Iuued dally except Baturdajs, Sundajf aad Helidajs. LETO-TEAl XXXVI Cena lista Je $6.00 PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote' ■t Chlcio. niiaou. under Um Act ol Coagnm of March a. im. upra\ i Law 2037 South Lawndale A' Office of Publicatioa: 1007 South Lawndale Am Telephona. Rockarall «904 CHICAGO 23. ILU PONEDELJEK. IS. MAJA (MAY 13). 1944 Acceptance for mailing at apecial rate of poatage provided tor in aoction 1103, Act of pet. 3. 1917, authoriied on June 4. 1010. Subecriptipn $4.00 Yearlj STEV.—NUMBER M Velika zavezniška ofenziva na italijanski fronti Nemška trdnjavska črta prebita v dveh krajih. Britske, ameriške, kanadske, francoske, poljske in italijanske čete v akciji. General Ale xander napovedal zdrobitev nemških armad v Italiji.—Rusi štrli zadnji center odpora nemške in rumunske sile na Krimu. Cez sto tisoč sovražnikov ubitih in ujetih.—Ljute bit ke med Japonci in zavezniki v Indiji. Cung-king priznal japonske uspehe v kitajski provinci Neapel Italija« 15. maja.—Zavezniške čete so v ofenzivi, ki se je pričela zadnji petek, prebili nemško trdnjavsko črto v dveh krajih med Cassino in Jadranskim morjem in zasedle nadaljnjih šest italijanskih mest in vasi, se glasi uradni komunike. Kolone francoske armade, kateri poveljuje general Alphonse Juin, so po okupaciji Castelforta, nemške trdnjave ob reki Ausen-ti, začele prodirati naprej od Gaetskega zaliva in prebile nemško zalagalno črto med Cassinom in Formijo. v Oddelki osme britske armade so zabili zagozdo med nemško bojno linijo v dolini ob reki Liri. V operacijah so ubili in ujeli več sto sovražnikov. Francoske čete so zasedle Cas-telforte, ki leži 13 milj južno od Cassina, v prvih urah po začetku ofenzive. Te so okupirale tudi goro Maio, tri milje severozapad-no od Cassina. Zavezniška sila je okupirala najmanj deset italijanskih mest in vasi. London. 14. maja.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so napadli nemške letalfkMovame pri Tutovu, Pomeranija, in čistilnice olja pri Stettinu. Napada se je udeležilo čez 1750 bojnih letal. Bombe so porušile in poškodovale več tovarn in zanetile požare. DrugI roj ameriških letal je bombardiral Osnabruck, železniški center v severozapadni Nemčiji. Neapel. Italija, 13. maja. — Zavezniška oborožena sila je začela prodirati proti nemški trdnjavski črti v prvi veliki o-fenzivi na italijanski fronti, ki jc dolga 85 milj in se razteza od Minturna na severozapadu do Pešca re ob Jadranskem morju. Britske in indijske čete osme armade so prekoračile reki Rapido in Gari pet milj južno od Cassina v prodiranju proti nemški črti. Ofenziva, v kateri so udeležene britske, indijske, kanadske, ameriške, francoske, P"ljske in italijanske čete, je v razmahu. Na stotine zavezniških letal podpira silo na kopnem z bombardiranjem nemških P^icij. Enote zavezniške bojne ttoi nar ice tudi obstreljujejo nemške pozicije v bližini obrežja Jadranskega morja. Radio Berlin je priznal, da so zavezniki prebili nemško bojno črto v več krajih in prodrli tri daleč. Zavezniška letal-ka alla kontroli!« ozračje nad H"" črto. Izvršila je napade Massa D'Albo, glavni stan n' m kega poveljstva, tri milje ' v< rno od Avezsana ln Civita liana. Slednje mesto leži " milj severni) od Rima. I;,rea zavezniškega bombar-''" *r,J'« iz zraka so bile želez-r' proge in naprave pri Fer-i">moli v Genovi, Civita-'"ja. Piombino, Samo Ste-, ( rhiavari, Tarquina, Por- ' in La Spezia, mornarič- f ,r'Coske čete ao šle prve v ' proti nemški aili v go-v bližini Caaatna. Ubile J'ao več sto sovražnikov "triih operacijah. Oddelki jn»eri4ke armade so ai utr- li pot v hribe ob dolini reke Ga rigliane, južnozapadno od Cassina. Britski general Harold A-lexander nadzira operacije proti sovražniku. On je napovedal, da bo zavezniška sila zdrobila nemške armade v Italiji. '"Bitke bodo ljute in morda dolge, toda no benega dvoma ni o izidu," je dejal. "Nemške armade v Italiji se bodo zrušile pod udarci naše sile. London. 13. maja. — Dva tisoč ameriških letal in bombnikov je metalo bombe na nemška mesta in industrijska središča. Američani so v spopadih v zraku sestrelili 150 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili 42 bombnikov in 10 letal. Ameriški letalci so metali bombe na čistilnice sintetičnega olja v Leipzigu in v Bruxu, Če-hoslovakija. To je bil prvi bombni napad na Brux v tej vojni. Bombe so padale tudi na Bohlen, Zietz in Zvvickau, mesta v bližini Leipziga. Britski letalci so istočasno bombardirali nacijska oporišča v severni Franciji, Belgiji in Holaodiji. Moakva. 13. maja. — Ruske armade so strle zadnji center odpora nemške in rumunske sile na Krimu in s tem dovršile zadnjo fazo v ofenzivi, ki se je pričela pred petimi tedni. O-stanki sovražne sile so bili zdrobljeni v Čersonezu, sedem milj južnozapadno od Sevasto-pola, mornarične baze ob Črnem morju. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi ubili in ujeli 44,000 nemških in rumunskih vojakov v zadnjih šestih dneh ofenzive na Krimu. Število ubitih in ujetih sovražnikov od začetka do zaključenja ofenzive je znašalo 111,000. Enote ruske bojne mornarice in letalske sile so potopile 191 nemških parnHkov na Črnem morju. Med temi je bilo 09 vojaških transportov. Nemške izgube v južni Rusiji od 4. marca do 12. maja so znašale 610.000. Število uključujc ubite, ranjene in ujete vojake. Zavezniški atan. Nova Gvineja. 13. maja. — Ameriški letalci so vrgli 96 ton bomb na Truk. glavno japonsko mornarično bazo v centralnem delu Pacifika. V spopadu v zraku so sestrelili 17 japonskih letal. New Dalhl. Indija. 13. maja — Čez 20,000 Japoncev je padlo v bitkah z britskimi in indijskimi četami pri Imphulu in Kohimi v zadnjih treh tednih, poroča glavni stan admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južnovzhodni Aziji. Ljute bitke na tej fronti sc nadaljujejo Partizani zdrobili nemško ofenzivo Ljute bitke v bližini Belgrada London. 13. maja. — Marša Tito je triumfalno naznanil, da so njegovi partizani zdrobili splošno nemško ofenzivo v Jugoslaviji. Zdaj, ko se je ofen živa izjalovila, so začeli Nemci požigati vasi in pobijati prebivalce. Naznanilo pravi, da četniki generala MihajloviČa, voinega ministra v jugoslovanski ubežni vladi, oblečeni v nemških «aai formah, sodelujejo s sovražili kom pri požiganju vasi in pobi janju civilistov. Ti so postali lakaji okupatorja. Drugi komunike iz glavnega stana maršala Tita pravi, da partizani prodirajo v Srbiji in napadajo nemške komunikacij ske zveze. Ljute bitke divjajo v Macedoniji, kjer skušajo Nemci zabiti zagozdo med Titovo šilo in bolgarskimi partizani, ki se bore na strani te sile proti sovražniku, kakor tudi pri Bel gradu. Pozorišče glavnih bitk je pri Valjevu, 45 milj južnozapadno od Belgrada, in Gornjemu Milanovacu, 35 milj juž-novzhodno od Valjeva. De Gaulle ne mara biti diktator Obravnava proti francoskemu admiralu London. 13. maja.