prebivalci Sodena so vsled tega silno razkačeni, pobili bo dr. Kohlerju okna, nekateri kamni pa so celo zdravnika samega zadeli in ga ranili. Komur je znana Ibsenova drama „ Sovražnik ljudstva" bode takoj opazil, da se je v Sodenu dogodil povsem isti slučaj, katerega je Ibsen v svoji drami že davno opisal. * V ujetni štvu roparjev. Nedavno so ujeli v okolici Niauste roparji grškega trgovca Baruksakisa, od katerega so zahtevali 4O0O turških funtov odkupnine. To bi moral sporočiti trgovec svojim sorodnikom, kateri naj bi prinesli denar na določeno mesto. Toda Baraksakis je dejal, da je moral delati 40 let, predno si je pridobil svoje premoženje, katero pusti svojim otrokom ter bil pripravljen umreti. A roparji so odnehali s svojimi zahtevami in se dogovorili s trgovcem, da jim njegova rodbina izplača kakor odkupnino samo 1300 turških funtov, kar je ujetnik sporočil sorodni ko m. V okolici Dorijana so pa roparji ujeli tudi nekega turškega beja, njegovega sina so pa umorili. Ljudstvo je vsled teh dogodkov silno razburjeno. Književnost — „ Slovanski Svet". Zadnja številka tega lista ima naslednjo vsebino: VeČina pa Jugoslovani. — 0 poslanstvu Poljakov. — Poročila. — Primorje i Trst. — Pravo zagodel ai v svet; spisal V—v. — Siromaško kolo — (pesem). — Ruska nepo-8redstvenja naturi. — A. S. Puškin v slo vanskih prevodih. — O .kritiku našega časa". M. Hostnik. — Ruske drobtinice. Božidar Tvorcov. — Iz novin. Drobtine. — DijaŠtvo. — Zmes. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost. — Vabilo na naročbo. — „Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina 14. zvezka: Zagorska: Ljubezen — pesem — Mokriška: Še letos tudi ... — pesem. — Zofka Kveder: Paolo. — Danica: Še enkrat narodna noša — Nada: Intrigant. — T. G. Masarvk: Mno-goženstvo in enoženstvo. — Danica: V odgovor gdčni. Vandi. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. — Kakor Že večkrat opazili smo tudi v tej številki precej tiskovnih pogreškov, ki kaze sicer jako zanimivo in raznovrstno vsebino. »Slovenko" znova priporočamo našim damam. Telefonična in brzojavna poročila. Gorica 20. julija. Zbor .Sloge" se je najvihar nejše dokončal. Udeležba ogromna. Ker predsednik ni dovolil debate zastran ponovnih volitev, nastal je pol ure trajajoč vihar, med katerim so duhovniki ob stopili mizo in izvršili volitev, dočim se velika večina ni vdele-žil;i, Izvoljena stara lista. Razburjenost velikanska. Duhovi se ločijo. Terorizem je danes zmagal. Gorica 20. julija. Občni zbor „ Sloge" je bil sijajna manifestacija Greg' >rčič-Coroninijeve stranke. Bovec 20. julija. oO najuglednejših voliloev bovških je odposlalo odboru „Sloge" protest zoper napade na posi dr. Turno, temu pa popolno zaupnico. Trst 20. julija. Ob 8. uri zjutraj pripeljal se je premagovalec .španskega brodovja pri Manili, admiral De\vey, na ameriški vojni ladiji semkaj in je bil slovesno sprejet. Na obrežju ga je čakalo na tisoče ljudi. Celovec 20. julija. Preiskovalni sodnik je prišel morilcu sod. pristava na sled. Na sumu je neki bivši častnik, ki je bil zadnji čas pisar pri nekem odvetniku v Feldki rchenu. Njega zunanjost se popolnoma ujema s popisom morilca. Ta bivši častnik, ki je imel svoj čas znanje s Halladovo nevesto, se pogreša od dneva umora. Maribor 20. julija. Pri Poličanah našli so davi na železniškem tiru golo žensko truplo brez glave. Glava je ležala 9 metrov od trupla na nekem modrobojnem robcu. Umorjenka je bila stara kacih 40 let. Njena identiteta še ni dognana, niti se ne ve, kdoda jo je usmrtil. Gradec 20. julija. V