Nedeljski shod v Ptuju.
Pretočeno nedeljo priredila je jugoslovanska demokratska stranka javen shod v Ptujskem narodnem domu. Kjub neugodnemu času je bila, dvorana nabito polna. Kot govornik nastopil je g. profesor Fran j o V o gl ar, poslanec narodnega predstavništva v Beogradu.
V  svojem govoru je očital naše trpljenje pred vojsko, zlasti pa v ravno prestalem, reke krvi zahtevajočem klanju, v borbi med Slovani in vse uničujočem Nemštvu, ki je hotelo zagospodariti na rujinah celega sveta. Huje ko Huni in Turki uničevali so ti vse, kar si je zgradil svet v stoletnem trudu, z brezvestnim tiskanjem in preplavljanjem papirnatega denarja nakupičili dolgov, za katere sedaj iščejo plačnikov, kateri bi jim naj dajali povrh še jesti, ker drugače poginejo gladu.
V   dosego tega cilja skušajo njih agenti begati naše ljudstvo, hočejo zapeljati tega k nemirom—bolševizmu, da bi potem njihove tolpe mogle ropati in izvajati nasilja v naših krajih, kjer» se še nekaj dobi. Mi smo se s svojim lastnim trudom že deloma uredili našo svobodno državo, s svojim redom pridobili spoštovanje sveta in pokazali temu, da smo vredni svobode in zreli, si urediti svojo domačijo tako, da bo nam res ljubeča mati in ljubljena domovina.
Radi tega pa proč s hujskači in kdor ni zadovoljen v naši hiši, odprta so mu vrata in   naj   gleda,   da odide s prvim vlakom, Če
pa   tega   ne   stori  sam,  treba ga je pognat tja črez mejo, kjer se brezpostavno kolje naprej  in umira gladu.
Nase Srbske brate pa naj puste ti hujskači na miru, ker mi vemo, da so nas osvobodili le ti prejšnjega jarma, se borili kot levi za svojo in našo svobodo in še stoje danes po sedemletni vojni, če ravno sami svobodni in prosti, z nabito puško pripravljeni ščititi in braniti nas, svoje brate, pred požrešnostjo in roparstvom Madžarov, Nemcev in Lahov. In tem priprostim junakom jedn-*k je njih in naš vodja, naš kralj, ki sam kot njegovi predniki in naslednik ni in ne bode miroval prej, da je svoboden zadnji naš brat, ki pa tudi to stori dejanski, Če treba, sam s puško v roki, ne pa kot naši prejSnji vladarji z lažmi in razkošju z vlačugami.
Res je, da so v tem vseuničujočem boju trpeli tudi naši živci, draginja je narastla, ali vsaj dobimo, kar potrebujemo, prej pa vkljub obilici denarja dobiti ni bilo ničesar in če bi nam gospodarili še danes Nemci, šel bi še davno zadnji rep iz hleva, slednje zrnje iz kaste, hodili bi nagi in bosi, ter umirali gladu. Res še ni vse tako, kakor bi moralo biti, kakor si želimo, ali niti Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu in treba še le malo potrpljenja, ker živeža in blaga so luke polne, in kmalu pride tudi k nam.
Besede našega regenta Aleksandra: „Zemlja je }e božja in tega, ki jo obdeluje", hočemo izvesti do pičice. Izginiti morajo sužnji v Bosni, izginiti vse feudalne pravice grajščakov in zidov, kar ima kdo več, ko 100
_    2    —
oralov rodovitne zemlje,   to naj dobi oni,  ki jo rabi in jo bode obdeloval.
NaSa valuta se mora povzdigniti, varo-vati pa pri tem naSe ljudstvo pted preubcut-no Skodo. Radi tega nam mora in bode za-menjala vlada naSi 2 kroni za en dinar, s tem nas reSi ni&vrednega Avstrijskega pa-pirja, za dinar bodemo dobili dvakrat, tri-krat toliko, kar je danes na mednarodnem trgu 100 dinarjev vrednh B80 kron.
Z valutnim vpraSanjem v zvezi pa je naSe vojno posojilo. NaSim mladoletnim so pokradli, z groznjami oropali nase zavode, obcine in posameznike njih premozenje, vsled Cesar zahtovamo, da prevzame naSa nova drzava vojno posojilo teh majhnih in potrebnih. Tistim pa, ki so si na stroSke drugih nakupicili med vojno tisoco in mili-jone, tem vojniin dobickarjern pa treba vze-ti, pridjati pa drugim zlasti naSim uradni-kom in delavcem, ki so placani danes za vcs svoj trud tako sramotno, da nimajo za v*ak-dajni kruh, Se manj pa, da bi lahko ziveli cloveka dostojno zivljenje.
To so prve velike naloge, katere hoce izvrSiti Jugosluvanska demokratska stranka in njeni poslanci, zdruzeni v demokratskeui kljubu, ki Steje danes vecino poslancev na-rodnega predstavniStva in kateremu spada vecina ministrov. Da pa to dosezemo, treba nam trdne upore v naSih organizacijah in radi tega na delo vsi, katerim lezi na srcu procvit in dobrobit naSe mlade pa svobodne drzave.
V debato so med drugimi posegli go-spodje koin. Meza, dr. Fermevc, Pogrujc, Anton Toplak, davc. u. Pihler in dr. Sala-mun, kateri slednji je v zivem govoru nasli-kal nacin, kako naj vlada povzdigno naSo valuto, resi vojno posojilo naSih slojev pri tem pa varuje davkoplaeevalca, pritegne pa tem bolj vojne dobicke.
Po tem lepo uspelem shodu vrSil se je obcni zbor krajevne organizacije Jugo-dovan-ske demokratske stranke za Ptuj, kateri si je izvolil sledeci odbor : predsednik dr. Franc Jurtela, tajnik dr. Franjo Salamun, blagaj-nik Ferdo Skuhala, predsednikov naraestnik dr. Tone Gosak, odborniki gg. dr. Ivan Fermevc, dr. Matej Senear, veletrgovec Franc Cucek, zivinozdravnik dr. Zavrnik, mizarski mojster Stefan Horvatic, zei. urad-nik Andrej Haladeja, ga. Mirka Feruievceva in Valentina Kauklerjeva, kot pregledovalca racunov: Pihler in Sagadin. Kot delegata v izvrSevalni odbor se je enoglasno izvolilo g. dr. Ivana Fermevca.