—'"Sumniče-nje in očitki,' da namerava gene« i al Charles de Gaulle ustanoviti osebno diktaturo v Franciji, ko bo osvobojena, so brez vsake podlage." Tako je izjavil Louis Marin, francoski državnik, ki je nedavno pobegnil iz Francije v Anglijo. 'Ako bi De Gaulle skušal ustanoviti diktaturo, ne bi uspel," je rekel Marin. "Francija je že skoro štiri leta pod direktno in indirektno nemško nadvlado. Verjemite mi, da je to preizkušnja za francosko ljudstvo. Ono ic čuječe in odločno proti vsaki obliki totalitarizma." Marin je bil vodja desničarskega krila v francoski poslanski zbornici. V tej je reprezen-tiral distrikt Nancy od 1. 1904 Marin je bil oster kritik politike levičarskega krila in vedno svaril parlament pred nemško nevarnostjo. Po begu iz Francije, ko so mu bili gcstapovci za petami, se je pridružil generalu De Gaullu. Alftlr. Alšerlja. 13. maja. — Pred francoskim vojaškim tribu-nalom ae je pričela obravnava proti podadrniralu E d m o n d u Derrienu. On je obtožen izdaj-atva. ker je pred 17 meseci kapituliral pred Nemci in jim izročil Bizerto, mornurično bazo v ae-verni Afriki. Predsednik tribunala je Louis Ver in. On Je naznanil, da bo obravnava tajna iz razlogov vojaške varnosti. montgomerv c0.seb0p0ga JALA z UNIJO Unija vloiila odškodninsko (ioibo proti kormpaniji m OBTOŽENI URAD NIK OPROŠČEN Chicago. 13. maja. — Sewell L. Avery, naičelnik odbora direktorjev Montgomery Ward & Co., je naznanil, da je pripravljen na pogajanja z unijo United Retail, VVholesale & Department Store Employecs, včlanjeno v Kongresu industrijskih or ganizacij, glede sklenitve nove pogodbe, zaen? pa je ponovno naglasil, da je proti uključitvi klavzule o zaprti deluvnici. Možnost je, da bo moral vojni odbor spet poseči v konflikt med unijo in kompanijo. Slednja Še vedno trdi, da je bila zasega njene lastnine po federalni vladi nelegalna. Avery je dejal, da so dofrodki kompanije padli za 30 do 40 odstotkov v trinajstih dneh, ko je vlada držala njeno lastnino. Uniju je vložila tožbo proti kompaniji pri sodišču za odškodnino v vsoti $30,000, Izjavila je, da vsota predstvalja izgubo, katero je unija utrpela, ko je sodnik John Lupe izdal in-junkcijo v prilok kompaniji v prvih dneh stavke. Na podlagi te je morala un(ja omejiti pike-tiranje in druge aktivnosti v teku stavke. Lupe je preklical in junkcijo, ko j# vlada prevzela lastnino kompanije. Voditelji unijr so izjavili, da bodo vztrajaN prt zahtevi glede ponovne uposlitve deluvcev, ki so bili odstavljeni po zuključe-nju stavke. Med temi je Adolph Loresch, tajnik-blagajnik unije. Voditelji trdijo, da je bil odstavljen zaradi unijskih aktivnosti. Samuel VVolclvok, predsednik mednarodne unic, je dejal, da txi morala kompunija eventualno pristati na vse zahteve. On je tudi okrcal Averyju in ga obdolžil oviranju ameriških vojnih naporov in motenja industrijskega miru. Paul D. Sowell, uradnik kompanije, ki je bil aretiran in odveden v zapor na obtožbo tatvine lastnine federalne vlade, je bil oproščen po zaslišanju pred federalnim sodi&čem. On je odstranil letak a stene veletrgovine, vsebujoč naznanilo, du je lustninu kompanije pod kontrolo federalne vlade. Domače vesti Poadravl Chicago. — Anton in Mary Tratnik pozdravljata uredni štvo Prosvete iz Salt Lake City-ja, Utah, kjer stu nu obisku pri hčeri, prijateljih in znancih. Deček utonil Jefferson, O. — Štirinajst let star deček Patty Seme je utonil, ko- ao je prevrnil čoln, v katerem se je nahajal z dvema tovarišema, Tovariša stu ae re šila, Patty pa je utonil, čeprav je bil dober plavač. Deček je imel škornje iz gumija, ao se, ko Je padel iz čolna, napolnili z vodo, kar ga je potegnilo na dno, da se ni mogel rešiti. Zapušča očeta, pet sester in tri brate. Is Clevalanda Cleveland, O. — V bolnišnici Churity je umrl Peter Jalovec, star 66 let in domu iz Čateža na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1902. Prvu leta je delal v premogorovih v Penn-sylvuniji, žadnjih 2H let pa ae je nahajal v Clevelandu. Zapušča ženo. Poštne doplantce vojnim ujetnikom Chicugo. — Poštni urad je naznanil, da bodo letalske poštne dopisnice ruzpečune brezplačno med urade, du se pospeši dostavljanje pošte ameriškim vojnim ujetnikom in civiliatom, ki so interniruni v sovruinlh državah in pokrujinuh pod oku-pačijo sovražniku. Poštnina za pol unče teže je šeat centov. Argentinska delegacija dobila sedež Razprava o socialni zaščiti na konfaranci Stavkarji se vračajo na delo Strojniki zahtevajo zvišanje plače Detroit, Mlch« 13. maja. — O-krog 14,000 delavcev, Članov avtne unije CIO, ki so stavkuli v tovarnah v Detroitu in Wind-aorju, Kanadu, se jo vrnilo na delo. Prizadete so bile tovarne Ford Motor Co. ln General Motors Corp. Okrog 5000 delavcev še stav ka v Detroitu. Med temi je 3000 delovodij, ki zahtevajo priznanje svoje unije — Foremen's Associution of America. Federalne in državne uvtoritete so posegle v konflikt ln izgledu, da bo kmulu izravnan. San Franclaeo. Cal.. 13. maja. — Gradnja tovornih parnikov je bila zavrta zaradi stavko strojnikov, članov unij Ameriške delavske federacije in Kongresu induatrljakih organizacij. Stavkarji zahtevajo zvišanju plače za 14 centov na uro. Haaelton. Pa.. 13. maja. — Čez 3000 deluvcev Je zustuvkulo proti Duplun Corp., ko Je bila zahteva zu zvišanje plače zavrnjena. Stavkarji ao čluni tekstilne unije CIO, Stalin proti perse-kuciji katolikov Poljski duhovnik vidi ntožnost kooperacije Čungking. Kita Jaka. 13. maja — Japonske čete, ki so udrle v provinco Honan iz province Sansi, ao pretrgale progo železnice, ki vodi v Lojang Kitajsko poveljstvo priznava, da je položaj kritičen. Japonska sila čez 100,000 vojakov je v akciji na fronti v provinci Honan Njen cilj je uni- mornarični department (-enje kitajske armade V bit- japonskih parnikov, katere kah v zadnjih dneh ata obe sili podmornic« utrpeli velike izgube. Ameriške podmornice potopile 14 japonskih parnikov VVaahington, D C* 13, maja — Ameriške podmornice ao potopile nadaljnjih 14 japonskih parnikOv ni Pacifiku, poroča * Število ao potopile od začet-naraslo na 558 i ka vojne, je Sateliti naci jske Nemčije posvarjeni Zadnja prilika za umik iz vojne Waahlngion. D. C.. 13. maja.