neki žganj arni zasačili so danes delavca Bezjaka, ki je pred tremi dnevi umoril svojo ženo^ potem pa pobegnil. Dunaj 20. julija. „Wiener Zeitung" prijavlja danes prvo serijo nagodbenih zakonov, uveljavljenih s § 14. Ti zakoni se nanašajo na konsumne davke na pivo. žganje in sladkor. Dunaj 20. julija „Arbeiter Zei-tung" poživlja socialne demokrate, naj prirede danes v Mariahilferstrasse demonstrativen sprehod. Ta demonstracija je naperjena proti krščansko-socialnim delavcem. Dunaj 20. julija. Veliki knez Konstantin Konstantinovič se je sinoči od tod odpeljal čez Reko na Cetinje, da kot carjev zastopnik prisostvuje poroki prestolonaslednika Danila. Petrograd 20. julija. „Pravitelj. Vestnik" prijavlja carsko naredbo, s katero se naznanja, da velja carjev brat Mihael Aleksandrovič za prestolonaslednika, dokler ne dobi car sina Rim 20. julija. Včeraj popoldne se je primeril tu močan potres. V Kaštel Gandolfu se je zrušila neka cerkev. Davi ob 5. uri se je potres ponovil. Narodno gospodarstvo. Svetovne železnioe. (Konec.) Kot nekako konkurentko sibirske proge vidimo — seveda danes šele kot podobo sicer ne predaljne bodočnosti — na jugu Azije vijočo se drugo transazijsko železnico od Male Azije čez Sibirijo, Meso-potamijo, Perzijo in bogato Indijo. Katera velemoč dobi pretežnost pri uresničenju tega velikanskega projekta, se dandanes še ne more reči. S to progo se odprejo sprednjeazijske dežele, ki so po odkritju Amerike stopile v ozadje, zopet vnovič naši Evropi, in odprta bo tudi po suhem pot do plodovite Indije. V Mali Aziji, Siriji in Palestini zasekali so se že Nemci, česar grobi in javni simptom je potovanje Viljema II. v Palestino. V mohamedanskih svetih deželah nasadili so se Angleži, ki se v prvi vrsti trudijo, Mekko dobiti z železnico in trgovino v svoje področje. Kar se tiče Male Azije, so Nemci že zračunali, da bi se moglo tja brez skrbi 10—12 milijonov nemških kolonistov naseliti; faktično je že tudi tam mnogo nemških in-ženerjev in trgovcev — in na tak način rešujejo Nemci prav razumno ob jednem i vsled politične nezrelosti dotičnih narodov toliko nevarno — balkansko ^orijentsko) vprašanje, ki se rešuje, kakor se kaže, brez balkanskih narodov, ali pa proti njim! Ko vidi Rusija Anglijo in Nemčijo tako pridno na delu, mora i ona iz sever nih krajin težiti proti jugu: ruska Azija imela bo svoj polni pomen stoprv tedaj, ko se Rusom otvori pot do indijskega morja; zato treba dobiti Perzijo, Afganistan in Belučistan na svojo stran, in res, znano je, da je Perzija že čisto pripojila se interesom Rusije; železnica, ki pojde čez Kavkaz do indijskega morja, bo toliko strate-gičnega. kakor trgovinskega pomena. — Ali ne samo Azija je torišče živega gibanja in modernega komunikacijskega razvoja, ampak tudi „crni kontinent" dobiva evropsko lice. A f r i k a nam ni več tuja. Kakor smo glede na Azijo označili dve velikanski progi, kijbodeta rezale celi kontinent in ga vezale gospodarsko ter kulturno z Evropo, tako vidimo, da se ostvarjati v Afriki dve ogromni železnici. Anglija ima na jugu Kap, na severu pokroviteljstvo čez Egipet; brezobzirni Cecil Rhodes hoče ta dva pola angleške sile v Afriki spojiti z železnico, ki bo dvakrat tako dolga, kakor je črta od najjužnejšega konca Italije do Hamrnerfeste — in dve petini te proge sta že gotovi. Ali tudi Nemčija v svojih kolonijah pridno železnice gradi; omeniti nam pa je projekta Francozov od Senegambie do Nigra in od Čadskega do Al girakega jezen* — evo saharska železnica, za sedaj šele v crtežu, ali kmalu bode