— Amerika, Velika Britanija in sovjetaka Ruaija ao nuidovile zadnje ava rilo satelitom nacijske Nemčije, To je v blatvu giožnja, da jih bo zadelu lata usoda kot Nem« ljo, če ae takoj ne umuknejo I/ vojne - Kvarilo je hllo naalovljeno Rumuniji, Ogrnki, Bolgariji in Finaki. To nanaša, da imajo Ijudidva teh držav zadnjo priliko za preti gaoje rverv z Nemčijo. Ako ae umaknejo iz vojni-, bodo priapt vale k hitrejše' mu in nci/bežiiemu zlomu na-cljake vojne maštne. Velika trojica ni dala nobe» nega zagotovila satelitom glede postopanja napram njim, če ae ločijo od Nem/1 je Deklaracija le naglašu, da Ujdo aami odgovorni za poeledic« In uaodo, ki Jih zadene, če bodo vztrajali v vojni. Kazen za Ut bo težka, Chicago, 13. maja,—Rev. Stanislav Orlemanski, poljako-ame-riiki katoliški duhovnik iz PklUdalpkte. »a« 13. maj*- »P^HlNiM*. Maaa., kl m je Delegucija urgentinaklh delav- Prav**r vrnil v Ameriko Iz Mo cev je dobilu sedež na konferenci mednarodnega deluvskegu urada, ki se vrši v tem mestu. Opozicija je umuknila ugovore in s tem omogočilu predstavništvo urgentlnski delegaciji. Glavrtii argument Je bil, "da delegacijo reprezentira fašistično državo." Obdolžltev, da delegaciju reprezentira fašistično državo, je izrekel Vincente Lombardo To-ledano, načelnik mehiške delavske delegacije. Proble m socialne zaščite je predmet diakuzij na konferenci. Sprejet Je bil predlog glede kampanje za bolezenako zu-V*rovunje in oakrbo v bolnišnicah. Izvedba naj bi ae financirala a piih|M vki a strani unij In organizacij delodajalcev. Nov rekord v letalskem poletu , . New Vork, 13. maja. — Nov rekord v letalskem poletu y Ier sekucijl katolikov. Sestanek sc* Je vršil v hotelu Stevcnsonu. Orlcmaiiaki je Imel dve konferenci a Stalinom v Moakvi. Izjavil Je med drugim, da je šel v Huaijo kot privatna oaeba in a-meriški državljun ne pa kot re-prtzentant katoliške cerkve ali odpoalanec ameriškega državnega deparmeuta. On Jo plačal stroške potovanja ln si Je moral celo izpoaodlti denar od u-meriškegu vojaškega kuplana. V Great Fullau, Mont., gu je čakalo rusko letalo, kl gu je od tum odpeljalo v Moskvo. Duhovnik Je prinesel a seboj dokument, katerega je podpioal Stalin. Ta dokument je pokazal Časnika/Jem nu aestunku. O Stalinu Je rekel, du Je zelo demokratičen. "Uvvrjen sem, da bo dokument ustvaril podlago boljšemu sponi/umu med Vatikanom in sovjetako Ruai-Jo," je dejal. "Kooperaciju mori njima je potrebna V Moskvo aem bil povabljen kot ameriški državljan. S Stalinom eetn govoril kot človek a človekom. Huzgovor je bil v angleškem Jeziku in Stalin je imel tolmača. Prepričan aem, da bo ameriško Ijudetvo razumelo moj položaj in mi dalo kredit za to, kar aem atoril. Radostno |ioroči!o imam za Poljako, ki pa bo pozneje objavljeno." Po aeatanku a časnikarji je ne ho kundtdat pr! prihodnjihjOrU-manakl zamislil Chicago iti volitvah On j« načelnik odae- "dpeljal v Spring field, Maaa ka, ki preiskuje neumeriške uk | Izjavil je, du bo tarn konferiral tivnoeti m znan kot •ovralmk *v uradniki avoje cerkve In imel unij in nasprotnik Rj*w*valtove j »'«*" v »voji cerkvi. On je za-administraeije Kot wlok j< *»lka! obdoliitve, da je komu nove naborne regulacije naznanjene Olajšave za moške v starosti čez 30 let NABORNI URADI DOBILI NAVODILA Waahlngion« D. C.. 13. maja.— General Lewia B. Hershey, direktor fetk»ralne naborne ad-miniatrucije, je naznanil nove regulacije, ki določajo olajšanja zu vae moške v starosti 30 do 37 let. Noben moški v tej starostni grupi, ki opravlja važno delo v vojnih industrijah in drugih obratih, povezanih s vojnimi napori, ne bo vpoklican v vojaško službo. Regulacije ao takoj atoplle v veljavo. Moški v omenjeni starosti bodo ostali v civilni službi nedoločeno dobo, morda stalno. Drugi v starostni grupi 30 in manj let, ki so uposleni v vojnih industrijah, bodo tudi dobili začuane olajšave, Olajšuve ae lahko revidirajo v soglasju s potrebami armade. Statua moških v ataroati 18 do 25 let, grupe mladih in sposobnih moči, se nI Izpremenll. Iz te grupe boata armada In mornarica še nadalje dobivali oja-čanja, Herahey je dejal, da bodo val krajevni naborni uradi ln odbori dobili navodila v smislu novih regulacij glede vojaAke službe. Zahtevam armade, mornarice in letalske alte Je bilo deloma zudoščeno in is tega ruzlogu ao bile odrejene olajšave za molke v starosti 30 do 37 M* Oni, kl niao upnateni v vojnih industrijah in ne nameravajo spremeniti dela, ao podvrženi vojaški aluibi. Hershey je objavil ueznum 35 bistvenih ak-tivnoati, ki gu je sestavila fede-ralnu komiaiju zu mobilizacijo ln dobavo moštva, katere načelnik je Puul V. McNutt. V smislu novih regulacij bodo, vpoklici v armado v glavnem omejeni nu funte v staroati 18 do 26 let. Starost 18 let doaefte povprečno 50,000 do 00,000 fantov mesečno. Vojni department je osvojil novo proceduro odpuščanja vo-jukov Iz. armade. Ta ja v sklad-ju z novimi nuborniml regulacijami, kl avret eoeke bojne mornarice Nemeerninik aovjetov. pted dvema letimia 1*-sinek! j« dejul, da ata Orle- Avery kritiziran na konvenciji Jeklarska unija podprla vladni odbor Clavaland. O.. 13 m a J a . — Konvencija Jcklarake unije je formalno oboodila Sewella Ave-ryju, načelnika odbora direktorjev Monlgornery Ward Sc Co, zaradi Izzivanja vojnega delavakegu odbora In federalne vlade Obsodbo vsebuje resolucija, kl Je bila aoglaano apre-Jeta Delegacija Je Izjavila, da v kontrovlrzl meri kompanijo In unijo odobrava poatopanje voj-neg« delavskega odbora in prad-Nedmka Rooeevelta, ki ata de-nmiiktrliula, da ae mora tudi Avery pokoriti zaks; tudi sc ne da omamiti z lepimi besedami ln obljubami. l«ewis je postal zagrizen sovražnik Roosevelta leta 1937-38. Pri pudsedtiišklh volitvah leta 193« je UMVVA prispevala $450,000 demokiatskl stranki za izvolitev Roosevelta. To. jo seveda storila na l«ewisovo željo, kujti njegovu volja je zakon v UMVVA. To je l.dvvis storil deloma iz hvaležnosti do udmlnisiracije—in "nevv »leala"—ker mu je pomagala pri njegovem dramatičnem reorga nizlianju premogarjev leta 1033. Deloma pa je Ia*wIs hotel s tem • mu loli drugače, na umiskem polju, pripravljeni sledili čez in Hit n 1'remogarjl. kakor tudi drugI delavci, niso pozabili. koliko jim jr "new deal" pomagal do organizacije, do nekoliko več ptavte in kruha. Lewisova zvezda je potem začela zatemnjevati, toda ne med msjnarji. Tn ae Je pokazalo lam ko *<> ignorirali vae Rooaeveltove apele in sledili Lewlsu na vsej črti. Zdal je tudi Rooaeveltova zvezda že ptecej /atemnela; zna se zgoditi, da tudi zatone, medtem ko ae bo Lewiaovs zopet zasvetila. Ameriški vojaki razkladajo tovore gasolina v neki angleški iuki. PRISPEVKI ZA JPO-SS Cleveland, Ohio.—Z veseljem lahko poročam, da se je lepo število prispevateljev odzvalo z darovi za podružnico št. 35 JPO- SS v aprilu. Na dan prireditve 30. aprila v dvorani SDD sta prispevala po $10 Joe Shine in družina Frank Hribar iz Eucli-da, po $5 pa Frank Ludwig, družina Jos. Cergol, Anton Prijatelj, Andrew Božič, rojakinja J. Žele, neimenovana, družina Anton Bokal, JOhn Terlep, Anton Novak, Agnes Straus (Trafal-gar), Matt Perovič in Jerry In tihar (Richwood, W. Va.) Po $2 so prispevali John Koss, Fr. Suhadolnik, Frank Znidar-šič, John Sire (Midway, Pa.), Tony Prime, trije neimenovani Mike Lah, Frank Delost, J. F. Durn, Mary Vodopivec-Furlan, Steve Lokar, družina Frank Šiš-kovič, Vinko Godina, Geo. Zor-man, John Starman st., rojakinji L. Jenko in V. Baje (E. 168th st.) in Vic. Kline. Po $1 so prispevali V. Maleč-kar, Louis Znidaršič, rojakinja L. Derdič, Louis Paulich, Frank Maurich, šest neimenovanih, družina Jos. Champa (Trafal gar), John Božič (Lucknavv ave.), Emil Koželj, Frank Jarm ($1.50), Frank Race, Ignac Rugelj, Ma rie Meglich (Euclid), Pauline Prudich (Muskoka), Rose Po povich, U. Svetek (Fuller ave.), M. Hafner, Rose Bergoch, Frank Leben, Jack Poje, Florence Bri-cclj, Mary F. Bricelj, Geo. Glu-hak, Val. Malnar, M. Slokar, John Cech, Jos. Razperger, Ma-lečkar, Geo. Čekada, J. Pauli, Martin Valetich, Mary Dodich, Frances Tegel, Val. Krivec, Christine Kebe, Lucija Romeh, F. Lcmut, Jennie Fatur, Bertha Dovgan, J. Prime, Leo VVolf in Gašper Jclovšek. Po 50c so pri spevali trije neimenovani, Frank Homar, Trent 25c, neimenovan 25c, neimenovan 24c, Emma Pretnar $1 in dve koverti po $1. Dalje so prispevali sledeči, kakor ie razvidno iz številk po trdilne knjižicc: društvo 23 SDZ $3. Gašper Jclovšek 50c, Andrew Oblak $2, društvo 283 Macc. $6. Progresivne Slovenke št. 1 $25, Rose Matjašič $1; po $5 Frances Bosttč,' druž/nc Steve Vozel. Leo Grajzar. John Sorc, Matt Urek in V. Salmich. Vsi ti so prispevali namesto venca za pokojno Ano Barbič ($5). Jos. Maslo $2. družma Louis Tolar $3. družino Vic. Kline $5 namesto venca za pokojno Mary Ro-žar. Jos. Polnnz $}f flfcročil Jan-kovič). Jakob Svvigel izročil vsoto $8. ki so jo prispevali ob krsti njegove pokojne žene sledeči: J. Mcznarič $2. Mory Eršte $2, M. Muley 11, F. Gregorc $1 in Jakob Sv igel $2. Družina John Gerlicn $2. Frank Slibar $5. Joško Jerkič $2.50, Frances Mako-vet $5 (G ene vaj, društvo 71 ABZ $2, Anton Tauzel $1 (izročil L. Znidaršič), Mary Kiašo-vec $1, Andrew Pirih $2.50, Jer-ry Pike $1, društvo 511 SNPJ $12.50. Skupaj $132. Poleg tega je prispeval Jas. Terbižan $5 in izročil prispevek Franka Ipavca $5. Krist Lokar je izročil od društva 312 SNPJ $3. Val. Blaško je dal $1, Maks Kočevar $1 in Peter Rostan 25c. Skupni prispevki v aprilu $147.25, prispevki na dan prireditve $184.24, skupaj $331.49, pričakuj o pa se, da bo slična vsota ostala od prireditve, kar bo koncem meseca poslano blagajniku JPO-SS. ___ Vsem prispevateljem se iskreno zahvaljujem v imenu bednih v starem kraju, obenem pa apeliram na vse, da še nadalje prispevate po svojih močeh. Enaka zahvala gre vsem, ki so pomagali na prireditvi dne' 30. aprila. Ta prireditev ni sicer b»la tako uspešna kot smo pričakovali, vendar je rezultat zadovoljiv. Bila je prva sončna nedelja in pa že malo pozno v sezoni, zato menda bolj pičla udeležba. V prvi vrsti gre zahvala našima pevskima zboroma Jadran-Slo-van, mladinskemu zboru SDD in Zarjinim solistom Turkman in Turk, Florencc Unetich ter mladinskemu- godbenemu odseku. Dalje zahvala Vinku Coffu za podano simbolično živo sliko, za kratek nagovor Mattu Petro-^ viču in končno vsem delavcem in delavkam za njihovo točno in vestno delo, tako tudi vsem slovenskim listom, ki so nam šli drage volic na roko. Dodati moram še to, da sem prejel $83 za prodane znamke, katere še vedno zbiramo v ta namen. Naprošeni ste vsi, da to delo nadaljujete »n jih izročite naši podružnici. Zbirajmo in prispevajmo še nadalje, dragi rojaki, kajti naši trpeči rojaki v stari domovini bodo po zaključenju sedanje morije potrebovali veliko pomoči, da se prežene pomanjkanje. Storimo vsak svojo narodno in bratsko dolžnost! J. F. Durn. tajnik. JI BLAŽI DOMOTOŽJE Pataluma. Calif.-Ker mi J* pravkar naročnina na Prosveto potekla, jo zopet obnavljam. Prosveta mi blaži domoto/je, zato jo rada čitam in bi tc/ko izhajala brez nje. Taka časopisa, kakoc sta Prosveta in Pro te-tarcc, bi morala imeti vsaka slovenska hiša. Razume se, da pri tem niso izvzeti pečlarji in pcc-laricc. Tukaj v Petalumi je dosti farmarjev, ki se ukvarjajo z /ivin£ rejo in mlekarstvom tu s konjerejo, ki ie menda največji« v državi. Ako greš mal<» ven iz mesta, vidiš na stotine in tboc« belih kokoši. Okolica jc l»'krl" z valovitimi hribi in ;»ko ifres malo višje, se t< nudi lep ia* gled, četudi mesto .-amo m ve* liko. Ako bo Ivanka Fttc črti « vrstice, jo prosim svoj naslov. Pisala dvakrat in sto ml bili < vrnjeni zarodi nezadostnera ^ Mm n. I* Colit orniM ■j drtf ,:cre naj mi P0*1* cm T * i11 mi slova. Cc se ne motim. dili skupai v šolo v Z'te naslov je: Jennie K{)U]V Hayes Ave. P Obenem izražam moj« Franku Barbiču in nj< V žini nad izgubo žene tn Barbičeve dopise čitan. ' let. Pozdrav vsem č»l Prosvete. Jennie Kotimsn V nc ln delavske citate vsak dan? iVSl** Prosaeti ao doern* vesti. Ah V življenju in tisku to pome-vprašanje priklopljenja Istre ■vatski je postalo vprašanje a£!e bodočnosti, državnosti !lktlja naroda posebej: Hrva-v Slovencev, Črnogorcev, Sr-v Macedoncev. Če je Hrvat-a jugoslovanska (to se pravi di hrvatska!), tedaj jfc hrvat j Istra jugoslovanska. Priklju eV Istre Hrvatski—to je plod rbc vseh naših narodov, zago-itev te priključitve je dolž-borbe vseh naših narodov vsakega našega naroda pose To znači, dolžnost vseh na narodov in vsakega našega "roda posebej, dolžnost vseh ših listov od Triglava do Djev-•lija, Osvobojenje Črne gore njena enakopravnost v druži jugoslovanskih narodov—to problem in cilj narodno-osvo-dilnega tiska v Srbiji, Črn: itd Formiranje macedon h narodno-osvobodilnih bri« I prvih macedonskih naclo-i nih vojnih edinic, ki so eden jvažnejših tvorcev macedon-, svobode in neodvisnosti— ra biti veselje vse naše domo-e vscga našega tiska. Mace-iska vojska—to je naša nada! »javilno razumevanje in ob-navanje osnovnih vprašanj, izhajajo iz odločb drugega za-lanja AVNOJ, mora razjasniti rešiti vrsto drugih problemov borbe in tiska. Ozirati se ramo še na en "podproblem" razvijanjem vseh pozitivnih nih in tvornih osebnosti jugo-anskih narodov moremo variti edinstveno bratsko eno-laših narodov. Vse pojave pa, ikodujejo občemu edinstvu in nstvu posameznih narodov, je ba pobijati. Uvedba pokrajin-h dialektov v tisk posameznih odov ie sicer močno podobna nokraciji, v resnici pa škodu-•azvoju in enotnosti teh naro-; kakor tudi razvoju in enot-ti družbe teh narodov. Ško-e t'sku, ki ne more služiti dno interesom naroda in in-ssom naše bratske družine. II slednjič—če pravilno razumu probleme naše nove dr-nosti, to pomeni, da vemo, da kot država, ki se tvori kot ita vez v nizu demokratične .ge. izražamo istp stališče na-in vsem zaveznikom, stališče cev za svobodo proti borcem rcobodo, enakega proti enake-, irtvu jočega v skupnih napo-m odločnega v borbi za skup-stvar. Moramo sc jim pri-žiti kot edinstveni sili, da jšamo »n podpremo edinstvo »Vega stališča napram naši >i, neodvisnosti, vojski itd. amo se oddolžiti njihovim xloin in njihovemu tisku ta-kakor se oni oddolgujejo bet, V njem ni fraz in šablon,! nejasnih dogovorov, skrivnost-' nih ugank in vprašanj, nerzove in malenkostnosti, lastnih samo ljudem, ki se ne počutijo enake med enakimi. e skrivamo, da so naši za-»•ški odnosi do Sovjetske zve-toglobljeni s krvnim sorod-lfri (n zgodovinskimi vezmi. L'm »a naglašamo samo, da so zavezniški odnosi s Sovjet-zvezo razviti samo do one c'orfih obvez, za katerimi r,ba. da težijo vsi zavezniki 1 eboj. Tisk, ki je navdah-1 s takim stališčem, ima čist "i čiste roke in nima vzroka skriva svoje prste za hr- Teheranska konferenca lahko služi kot poskusni kamen za živahnost in prodirnost našega tiska in za njegovo sposobnost, da razvidi stopnjevano naraščanje pojavov in njih kvalitativne skoke. Ako tisk razume, da je teheranska konferenca višja stopnja zavezniških odnosov, da