uresničena — utopija! * • * Pregledali smo velikanske železnice v Aziji in Afriki, katere deloma Se nUo vstvarjene, deloma pa že izpolnjujejo svojo dolžnost kot širiteljice industrialnih proizvodov, moderne kulture in modernih idej. Anglija in Rusija delata največje napore, da razdelita celo zemljo med seboj ; da, Anglija bi najrajši vse oblasti zemlje si podvrgla; jedina vredna in nevarna nasprotnica ji je Rusija; ako se odločilni boj še odtegne za kako desetletje, se Rusija med tem okrepi, da ji nihče kos ne bode; k temu pa potrebuje časa, da organično zveze ogromne dele svoje države, in zato toliko prizadevanje Rusov za ohranjenje miru, akopram nočem tajiti, da slovanski naravi je vojska sama ob sebi morda pro-tivnejša, nego naravi drugih plemen. V kaki meri se morejo v tem tekmovanju Rusov in Angležev ohraniti manjši narodi in manjše države, to razraotrivati ni namen teh vrstic; sploh je pa tako raz-raotrivanje jako težavno, osobito za nas Male Slovane, ki nismo niti vajeni, v obče niti dandanes sposobni, politiko razbirati svetovnega stališča, ker tičimo v trnju in grmovju svojih malenkostnih vaških razmer. Gospodarska razmišljevanja nas morebiti nekoliko podučijo. Dr. M. A. Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 23. julija 1.1, praznuje bratsko „Bralno društvo v Tržiču" svojo desetletnico katere slavnosti se udeleži poleg ,.Gorenjskega Sokola" tudi naše društvo korporativno z zastavo. Zbirališče v nedeljo zjutraj ob 1 ,7. uri na južnem kolodvoru, odhod ob 7. uri z gorenjskim vlakom v Kranj in od tam naprej z vozmi v Tržič. Da se prav obilno udeležite te pomembne in važne slavnosti s tolikimi težavami se borečega bratskega narodnega društva, Vas vabi z bratskim: Na zdar! _ odLTscr. Redovne vaje in vaje za trobentače bodo v petek in soboto zvečer od 1 a9. do \ »10. ure v telovadnici v „Nar. domu". Darila. Uredništvu našega lista Hoponlali|: Za družbo tv. Cirila in Metoda: 0. družina g. Miroslava Vičiča v Postojim 20 K. —G. A. Jurte le v Ptuji 20 K od g. prof, Andreja Jurtela v Stavropolju na Ruskem. — Skupaj 40 K — Živela rodoljubna družina in vzorni rodoljub darovalec, ki tudi daleCod domovine ne zabija ne * Za Prešernov spomenik: GospđC. Mari-rijanica Planinec, hčerka načelnika postaje v Divači 12 K, nabrane pri izletu „Ilirske vile" v Divačo. — Idrijski krokarji v Sebalku 6 K z geslom : „Slovencem nai vremena kmalu ae »jasnijo.-— Skupaj 17 K, — Živeli rodoljubna nabiralkain val darovalci I Zahvala. Podpisane je bila aadela dne 20. avgusta 1R98 straSna nesreCa, da smo pogoreli. Stra&en požar uniCil nam je bil poslopja in sploh pohištva Obupanim priSli so nam v prvo izdatno pomoč usmiljeni ljudje SenožeSkega trga, ker se nam je že drugi dan po požaru v najhujši aili po gg. župaun, c. kr. sodn. svetniku Novaku Josipu Medenu in Franju Suai, nabrani znesek 290 gld. razdelil. Tudi je Se dalje skrbel na5 previdni gosp. župan za pridobitev drugih podpor; obrnil ae je na gosp. c. kr. okr. glavarja \V. viteaa Lachana, kateri je blagovolil izposlovati državne podpore 1012 gld. fSO kr. z obrestmi), nadalje pridobil nam je gospod župan od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franja Josipa I., znesek 500 gld., kakor tudi podporo iz deželnega aaklada 800 gld., in pozneje Be drugih zasebnih mil odarov od blago-srčnih dobrotnikov znesek 163 gld. 36 kr., tedaj skupno 2766 gld. 86 kr., katere smo podpisani po naSih osobnih razmerah primerno popolnoma pravic no po županstvu občine Senožeče razdeljeno in izplačano prejeli. Vsem dobrotnikom za blago-srčno podporo, v prvej vrsti pa prej imenovanim gospodom za njih požrtvovalni trud, izrekamo tem putom najiskrenejso zahvalo. — Bog Vam plačaj ' V Oaberčah, dne 7. julija 1899. Suša Anton h. št. 7, Erjavo Anton h. št. 8, Martinčic Ant. h. št 9. Suša Jakob h št. 10, Antoncič Anton h. št. 13, Antončič-Požru Ana h. št. 14, Ćehovin Jožef h. št. 15, Antoncič Franc h št. 16, Prhauc Anton h. št. 17, Čehovin Martin h. št. 18, Prhauc Anton h. št. 19, Suša Janez h. št. 20, Klino Janez h. št. 22. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnic i: Dne 14 julija: Florijan KoroSec, dninar, 63 let, mrtvud. — Anton Tavželj, dninar, 43 let, spri- denje jeter. Dne 15. julija. Marija Kapus, žebljarjeva hči, 2", leta, davka. — Luka Fink, gostač, 82 let, otrpnenje srca. — Marija Lukažič, sprevodnikova hči. davica in pljučnica. Tržne cene v Ljubljani dne 19. julija 1899. it kr. & kr. Pšenica . . . . htl. 10 — Špeh povojen kgr. — 70 Rž ..... 8 — Surovo maslo n < — 90 Ječmen . . . « 50 Jajce, jedno . — 25 Oves. ... ti 6 BO Mleko, liter . — 7 8 — Govejo meso, kgr. — 60 »» 9 - Telečje „ n — 62 Koruza . . . • n 5 70 Svinjsko „ _ — 75 Krompir . * T? 3 - KoStrun. „ n — 40 Le^a .... 10 _ — 56 Grah..... • r* U — Golob..... — 20 Fižol..... 9 — Seno ... 100 ko. 1 65 . kgr. 1 — Slama . . „ n >-- — 70 Drva, trda, □ m. 650 Špeh friSen . n — iv2 Drva, mehka □ m. 450 Meteorologično poročilo. Vl*ln» n»d laorjam sufl-9 ra. Sradnjl »r»on1 Ukk 7SR0 mm. Stanje Cai o pa- baro sovanja ; metra v mm. i Vetrovi Nebo I1 19. 9. zvečer! 7356 17'8 sr. sever 'pol.oblač.1 a 20. 7. zjutraj! 736 9 , 9. popol. 736 8 a 150 al. jvzhod| megla 10 26 2 si. ivzhod!pol.oblač.| o Srednja včerajšnja temperatura 20 r, nor-male: 198"._ 2Du.ziaj3lesL borza dne" 20 julija 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru . 100 , 80 » Avstrijska zlata renta .... 119 , 25 „ Avstrijska kronska renta 4°/„. , 100 , 25 „ Ogerska zlata renta 4*/0. . . . 119 „ — „ Ogerska kronska renta 1' . . 96 , 30 , Avstro-ogerske bančne delnice . 909 „ — . Kreditne delnice....... 380 „ 25 „ Tjondon vista....... 190 „ 65'/, , Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 68 , 92 „ 20 mark.......... 11 „ 77 , 20 frankov......... 9 „ 65 „ Italijanski bankovci..... 44 n 60 „ C. kr. cekini........ 5 n 87 „ p.Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljena, Selenburgove ulice 3. Srećke ne mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Priporočava vi (21—164) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. :eL-*616daXiille>8 v Ljubljani, i Prešernovih ulioah. Razglas. Dnć 25. t. m. vr&ila se bode v navadnih uradnih urah prostovoljna javna Ha razne hišne in kuhinjske oprave v hiši štev. 7 na TuijaŠkem trgu v III. nadstropju. (1818—1) Slovensko uroetniSko društvo. ----_---9 Ker je potrdilo deželno predsedstvo z odlokom z dne* 4. julija 1899., St. 3334, pravila »Slovenskega umetniškega društva", sklicuje začasni odbor prvi redni oboi .bor ki se bo vrSil ▼ nedeljo, dne 23. julija t L ob 10. uri dopoludne v »Narodnem domu44. Vrsta razpravam: 1. ) Naznanila predsedstva. 2. ) Volitev stalnega odbora. 3) Slučajnosti. (1317) Za začasni odbor »Slovenskega umetniškega društva": Podpredsednik: Tajnik: Ivan Franka. S. Oangl. Namizno orodje iz kina-srebra ae posojuje. 1276-3 ^-ZX8i Elirfeld na Sv. Petra oettl štev. 18 v LJubljani. Cis, kr. autrijtfce tffi državne žtteznlcaT" Izvod iz voznega reda veljave* «4 dae 1. Javlja MM. leta. Odhod Is IVjaMJeae jat. kol. Prog* ees Trbli. Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franienefeite, Ljubno ; ces Selsthal v Ausse, 151, Solnograd ; čez Klein-R«idin«c v Steyr, t Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni t'ak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-i.nafeste. Ljubno, Dunaj; će* Selithal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; Cea Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 90 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontahel, Beljak, Celovec, Linbno, Selithal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selsthal v Solnograd, Ltsnd-Gasteiu, Zeli ob jeseni, tnomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz, ces Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plsenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Anuteten. Ob 7. ari 15 min. svecer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Fregat v STove naeeto trn v Keeevje. Osobni vlaki: Ob 6. tiri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. - PrlJBOd v LJubljano j. k. Pre p/a Is Trbli*. Ob 5. ari 46 m. zjutraj osobni vlak % Dunaja via Ara-atetten, Solnograda, Linca, Steyra, lila, Ausaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fransensfeste. Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobni vlak is Lesec Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoladne osobni vlak s Dunaja via Anuteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Cnriha, Bregeaca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastaina, Ljnbna, Celovca, Litnca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlek s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Bel j-tka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. nn 6 m. svecer osobni vlak % Dunaja, Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin h vtrov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. ari 42 min. svecer iz Podcarta Krope. — Proga. Is Movege mest* le Ko* eevj*. Osobni vlaki: Ob 8. uri il m. sjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob H. ari 48. m zvečer. — Odkod iS LJubljane d. k. v Keaanlk. Ob 7. nri m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. in ob 10 uri 'J5 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod V lajttblJaBO d. k. Is aTnmotb* Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob U. nri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Učenca sprejme v trgovino z mnogovrstnim blagom (1316-1) Ford. Hlebi v Kranju. Gospodična slovenskega in nemškega jezika zmožna, uci Šolske predmete, glasovir in ženska ročna dela, teli k otrokom meeta. Ponudbe ae prosijo pod O. W. 10O u pravni Stvu „Slov. Nar". (1298—3) Sfrajata taki] ali 11. ariiistta in sicer le začasno do oktobra ali novembra t. I., s plačo 40 do 50 gld. (najrajše pravnika ali abiturijenta), ter stalnega spretnega pisarja a plačo po zmožnosti in dogovora. Dr. Dragotin Treo (13U—3) odvetnik v Postojini. priporočata (934—10) Adolf Stowasser in sin v Gradcu. Najbolji« kakovost. — Nizka cene. Nov cenik prosto In brezplačno. v Vodmatu — nasproti bolnice prodala se bode v petek, dn6 21. julija t. I. na sodnijski dražbi. V hifii se nahaja gostilna in poleg iste m a I vrt. Kupci se uljudno vabijo. U314-2) Ivan Zupin. Vsa kolesarska popravila izvršujejo se najceneje, naj solidnoj e in naj točneje v novourejeni mehaniški delavnici podpisane tvrdke (948—10) na Rimski oostl 6t. O. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles. Kavčič & Gorjaaic zaloga koles ln prodaja potrebščin: Gravdiiče it. 2. ladajetiU In odgovorni urednik: Josip NoIlL Lastnina ln tlak .Narodna Tiakacae".