počivujo ti odnosi na življenjskih interesih vseh zaveznikov, da so teheranske odločbe višja oblika zagotovljenih zmag v vojni in po vojni in da so zavezniški odnosi do nas in naši do njih prišli v višjo fazo—ako se tisk zaveda teh dejstev, tedaj gre tisk z dogodki in pred njimi, kakor zastava. Ako tega ne razume, tedaj se lahko šopiri, ali to šopirjenje je šopirjenje zastave, ki gre za ladjo. To se zopet pravi: znati oddvojiti važno od nevažhega in dati važnim stvarem prednost pred nevažnimi. Stvarno za naš tisk: važno je, da Amerika in Anglija neusmiljeno bombardirata nemška življenjska središča, žrtvujoč tisoče letalcev in stotine letal za skup no zavezniško zmago. Važno je, da angleška mornarica oficielno prenaša anglo-amerilko pomoč Sovjetski zvezi. Važno je, da Angleži in Amerikanci pripravljajo nove udarce nemškim fašistom z zapada in juga. Važno je, da dobiva anglo-ameriška pomoč naši vojski bolj organiziran in bolj zavezniški značaj. Važne stvari jc treba poudariti in jim dati premoč nad nevažnimi. Ako vzamemo stvar z druge strani, to znači: z vsemi silami učvršeujemo in pridobivamo zveze z demokratičnimi državami. Zato govorimo odkrito, kar mislimo, da moramo storiti ali pa ne storiti. Ko govorimo tako, se čutimo sigurne, iskrene in ena-copravne partnerje, ne omahujemo zaradi prevar in komplo-tov okrog sebe, ne motamo se v nevažne pajčevine, vdani smo svobodi—verujemo svobodi vdanim, ne poslužujemo se govorice ujetih in razočaranih. Naš tisk dobiva na ta način jusno lice borca, ki nima razloga, da samo namiguje, da daje zahrbtna znamenja. Dobiva lik borca, ki ni Don Kihot in si ne izmišlja sovražnikov zato, da bi mogel pokazati svoja junaštva, nego pazljivo išče sovražnike in jih uničuje. Odločbe drugega zasedanja AVNOJ »n posledice teheranske konference so povečale in poostrile število nalog, ki jih ima gibanje, in politično, kulturno in društveno življenje nušega naroda. Naš tisk mora delati na kulturno-političnem in vojnem dviganju naših vojnih cdinic. Pomagati mora pri pravilnem razvoju naših oblasti. Negovati ga mora in dajati iniciativo za kulturne in družabne napredke. Vzgajati mora novo zavednost jugoslovanskega patriotizma. Da 30 mogel delati v tej smeri, mora tisk najprej urediti svoje no- tranje zadeve, utrditi svoj ugled, vzgojiti pravilno razumevanje tiska—mora dograditi samega sebe. Pokrajinski t'»k se bo gradil pravilno šele takrat, kadar bo pravilno razumel, da je prenos ni del med centralnim delom— tiskom AVNOJ in Nacionalnega komiteja in pokrajinskimi časopisi. To dejstvo bo dvignilo gotovost in ugled pokrajinskega ti ska in bo likvidiralo velik del njegove enoličnosti. Razgled važnih dogodkov in spremembe v posameznih predelih bo poživilo nvtvo rubriciranje časopisov, ker življenje Se neprestano razvija in se ne more ukleniti v nekoliko nespremenljivih rubrik. Tisk si mora priboriti ugled bor ca in ugled budnega čuvarja na rodnih interesov. Biti mora povsod: voditi blagodejne setve, pravočasno uničevati obnavljanje dekadentne poezije. V razumevanju naroda mora postati sodelavec in priziv. Pomagati mora junakom in stvarnikom, gradeč junaštvo in tvorce. Kritiku-joč, mora grud i ti sebe kot kritiko. Tak tisk bo s pravico izrekel presoje v imenu naroda. Mogel bo s pravico podeljevati največja odlikovanja besedi. Radovan Zogovlč. Domača fronta Cehoslovaika bo kaznovala preganjanje Zidov London. (ONA). — Čehoslova-ška vlada je oddujala po rudlu govor, v kuterem pravi, da bo vsako preganjanje Židov v delih, ki so okupirani od Madžarov, neusmiljeno kaznovano. Ta svarilni govor je bil na podlagi poročil, ki pravijo, da je bilo nad deset tisoč Židov pregnanih z domov v karpatskih okrajih Mukačevo in Užhorod ter obsojenih v koncentracijska taborišča. Radijska oddaja je izjavila, da bo konfiskacija židovske lastnine prav tako neusmiljeno kaznovana kot vsf Izdujulski iti okupatorski zločini. Govornik je dodal, du bo kazen izvršena p6 že obstoječih zakonih Čehoslovaške in po zuko-nih, ki so sedaj v pripravi za vojaške zločine, storjene republikanskim držuvljunom, brez oziru nu to, kakšni skupini pripadajo. Peter in nova vlada London. (ONA).—Jugoslovun-ski krogi tukaj poročajo, du namerava krulj Peter vzpostuviti kraljevi svet, kateremu bo on sum predsedoval. Svet, ki bo očividno nadomestil kairsko vludo s predsednikom Puričem nu čelu, bo obstajal iz vodij ruznlh jugoslovanskih političnih strank. Njegov edini namen bo pomoč svobod ni Jugoslaviji. Se še nr ve, če so vodje vseh strank pripravljeni sodelovati v tem svetu. briukih dom is tonov n. konferenci v Londonu. Od leve na Swl1 Wtlltlon Churchill. Peter Fraaer in John Curtin. desno? Msckensle ICIng. Jsa (Office of War Information, Washington, p. C.) OSEM VRST ZELENJA V Nt VEČ *A ZNAMKE Listina za neracionirana živila se je povečala za osem d usedaj neracioniranih zelenjav za dobo od 30. aprila do 3. junija, je naznanil upravnik cen Chcster Bowles. Delajo na tem, da prodajo obstoječe zaloge v roke malih trgovcev in odjemalcev, da se napravi prostor za nova dobavila, kl so sedaj v izdelavi. Pričakujejo, da bo število snamk za večino zelenjav obnovljeno ali pa povečano, ko bodo dobavila lanske proizvodnje porabljena. Novo stvari, ki se kupijo brez znamk, so: paradižniki, koruza, usparagus, pesa, listnate zelenja ve, špinača, fižol v konservah. Drugi predmeti, katerih vrednost v znamkah je znižana, so: omaka za špagete, juhe, grozdne in paradižnikove marmelade, jabolčni, grozdni, mentnl In češpljeve želatine, pecilne žela-tine ter sadno maslo. Stvari, katerih vrednost v znamkah je narastla, so: brusnice, brusnične omake, paradižnikov sok (v velikih Škatlah), kon-serviran ali pa posušen fižol (izvzemši "soy blackeye", "gar-bonzos"), paradižnikova omaka, "chili" omaka ter mulinove in jagodove marmelade. Ko je upravnik cen Bowles objavil nove vrednosti v znamkah, je dejal: "Vem, du se mnogi ljudje vprašujejo, zakaj smo stalno nižali vrednost konservl-ranih zelenjav na znamke v teku zadnjih mesecev, medtem ko smo ponovno poudarjali, da bo šlu vrednost pozneje kvišku. "Na kratko so razlogi tile: Zaloge konserviranega sadja in zelenjav morajo biti odstranjene predno bodo nove zaloge na razpolago. S tem bodo nupravili prostor v skludiščih, in kur je bolj važno, izdelovalci konzerviranih stvari bodo luhko napravili kar največ konserviranih jedi mogoče. Ko bo enkrat zaloga iz leta 1043 pošla, bodo mnoge, če ne vse zelenjave, ki so sedaj proste znamk, zopet dobile svojo staro vrednost, drugim pa bo vrednost narastla. Seduj nizka vrednost v znamkah zu konzervirano zelenjavo se lahko primerja produji ob koncu leta v prejšnjih časih. Ko bo tu dobava izginilu, tedaj bomo moruli zopet zvišati cene v znumkuh zato, da bodo nove dobuve umerjeno razdeljene med drugim letom." • NARODNI POMORSKI DAN 22. MAJA Nedavno je predsednik Roosevelt proglusil 22. tnuj kot pomorski dun. S kongresnim dekretom in letno proglasitvijo predsedniku je tu dun določen za pregled uspehov in načrtov trgovske mornarico v Združenih državah. Predsednikov' proglas pravi, "du so mnogi tisoči Američu-nov in Američank garali dolge ure v ladjedelnicah in tovarnah, da bi izdelali v najkrajšem času brodovje, ki je potrebno ne samo za izvedbo programa, ki je bil določen v dekretu trgovske mornarice iz leta 1M6. a tudi za skrajne potrebe svete vne vojne, v kateri smo zapleteni. "Mnogo mož je že dalo svoje življenje, tisoči so v dnevni nevarnosti na naših ludjah, ki prevažajo moštvo in materljal na daljna bojišča." Ko je proglasil narodni pomorski dan. je pred edn^c izjavil, da Je primerno, da ae domoljubje, pogum, žrtev in delo teh mož in žena, ua suhem kakor na morju, javno prizna. • CENE USTALJENE Delavska tajnica Franc«* Per* kina je poročala, da zaradi vitjih cen spomladanskih oblek, hišne opreme ter poslužbe med 15 februarjem in lf», mulcem, ni nižje cena .za živila prinesla nu spremembe v družinskem proračunu. "Ze leto dni ao življenjski izdatki oatali isti z malenkostnimi spremembami." je dejala. One življenjskih potrebščin so bile povptecno OS odstotkov višje nego lansko leto ob istem času. ter 22 8 odstotkov nad januarsko višino leta 1941, ki je temeljni dutum po formuli "ma-legu jeklu". Od početku vojne v Evropi so življenjski izdutki na-rastli za 26 odstotkov, to luhko primerjamo z nurastkom 61 odstotkov v istem času prve svetovno vojne. da posadka "Trudfronta" priča-1 V zori se 'Trudfront" vrača kuje obalo in du bo sleherni tre- proti obali, vlekoč za seboj tri nutek nekdo vzkliknil: "Kopno." mrtve kite. NOVE ČEPICE ZA WAC V uradu vojnega oddelku so povedali o novih čepicah zu članice ženskih vojaških čet. Te nove čepice, ki so odločno ženska verzija prekomorske čopiče ter so nuro.ienc iz gladke pletene tronične volne kakijevo barve, je osnoval Knox. Čepice, ki jih bodo nosile žene v armadi, bodo obrobljene iz kit z zlato in muhovinusto zeleno, ki so barve ženskih vojaških čet. Čepice častnic ženskih vojaških čet bodo obrobljene z isto zlato črno kito, ki jo nosijo vojaški častniki. Ta tropična, gludko tkana vol nena čpeica bo izdelana zu vpl-sanke ženskih vojaških čet obe nem z novo tropično tkano volneno uniformo, ki je bilu določena pred kratkim kot poletna noša. ZNIŽANJE ČASTNIŠKIH ŠOL V vojnem oddelku so izjavili, da, ker Je število mlajših oficirjev zadostno, ne bodo potrebovali kandidatov za oficirske šole, in od 20 šol v Združenih državah jih bo ostalo samo 11. Ob višku tega prog rumu decembra 1942 je izdelalo več kot 23,000 dijakov častniško šolo. Od takrat se je število dijakov, ki so izdelali mesečno to šolo, stalno manjšalo; sedanje nizko število je 2500. Od štirih častniških Šol preko morja, delujo samo šola v Avstraliji. Pri aleutskih kitolovcih Kite streljajo a topovi.—Ka) vse nam daje morski velikan Z zamahom roke je kupitan Narva obsegul vse morje. Visok, postaven, plešast, v nepremoč-Ijivih čevljih in usnjenem suknjiču stoji poleg topa in nam z glasom gostoljubnega gospodarja pripoveduje o kltbvlh navadah. "Poznamo več vrst kitov/' num glusno razluga. "Nckuterl plavajo zmerom samo naprej in nikoli ne krenejo vstran. Drugi spet palvajo neprestano v krogu. Ali nI tako, Henrik?'* Haipuner Henrik Truder, veliki Norvežan v krutkem krznenem jopiču, sumo dobrovoljno kima z glavo. "Vsi kiti so dobri," reče naposled po krutkem premišljevanju; "posebno pu tisti, ki nam ne morejo uiti." - Naša ladjica plove jh» odprtem morju. Na širni gladini ne vidiš nujmunjšegu otočka, ne nujne-neznatnejšega dima. Samo voda, kl jo pokriva megla ln biča veter, in od času do časa obzorje. To sivo, megleno morje je polno neštetih plunktonskih živulic, ki jih samo ponoči izda njihova fosforonca. Kiti ae z njimi hranijo. Z odprtim žrelom plava kit skozi to živo ribjo goščo in jc planktone, dokler ribiški topič ne napravi konee njegovi gostiji. Namesto tega pu odjekne od zgoraj pridušen klic mornarju: "Že prihaja! Trije na krmo!" "Hej, še eden!" "Pomerite!" Ribič hitro obrne top. Njegovi gibi so previdni in preračuna ni. Z iztegnjenim vratom puzlji vo gleda v teuuio vodo. V bližini plavujo trije kiti, se potapljajo in s|>et pojavljajo nu površini. Njihov gladki sivi hrbet se sveti kakor pološčen. Sij-šim možno žvižganje iz njihovih škrg. Vsak izmed njih utegne biti težak kukšnih štirideset do petdeset tisoč kil. V velikem loku se kiti bližajo ladji. Ladja mora pluti tako, du dobi kite najmanj trideset metrov pred krmo. "Z vso paro!" zapove Henrik. Nepremično stoji razkoračen in krčevito stisku držuj puške. V trenutku, ko lovec začne loviti, se morajo vsi, s kapitanom vred, pokoriti njeguvim ukazom. Ko se kiti približajo ludji na kukšnih sto metrov, zajamejo zrak že potlč, to pomeni po vsej priliki poslednjič, preden se bodo spet potopili, "Z vso paro! Z vso jami!" In stroji delujo s polno paro. Veter močno udurja ladji v bok. "Se hitreje!" ukazuje kupitun, govoreč v zvočnik. Zdi se pa, du so preplašeni kiti hitrejši od "Trudfronta". Se poslednjič so pokazali kunce svojih ogromnih repov, potlej so se pa spustili navpično v temno globino. Na površini so ostali samo trije koloburji. "Naprej!" zapove kupitan Narva. Spet plovemo dalje, da hI se čim bolj približali kitom. Kit ostane peni površjem dve do tri minute. Kolobarji, ki jih pusti za seboj, in smer njihove-gu repu, pogrefcujočcgu ae v glo-vlno, kužejo smer, ki naj jo ubc-remo, da bi sprožili harpuno v kita prej, preden bi utegnil priti na površje in zajeti zruk. Ves premrl obraču Henrik jezno topu hrbet." Praznoveren kakor vsi norveški harpunerjl, se očitno jezi, ker Ima tujea na palubi. *BnJ nisem motfel sprožiti," godrnja ve« Jezen skozi zobe. V i s trm trenutku pu mornar nu krmi spet vzklikne: "Prihajajo! Prihajajo proti kr-mi!" "Vseeno mi Je, nuj bodo kukr-šni hočejo," godrnja Henrik. Je/i se iiu top. Ludju se komaj premiku. Ne sliši se niti brnenje stroja. V daljavi se pokaže tumnosivu gmotu. Vse večju in vočju po-staja iu se oedalje bolj liližu Sleherni trenutek je mogoče j>o-gnati harpuno vanjo. Streli Tresljaj. Žvižg zraku ln kttovih škrg. Druga eksplozija, to pot zumolklu In precej odda* IJetis; granata, iiritrjenu na harpuno, se Je razletela v kltovem telesu. Zadeti kit dvignu rep in se potaplja na dno. Samo kolobarji »htunejo iiu površini. Kapitan molče pokaže na vrv, M«gajočo od krme do skuljene vodo. Vrv se za trenutek sprosti, potlej so pa z vso silo zategne. Samo pomialite: skoruj dva metra dolgo kopje, harpune s Vsakih petnajst do dvajset sekund splava kit na površje, cl» |Mkar«j poldrugi metitr dolgim zujame zrak. Takiat ob ostfrem jksvljem >n riba, težka nekaj dr-Žvižgu—tako presunljivem, ka- hl?l t4>n# kl ^ „bupno liori, Po kor je žvižg lokomotive—prime L^^ njU 0Ur0innl vijaki, prltr-velik curek vode lz kitovega žre- |Jt.nj |ucjj|, ne morejo zadržati lu. Curek je visok kakšne štiri do pet metrov, Z ladijskega jambora, na ka-teiem sedi mornar Tirnčeriko, Imaš razgled po vsej palubi Mala ladn»ku paluba Je polna debelih vrvi, vijakov, verig ln vrvi. Cela vrv *)e že od vi tu, kit «r oa še zmerom krčevito otepa m vleče ladjo /a seboj. Počasi jiostaiiv I*oJ vse šibkejši in šibkejši. Mrtev |e," se oddahne kapitan In si obilše enojno čelo. diugih priprav; zdi se, kakoi da "/.daj ga imamo." bi vse to semkaj prenesli s kak- j In kit se dvigne na površje • II- I. Ji. ' 'j i... .. . .n,»i.Ll .lli.ill.it t/ Ane večje ladje. Zda) le/J nu morski gladini v Na ladijskem kljunu stoji ne- bližini ladje ln kaže progasto Ih -navaden topič. Težka jeklena Ii trebuh, samica Je. harpuna m"l« kratke topovske! Ko ga obrnejo na hrbet, ni kit revi, zraven je pa pritrjen lese« j prav nif podoben kitu Pod'4*«n li >aj, podoben držajem na štetih samokresih V vseh kotih leže suhe in mo kre vrvi; vrvi iz kokosovih vlaken in tz konoplje, debelih kakor je letalu, spojenemu na vod »amo da ima na komu opromen i ep. Mrtev kit bi se potopil. Zato ga napolnijo s stisnjenim tra* V pristanišču čuku veliku zelc-nu ladja. To je "Aleut", matič-na ladtu sovjetskega kitolovske-ga ladjevja. Trije, popolnoma enaki kito-lovci "Avantgarda", "Entuziast" in "Trudfront" so pristali poleg matične lad je In zda i nakladajo premog in votlo. V morju plava plen tega dne: pet samic in dva sumea. gj ( Do nedavnega jc I molu neka družba dovoljenje zu kitulov v teh vodah. Jemala je mast in kosti, ostalo so pu metuli nuzuj v vodo, tako du so s smradom okužili vso obalo Kamčatke. Aleksander Dudnik, poveljnik nekega ftraiarskegs stolpa, je dosti pripomogel k prepovedi nezakonitega lova. Ujel Je več Japoncev in Američanov, ki so broz dovoljenja lovili kite. Tudi omenjena družba se je razšla. Dunes je Aleksander Dudnik. nadzornik vsegu kitolovskega ladjevja. Samici, ki Jo je" ujul "Trudfront", so nutuknili zanko nu rep in jo dvignili na "Aleut". Zdaj lahko občudujemo vso njeno veličino. Strme boko, končujoče se v dolgem repu, ogromne plavuti, velikansko čeljust, ki bi v njej luhko stalo deset mornarjev, male oči ln mesnate škrge v obliki črke S. Inženir Penov meri kitu, odr-tega od glave do repa, in sporu-ču: "Dva in Šestdeset čevljev (skoraj 1» m) . . . Izreden oksem-plsr!" Včasih so potrebovali tri dni, preden so kitu odrll. Daneu pu 45 ton težkega kita zmanjka v 45 minutah. Kitolovci Sokolov, Badenko, Nlkulujev, Zlutkovski u njihov starešinu Pikula odero odmornlce priredile posebne love na kite. Glicerin Iz kitovega Nala uporabljalo numreč v vojne numene. Se preden Je Inženir Fenov nuštel polovico reči, kl Jih pri-lobivajO od kita, Je bila pulubu N|M't ČIstU. Vse, kur je ostulo od včeraj- šnjegu čuda, le bilu rlbju kost. Zlhu)oč se nu valovih kukor rure so kitolovci odpluli i/ pristanišča, kapitani so si pa, stoječ na |M»vel|ntških moatlčklh, drug drugemu želeli po zvočniku: "Dober lov!" V Prosveti so dnevne svetovne In delavske vesti. Ali lih čllale vsak dan? roka, pa vse tanjšlh ln tankih kom. kakor prst fer zavitih. Kitolovci nadaljujejo lov Mr« Člani posadke stoje v vrsti na tvego kita puste v vo»ll In na eni strani palube Celo kuhar,enem koncu /abodejo vanj dolgo Vasja je med njimi. Ču-tkin Sian bambusovo palico, ki ima ne (Nadaljevanje) "Eh, hudič ... spet bo šel petindvajsetak!" si je nevoljno mislil Zarudin, od česar so se mu zamcžiknile oči. Toda bolj kot za cel svet se je hal, da ne bi kdo mislil, da ni on najradodar-nejši, najbolj tovariški in bogat človek; zato se je široko nasmehnil in zavpil: "Odkod pa tako velika družba? Na zdravje! . . . Hej, Čerepanov! . . . Privleči žganja in kar še imaš! Skoči v klub in reči, naj pošljejo zaboj piva ... Želite piva, gospoda ... Vroče je!" Ko sta ae prikazala žganje in pivo, je postal hrušč še večji. Krohotali so se in rjuli vsi skupaj v rožicah; vsi so vpili in kričali. Samo No-vikov je bil mračen in njegov vedno mehki in leni obraz je imel nezdravo barvo. Včeraj je izvedel to, kar je bilo do takrat zanj neznano, čeprav je že vse mesto govorilo o tem. Prvi hip sta se ga polastila neznosna užaljenost in ostro, ljubosumno ponižanje. "Ni mogoče! Neumnost in spletke!" si je mislil od začetka in njegovi možgani so se obotavljali predstavljati si ponosno, nedostopno, lepo Lido, ki jc bil v njo tako čisto, tako spoštljivo zaljubljen, v nesramno blatni bližini Za-rudina, ki ga je vedno smatral za neskončno nižjega in neumnejšega od sebe. Potem se je pa iz dna duše dvignilo meseno ljubosumnje in zakrilo vse. Prišel je trenutek trpkega obupa, ki se je potem izpremenil v strašno, skoro naivno sovraštvo do Lide. To čustvo je bilo za njegovo mehko, sanjavo dušo tako nenavadno, da je postalo neznosno in sililo ven. Vso noč je prebil v bolestnem omahovanju med mučnim sočutjem do sebe in temno mislijo na samomor. Proti jutru je pa nekako otrpnil in v njem je ostala samo nenavadna želja, da bi yi* del Za rud i na. Sedaj je sedel med hrupnim in pijanim razgrajanjem na strani; mehanično in mnogo je pil vina. Mrzlično je sledil vsaki najmanjši Zarudinovi kretnji kakor zver, ki je srečala v gozdu drugo in se že pripravila na skok, a se dela, kakor da ne bi videla nič. Vse, smehljanje, kazanje belih zob, krasota, smeh in Zarudinov glas je bilo kot oster udarec v nekaj občutljivega, kar je bil baje ves Novikov. "Zarudin," je rekel dolgi in suhi častnik z neprimerno dolgima rokama, ki sta mu mahali pred telesofh, "knjigo sem ti prinesel . .." V hrupu in hrušču je Novikov takoj razločil Zarudlnovo ime in njegov glas, kakor du bi vsi molčali in bi samo on govoril. "Katero?" "Tolstega 'O ženskah'," je odvrnil dolgi častnik ponovno, toda razločno kot pred raportom in na njegovem brezbarvnem, dolgem obrazu je bilo videti* da gu veseli, da čita Tolstega in da govori o njem. "Vi pa Tolstega prebirate?" je vprašal Novikov, ki je zapazil tisti ponosni in naivni izraz. "Von Oeutz je tolstojanec!" je pojusnil pijani Malinovskij in se zakrohotal. Zarudin jc prijel drobno, rdečo brošurico, obrnil nekaj strani in vprašal: "Je zanimivo?" "Boš ie videl," je rekel von Deutz in se skoro zadušil v ponosu, "to ti je glava, ti rečem! . . . kadar človek čita, se mu zdi, kakor du bi že sam vse to vedel . . ." "Pa čemu ... nuj bi brul Viktor Sergejevič Tolstegu, ko ima svoje lastne, popolnomu določene nuzore o žcnskuh . . ." je rekel Novikov nekoliko glasno, ne du bi obrnil oči od kozurca. "Iz čcsu pa vi to sklepate?" je previdno vpra- šal Zarudin, ki je instniktivno zaslutil napad, a gu še ni uganil. Novikov je molčal; vse je hotelo v njem zavpiti, udariti v obr^z, v rdeči zadovoljni Zarudinov obraz, ga pobiti na tla in teptati po njem v divjem izbruhu oproščene, neusmiljene zlobe. Toda besede mu niso šle iz ust in prisiljeno se je nasmehnil in rekel, dasi je sam čutil, da ne govori tega, kar bi bilo treba, ter je še bolj trpel in se izgubljal, zavedajoč se tega: "Zadostuje vas pogledati ... da človek sklepa!" Njegov nenavaden, mračen glas je presekal splošni hrušč in hipoma je vse utihnilo kot pred ubojem. Ivanov je uganil, za kaj gre. "Meni se zdi , . Je mrzlo začel Zarudin; obraz se mu je naljahko izpremenil, vendar se je takoj obvladal, kakor d% bi se usedel na znanega konja . . . "Gospoda ... kaj pa mislite tam!" je zavpil Ivanov. "Pusti jih, naj se malo spreta!" je smehljaje se odvrnil Sanin. "Meni se ne gdi, ampak tudi je tako . . ." je nadaljeval Novikov še v istem tonu in še vedno ni dvignil oči od kozarca. Med njima je pa zrastla živa stena iz krikov, mahanja z rokami, neokusne in široko se sme-jočih obrazov in prigovarjanja. Zarudina sta potisnila na stran von Deutz in Malinovskij, Novikova pa Ivanov in drugi častnik. Tanarov je začel zalivati kozarce in nekaj kričati, ne da bi se h komu obrnil. Nastalo je lažnjivo, prisiljeno veselo vrvenje in hipoma je Novikov čutil, da že nima več moči, da bi mogel nadaljevati. Neokusno je stisnil ustnice v nasmeh, se oziral na Ivanova in na častnika, ki sta ga motila s pogovorom in je raztreseno mislil: "Kaj sem pa vendar . . . tepsti je treba!*. . . Iti naravnost k njemu in udariti! ... Če ne, pstanem v neumnem položaju, vsi so že uganili, da sem iskal prepira. Medtem je pa že z navideznim zanimanjem poslušal, kar sta govorila Ivanov ia von Deutz. "V nazorih o ženskah, veste, se ne strinjam popolnoma s Tolstim . . ." je zavedno in zadovoljno rekel častnik. "Ženska je samica, in v prvi vrsti to!" je odgovoril Ivanov. "Med moškimi je najti od tisočih vsaj enega takega, ki zasluži ime človek, ženske pa . . . niti ene med njimi! . . . Nage, rožnordeče, tolste in brezrepe opice in nič drugega!" "Originalno povedano!" je zadovoljno pripomnil von Deutz. "In resnično!" si je bridko mislil Novikov. "Eh, dragi moj!" je zavrnil Ivanov in zamahnil z roko tik pred nosom von Deutza: "Recite ljudem tako: Jaz vam pa pravim, da vsaka, ki pogleda moškega s poželenjem, že prešestvu-je ž njim v svojem srcu ... in mnogo jih bo misjilo, da slišijo zelo originalno stvar!" Von Deutz se je hripavo zasmejal, kakor da bi zalajal pes prepeličar in je z zavistjo pogledal Ivanova. NI razumel zasmeha in je bil samo nevoščljiv, da ni rekel sam tako lepo. Novikov mu je nepričakovano ponudil roko. "Kaj?" je začudeno vprašal Deutz in radovedno in pričakujoče gledal v iztegnjeno dlan. "Kam?" je vprašal tudi Sanin. Novikov je lopet molčal. Čutil je, da manj-ku samo še hip in bo ihtenje, ki ga zadržuje v prsih, bruhoilo čez rob. "Vem, kaj j« s teboj, pusti!" je rekel Sanin. (Se nadaljuje.) FUTURE ARMT COOK8? Študenti at Upper Arlington High School, Columbos, Ohio, taka standard 20-hour Rad Cross nufcition course as part of their Victorjr program. The course ia taught by the sehool Home Economics instruetor, under the direetion of tha Franklin Countjr nutrition chairman (eztreme right). Passuk in njena ljubezen Jack London t V dneh. ki »n sledili, svu zelo malo govoitla. Ponoči sva ležala v snegu kakor mrtvu, zjutraj pa sva odrinila iz tabora lx>lj mrtva kakor živa. In vse okoli naju je bilo mrtvo. Niti ene jerebice, niti veverice, niti zajca nisva videla. Heka je mol-• ■•la pod svojo belo skorjo. Sok v dreveni h je zmrznil. Bilo je tak«» mrzlo kakor danes in pomiti »o »e zvezde znižale; bile velike in ao utripale in plesale in | m >d ne v i so ae prikazovali aolnčni sviti; bilo Jc mnogo aolnc m zrak je blestel in ikrtal od zime in sneg Je bil kakor diamantni prah. Nič toplega, no-In-nega glasil—le oatri mraz in tišina. Hodila sva kakor mrliča. blodila sva kakor v aanjah in nikoli nisva vedela za uro. Le najina obraza sta bila vedno obrnjena proti slani vodi. najini duši sta hrepeneli po slani vodi in najinč noge ao naju nosile k slani vodi. Neko noč sva UUiti> ia ob Takheeni. Ničesar več ni- sva zaznavala. Nujine noge so stopale po poti ob kanjonu, pa je niso čutile. Ničesar več nisva čutila. In velikokrat sva pudla. Pa sva padla vedno lt tako, du sta bila obraza obrnjena proti slani vodi. -r Najina poslednja hrana je »kopnela. Brutovsko svu delil«, pu je onu večkrat omagala kakor jaz in pri Caribouju so bile njene moči uničentf. Zjutraj nisva mogla vstati. Ležala sva oba v eni vreči. Sklenil sem, da bova tu počakala smrt. Jaz in Passuk z roko v roki. Postal sem star in sem spoznal njeno ljubezen. Še osemdeset milj naju je ločilo od cilja. Visoki Chilcoot je dvigal svoj, od viharjev razbičan vrhunec visoko pod nebo in za njim je bila slana voda. Passuk pa mi je govorila. Tiho, tiho ... Ustnice je položila na moje uho, du nem mogel slišati njene besede. In sedaj ko je bila vama pred mojo jezo. mi je priznala svojo ljubezen in še marsikaj, kar nisem razumel. In je govorila: "Ti si moj mož, Charley, in jaz sem ti bila dobra žena. V vseh teh letih, ko sem kurila ogenj zate in ti kuhala in krmila tvoje pse, ko sem veslala zate, ko sem teptala sneg zate, nisem potožila niti besedice. Tudi ti nisem nikoli očitala, da je v hišf mojega očeta bolj toplo in več hrane kakor pri tebi. Kadar si govoril, sem poslušala; kadar si ukazoval, sem te ubogala. Ali ni tako, Charley?" In sem dejal: Da, tako je! In je govorila: "V tistih časih, ko si prišel pome, ko si me kupil in odpeljal, se je stisnilo moje srce in bilo je polno bridkosti in bojazni. Toda to je bilo pred davnimi časi. Bil si prijazen z menoj kakor dober mož napram svojemu psu. Tvoje srce pa je bilo mrzlo in v njem ni bilo prostorčka zame. Pa si prav imel in si bil pravičen mož. Videla sem tvoja velika dejanja, bila sem vedno pri tebi in beli možje so te spoštovali in tvoje besede so bile vedno modre in nikoli nisi lagal. Bila sem ponosna nate—in si mi vzel srce in vse moje misli so se strnjevale v tebi. Bil si mi kakor polnočno solnce, ki kroži v zlatem obroču in ki nikoli ne zapusti neba. Kamor sem pogledala, vedno sem videla to solnce. Tvoje srce pa je bilo vedno mrzlo in v njem ni bilo prostorčka zame!" Dejal sem: Tako je. Mrzlo jc bilo moje srce in v njem ni bilo prostorčka1 zate. Sedaj pa je moje srce kakor pomladanski sneg. V meni se vse topi in lomi, v meni je žuboreča voda in zelene mladike odganjajo. In jerebice cvrče in tgščice poj o in vse poje in zveni. Zime je konec, Passuk! Tvojo veliko ljubezen sem spoznal! Smehljala se je in sem videl njeno željo: da bi jo tesneje pri-žel k sebi. In potem je dejala: "Vesela som." Dolgo časa je tako ležala in njena glava je ležala na mojih prsih. Potem je šepetala: "Tu se konča moja pot, trudna sem. Poprej pa bi ti rada povedala še marsikaj. Pred davnita časom, ko sem bila še deklica ob Chilcatu, sem se nekoč sama igrala med kupi kož v očetovem šatoru. Možje so bili na lovu, žene in otroci pa so vlačili ubito divjačino. Bilo je pomladi in suma sem bila. Tedaj je velik, rjav medved, ki se je baš prebudil iz zimskega spa-nja, vtaknil svojo glavo v šator. Izstradun je bil tako, da mu jc koža kur mahedrala. Uf! Moj brat se je vrnil baš v tem hipu s svojimi sanmi. Z goredim polenom je pričel udrihati po medvedu, in pgi, vpreženi v sani, so se vrgli na zver. Bil je hud boj in ves klopčič se je skotalil v žerjavico. Prevrnili so kupe kož in šator se je sesul. Medved je obležul mrtev, prsti mojega brata pa so ostali v njegovem gobcu. V obrazu pa je imel braz-gotine